Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/2005 z dne 11. 3. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/2005 z dne 11. 3. 2005

Kazalo

830. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za preložitev regionalne ceste RII – 420 na območju naselja Dobova, stran 2097.

Na podlagi prvega odstavka 46. člena v povezavi s tretjim odstavkom 170. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem lokacijskem načrtu za preložitev regionalne ceste RII – 420 na območju naselja Dobova
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za državni lokacijski načrt)
(1) S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme državni lokacijski načrt za preložitev regionalne ceste RII – 420 na območju naselja Dobova (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelalo podjetje Savaprojekt Krško, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d.d., Krško pod štev. projekta 03086-00 v decembru 2004, na podlagi idejnega projekta, ki ga je izdelalo podjetje ACER, d.o.o., Novo mesto pod št. projekta IP-R1/2003 (maj 2003, dopolnitev – september 2004), idejnega projekta za podvoz, ki ga je izdelalo podjetje SŽ – projektivno podjetje Ljubljana, d.d., pod št. projekta IP-6565 (september 2003, dopolnitev – september 2004) in na podlagi Poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelalo podjetje ACER, d.o.o., Novo mesto pod št. projekta S-4/03-PVO-04 (september 2004).
2. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa obseg ureditvenega območja, potek trase, zasnovo projektnih rešitev prometno – tehničnega urejanja, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev komunalne in energetske infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, obveznosti investitorja in izvajalcev ter tolerance in nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Uradu za prostorski razvoj, in na Občini Brežice.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega:
– območje cestnega sveta s spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacija lokalne ceste, podvoz, križišča, priključki),
– območje prestavitev, prilagoditev in novogradenj infrastrukturnih objektov in naprav,
– območja začasnih ureditev.
(2) Območje cestnega sveta s spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacija lokalne ceste, podvoz, križišča, priključki) obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. Veliki Obrež: *11, *13/1, *13/2, *133, *182, 913, 919, 924/2, 925, 1082/3, 1083/1, 1083/2, 1084/1, 1085/2, 1086/3, 1087/2, 1088/2, 1089, 1090/1, 1095/1, 1095/2, 1108/1, 1109/3, 1110/7, 1110/8, 1117/2, 1123/3, 1259/3, 1267/1, 1268/1, 1268/2, 1269, 1270/1, 1271/2, 1316/1, 1328, 1331,
– k.o. Gabrje: *78, *86, *191, 770/2, 771/3, 786/2, 786/3, 787/3, 788/1, 788/4, 788/5, 789/1, 790/1, 790/2, 791/1, 792/2, 797, 836/1 in
– k.o. Mihalovec: *61, *76, 130/1, 225/1, 225/2, 225/4, 784, 791/1.
(3) Območje prestavitev, prilagoditev in novogradenj infrastrukturnih objektov in naprav obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– priključki nizkonapetostnih električnih vodov do objektov (k.o. Mihalovec: *76, 225/2, 225/4, 225/6, 226/18, 1259/7 in k.o. Gabrje: 1108/1, 1109/3, *13/1);
– priključek nizkonapetostnih električnih vodov do igrišča (k.o. Mihalovec: 225/2);
– odstranitev visokonapetostnih vodov (k.o. Veliki Obrež: 1108/1, 1088/2, 1087/2, 1316/1);
– prestavitev visokonapetostnih vodov (k.o. Veliki Obrež: 1085/2, 1084/1, 1083/2, 1082/3, 1270/1, 1117/2, 1118/2);
– priključitev javne razsvetljave na obstoječ vod v km 0,120 lokalne ceste (k.o. Veliki Obrež: 1268/2);
– priključek telekomunikacijskih kablov do objekta (k.o. Veliki Obrež: 1108/1, 1109/3, *13/1);
– prestavitev telekomunikacijskih drogov (k.o. Veliki Obrež: 1095/2, 1095/1, 1269, *133);
– odvodnjavanje (k.o. Mihalovec: 1259/7; k.o. Gabrje: 790/1, 790/2, 791/1 in k.o. Veliki Obrež: 1108/1, 1095/1).
(4) Območja začasnih ureditev obsegajo zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. Mihalovec: parc. št. 225/1, 225/2 (športno igrišče);
– k.o. Veliki Obrež: parc. št. 1316/1 (obstoječe nivojsko križanje regionalne ceste z železniško progo);
– k.o. Veliki Obrež: parc. št. 1316/1 (območje železniške proge nad načrtovanim podvozom);
– k.o. Veliki Obrež: parc. št. 1328, 1117/2 (depresija pri pokopališču);
– k.o. Gabrje: parc. št. 831/1 in k.o. Veliki Obrež: parc. št. 1316/1 (obstoječe nivojsko križanje Kapelske ceste z železniško progo);
– k.o. Veliki Obrež: parc. št. *133, 1083/1, 1083/2, 1084/1, 1095/1, 1269, 1316/1, 1331 (območje odkupa stanovanjskega in gospodarskega objekta Ilirska ulica 10).
(5) Oznaka * v seznamu parcel pomeni stavbno parcelo.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNO – TEHNIČNEGA UREJANJA
4. člen
(potek trase)
Odsek preložitve regionalne ceste se prične zahodno od križišča sedanje regionalne ceste z lokalnimi cestami proti naselju Mihalovec in obstoječemu železniškemu prehodu, od koder zavije proti severu in po nepozidanem zemljišču poteka do načrtovanega podvoza pod železniško progo. V nadaljevanju se trasa severno od železniške proge preusmeri proti vzhodu in poteka med pokopališčem na severu in železniško progo na jugu v smeri mejnega prehoda Rigonce. Dolžina preložitve regionalne ceste znaša približno 1000 m.
5. člen
(horizontalni in vertikalni elementi)
(1) Vertikalni in horizontalni elementi regionalne ceste so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 50 km/h in znašajo: minimalni horizontalni radij 75 m, minimalni vertikalni radij 800 m, maksimalni podolžni nagib 4.65%, minimalni prečni nagib 2,5% in maksimalni prečni nagib 7%.
(2) Normalni prečni profil regionalne ceste znaša 8,60 m, od tega dva vozna pasova po 3 m, dva robna pasova po 0,30 m in dve bankini po 1 m.
(3) Normalni prečni profil regionalne ceste s kolesarsko stezo in pločnikom znaša 12,95 m, od tega dva vozna pasova po 3 m, dva robna pasova po 0,30 m, enostranska dvosmerna kolesarska steza širine 2,75 m, enostranski pločnik širine 1,60 m in dve bankini po 1m.
6. člen
(deviacija in prekinitve)
(1) Zaradi načrtovanih ureditev se izvede deviacija lokalne ceste LC 024270 Kapele – Dobova v dolžini približno 300 m, normalni prečni profil z enostransko kolesarsko stezo in pločnikom znaša 11,35 m.
(2) Zaradi načrtovanih ureditev se izvedejo prekinitve naslednjih cest in poti:
– prekinitev krajevne ceste LK 027512 Dobova – ob železniški progi – pokopališče (Ilirska cesta), ohrani se le dostop do tovarniškega kompleksa Beti, zagotovi se priključek v km 5.285 regionalne ceste;
– prekinitev zbirne mestne ceste LZ 02 6300 (Selska cesta – Trg 7. julija). Na obeh straneh preložene trase regionalne ceste se prekinitev zbirne mestne ceste LZ 02 6300 izvede s fizično oviro. Na zahodni strani se izvede navezava za pešce in kolesarje na pločnik in kolesarsko stezo ob preloženi regionalni cesti;
– prekinitev javne poti JP 528040 Bizeljska vas – Vidni vrh, ki se jo priključi na deviacijo lokalne ceste LC 024270 Kapele – Dobova.
(3) Obstoječa regionalna cesta (Ulica bratov Gerjovičev) od novonastalega križišča pri pekarni Klemenčič do obstoječega nivojskega križanja z železniško progo se uporablja kot mestna cesta s slepim zaključkom pred železniško progo, kjer se izvede fizična zapora za ves promet.
(4) Pri obstoječem nivojskem križanju Kapelske ceste z železniško progo se na obeh straneh železniške proge namesti fizična zapora.
7. člen
(križišča priključki)
(1) Na trasi preložene regionalne ceste se izvedejo naslednja križišča:
– z deviacijo Kapelske ceste v km 5.180 (T križišče z dodatnim pasom za leve zavijavce za vozila iz smeri podvoza);
– z Ulico Bratov Gerjovičev v km 4.930 (trikrako križišče – priključitev Ulice Bratov Gerjovičev na preloženo regionalno cesto pod kotom 60°);
– z Ulico 1. maja v km 4.820 (izvedba štirikrakega križišča) in
– priključek za širitev pokopališča v km 5.238.
(2) Na deviaciji Kapelske ceste se izvedejo naslednja križišča in priključki:
– križišče z Ulico Jožeta Šavriča v km 0.120 (izvedba štirikrakega križišča);
– priključek na obstoječo Kapelsko cesto v km 0.230 in
– priključek javne poti JP 528040 v km 0.050.
8. člen
(objekti)
Zaradi načrtovanih ureditev se zgradijo naslednji objekti:
– podvoz pod železniško progo dolžine približno 100 m. Razpon konstrukcije znaša 12,70 m, svetli profil 4,5 m na cesti in 2,8 m na kolesarski stezi ter hodniku za pešce. Zasnovan je kot zaprt armiranobetonski okvir;
– oporni zid A južno od železniške proge na zahodni strani preložene regionalne ceste v dolžini približno 120 m in v višini do 3 m;
– oporni zid B južno od železniške proge na vzhodni strani v dolžini približno 105 m in v višini do 4 m;
– stopnišče z nadstrešnico pri izhodu iz podvoza severno od železniške proge.
9. člen
(spremljajoči objekti in ureditve)
(1) Zaradi načrtovanih ureditev se uredijo naslednja nadomestna parkirišča:
– 7 parkirnih mest na severni strani regionalne ceste pri športnem igrišču;
– 17 parkirnih mest ob pokopališču.
(2) V km 4.770 na severni strani in v km 4.870 na južni strani regionalne ceste se uredita avtobusni postajališči za medkrajevno progo, ki sta opremljeni z nadstrešnico.
(3) Športno igrišče se zaradi poseganja vanj podaljša v smeri proti jugu za približno 5m.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV
ZA ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
10. člen
(oblikovanje obcestnega prostora)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
1. posegi v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora:
– vsi posegi v reliefno zgradbo se izvedejo tako, da so novo oblikovane brežine mehko in zvezno speljane v obstoječi relief, z zaokrožitvijo zgornjega in spodnjega dela brežin;
– za zaščito brežin se predvidi humuziranje in zatravitev. Vkopne in nasipne brežine se izvede v nagibu 1: 1,5 oziroma 1: 1,6, prilagojeno obstoječemu terenu;
– zasaditev se izvede na brežinah usekov, nad opornima zidovoma, ob avtobusnih postajališčih in ob pokopališču. Brežine usekov in nasipov se zatravijo in mestoma zasadijo z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo, ki je prilagojena razmeram v obcestnem prostoru. Razmestitev vegetacije je prikazana na grafični prilogi v ureditveni situaciji. Z zasaditvami se doseže oblikovanje prostora v skladu s krajinskim vzorcem na obravnavanem odseku;
– odmiki grmovnic od roba cestišča morajo znašati minimalno 1-2 m, odmiki dreves pa 5 m od ceste in najmanj 8 m od železniške proge;
– opuščeni deli obstoječih cest se rekultivirajo s porušitvijo cestišča, odstranitvijo vseh slojev ceste, nasipanjem rodovitnih tal, poravnanjem terena in zatravitvijo oziroma zasaditvijo druge vegetacije;
2. pogoji za oblikovanje ograj:
– za zavarovanje športnega igrišča se izvede zid dolžine 30 m in višine 2 m, nadvišan z žično ograjo višine 2 m;
– ob južni strani objekta tovarne Beti se na severni strani železniške proge izvede žična zaščitna ograja dolžine 130 m in višine 2 m, ki poteka do načrtovanega podvoza na vzhodu. Ograja mora biti oblikovno usklajena s protihrupno ograjo PO4 iz Uredbe o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Dobova (Uradni list RS, št. 81/03);
– ob južni strani železniške proge se od obstoječega nivojskega prehoda Kapelske ceste na zahodu do načrtovanega podvoza regionalne ceste na vzhodu izvede žična zaščitna ograja dolžine 100 m in višine 2 m.
(2) Oporna zidova A in B se oblikuje v obliki enakomerno ponavljajočih se elementov.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV KOMUNALNE, ENERGETSKE IN DRUGE INFRASTRUKTURE
11. člen
(skupne določbe)
(1) Zaradi preložitve regionalne ceste je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekte. Projektiranje in gradnja komunalno energetskih ter telekomunikacijskih naprav in objektov mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki se nahajajo v obvezni prilogi tega državnega lokacijskega načrta, v kolikor niso v nasprotju s to uredbo.
(2) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov s traso preložene regionalne ceste, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja komunalnih vodov s traso regionalne ceste mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca regionalne ceste.
12. člen
(elektrika)
(1) Zaradi načrtovanih ureditev se izvedejo naslednje prestavitve, odstranitve in novogradnje elektrovodov:
– ukinitev visokonapetostnega droga in voda v območju od km 4.920 do km 5.080 regionalne ceste;
– odstranitev obstoječih stojnih točk 20 kV daljnovoda;
– prestavitev obstoječe transformatorske postaje Pekarna za približno 10 m severno;
– izvedba visokonapetostnega voda od prestavljene transformatorske postaje do km 5.190;
– prestavitev visokonapetostnega droga v km 5.255 regionalne ceste za ca. 15 m proti vzhodu;
– prestavitev nizkonapetostnih vodov od km 4.790 regionalne ceste do križišča z Ulico Bratov Gerjovičev in cesto Trg 7. julija;
– prevezave nizkonapetostnih vodov do stanovanjskih objektov.
(2) Prehod elektrovodov čez cestišče in vse prestavitve elektrovodov se izvedejo s kabliranjem.
13. člen
(javna razsvetljava)
(1) Javna razsvetljava se izvede v območju pločnikov in kolesarske steze, od km 4.750 do km 5.300 regionalne ceste in v podvozu.
(2) Javna razsvetljava se napaja iz prestavljene transformatorske postaje Pekarna.
14. člen
(telekomunikacijski vodi)
(1) Pred pričetkom izgradnje ceste se v pločniku ob regionalni cesti med km 4.770 in km 4.930 zgradi kabelska kanalizacija za potrebe prestavitve obstoječe optike in krajevnega kabla. Cevi se pod povoznimi površinami zaščitijo z obbetoniranjem.
(2) Izvede se tudi prestavitev obstoječih telekomunikacijskih drogov ter podaljšanje prostozračnega voda na regionalni cesti med km 5.150 in km 5.230.
15. člen
(telekomunikacijsko in signalno varnostno omrežje železniške proge ter vozna mreža)
(1) Prestavita se dva stebra telekomunikacijsko signalno-varnostne mreže za približno 5 m v smeri proti vzhodu. Preuredi se tudi postajno ozvočenje, razsvetljava ter optični kabel informacijskega sistema proge.
(2) Telekomunikacijske in signalno varnostne kable železniške proge se ustrezno zaščiti. Po izgradnji se jih namesti v kanaletah pod hodnikom ob železniški progi.
(3) V času izgradnje se preuredi kretnica zaradi dostopa do postajnih tirov.
16. člen
(vodovod)
(1) S preložitvijo regionalne ceste se v območju tangence z obstoječim vodovodom na regionalni cesti v km 4.975 in pri poslovni stavbi Beti izvede rekonstrukcija vodovoda v zaščitni cevi na ustrezne pretočne količine.
(2) V podvozu se v kolesarski stezi predvidi rezervni koridor za bodoč vodovod in kanalizacijo.
17. člen
(odvodnjavanje)
(1) Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišča regionalne in lokalne ceste se izvede z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi skloni cestišča. Voda bo odtekala po asfaltni muldi v cestne požiralnike oziroma v vtočne jaške pod pločnikom, naprej pa v kanalizacijo z izpustom na teren ali ponikovalnico z drenažnini cevmi za ponikanje vode. Vtočni jaški morajo biti izdelani kot peskolovi, cestni požiralniki pa opremljeni z litoželeznimi rešetkami.
(2) Pri podvozu se za odvodnjavanje z obeh strani izvede betonska mulda, na cestišču pa požiralniki – vtočni jaški, od koder se odvodnjavanje vrši preko čistilnega objekta z vgrajenim lovilcem olj in črpališča, ki prečiščeno vodo odvaja v peskolov in naprej v jarek za meteorno kanalizacijo ob železniški progi.
(3) Kjer je cesta na nasipu, se odvajanje padavinske vode izvede po brežini do odvodnih ponikovalnih travnatih jarkov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
18. člen
(varovanje naravnih vrednot)
V območju urejanja in v njegovi bližini ni evidentiranih naravnih vrednot in zavarovanih rastlinskih vrst in biotopov.
19. člen
(varovanje objektov in območij kulturne dediščine)
(1) Načrtovani poseg se nahaja znotraj evidentiranega območja Dobova – arheološko območje (EŠD 9804).
(2) Celotni odsek ceste pred gradnjo fotodokumentira Ministrstvo za kulturo, po končani gradnji pa investitor izvede fotodokumentacijo iz istih stojnih točk v skladu z navodili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Zagotovi se načelno rezervatno varstvo arheološke dediščine. Investitor na območju trase in na lokacijah vseh priključkov in spremljajočih objektov zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav po metodi Skupine za arheologijo na avtocestah Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SAAS). Prav tako se zagotovi izvedba intenzivnih arheoloških pregledov po metodologiji SAAS povsod tam, kjer bi bila z ekstenzivnim arheološkim pregledom ugotovljena potrebna izvedba naknadnih pogojev in ukrepov. Investitor zagotovi izvedbo zaščitnih arheoloških izkopavanj potencialno ogroženih odkritih arheoloških najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. Območja morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje. Zagotovi se stalen arheološki nadzor.
20. člen
(varstvo pred hrupom)
Ukrepi za varstvo pred hrupom niso potrebni.
21. člen
(varstvo zraka)
(1) V času gradnje se na celotnem območju gradbišča izvajajo ukrepi za preprečevanje prašenja z odkritih delov trase, gradbišč, objektov in s transportnih sredstev z vlaženjem ceste oziroma gradbišča, čiščenjem vozil, prekrivanjem sipkih tovorov ter upoštevanjem emisijskih norm pri uporabi gradbene mehanizacije. Zavezanec za izvedbo ukrepov v času gradbenih del je izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku.
(2) V času obratovanja regionalne ceste dodatni ukrepi niso predvideni.
22. člen
(varstvo voda)
(1) Za preprečitev onesnaženja podzemnih voda se posegi v tla izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal, za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabljajo obstoječe infrastrukturne in manipulativne površine, na celotnem območju gradbišča, transportnih poti in manipulativnih površinah se zagotavlja zbiranje in odvoz odpadkov in odpadnih vod, prepreči se emisije. Kolikor bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav potekala na območju gradbišča, na transportnih in drugih manipulativnih površinah, morajo biti le-te utrjene, uporabljati pa se smejo le tehnično ustrezna in brezhibna vozila.
(2) V primeru razlitij nevarnih snovi se onesnažena tla preiščejo skladno z določbami pravilnika, ki ureja ravnanje z odpadki.
23. člen
(varstvo tal in organizacija gradbišča)
Z organizacijo gradbišča se sme zasedati čim manjše površine in povzročati najmanjše možne poškodbe tal, predvsem kmetijskih površin. Pri posegih v teren se predhodno odstrani plodno zemljo in jo deponira ločeno od ostalega materiala v obsegu gradbišča. Rodovitno zemljo se uporabi pri končni ureditvi obcestnega prostora. Za preprečevanje onesnaženosti tal in spremljanje razmer na gradbišču, transportnih poteh in na drugih manipulativnih površinah je predviden opazovalni monitoring.
24. člen
(objekti, predvideni za odkup)
(1) Zaradi izvedbe načrtovanih ureditev je treba odkupiti stanovanjski in gospodarski objekt Ilirska ulica 10, na parc. št. *133, k.o. Veliki Obrež. Stanovanjski objekt se lahko ohrani le v primeru spremembe namembnosti v nestanovanjski objekt.
(2) Za nadomestitev omenjenih nepremičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov ponudijo ustrezne nadomestne nepremičnine ali plača odškodnina v skladu z veljavnimi predpisi.
25. člen
(varstvo pred požarom)
Cestišče s svojimi prometnimi elementi zagotavlja in dopušča dovoz in prevoz vseh urgentnih vozil. Požarna varnost objektov se ne bo poslabšala. Povsod bodo zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, preskrba s požarno vodo bo potekala nemoteno.
26. člen
(odvzemi in viški materiala)
Višek materiala v količini 5.700 m3 se uporabi za zapolnitev in zatravitev depresije na vzhodni strani pokopališča in za ureditev obcestnega prostora.
VII. ETAPNOST IZVEDBE
27. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Etape izvajanja državnega lokacijskega načrta so:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav;
– izgradnja podvoza;
– izgradnja trase preložene regionalne ceste z deviacijo lokalne ceste, z ureditvijo novih ter prilagoditvijo obstoječih križišč;
– ureditve na območjih začasnih ureditev, rekultivacije in zasaditve.
(2) Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
28. člen
(monitoring)
(1) Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja in v obsegu, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje in sicer:
1. Kulturna dediščina: Zagotoviti arheološki nadzor v času gradnje, predvsem pri izvajanju zemeljskih del. V času obratovanja regionalne ceste monitoring ni potreben.
2. Hrup: V času gradnje se izvaja monitoring obremenitve s hrupom na lokaciji Trg 7. julija 5. Na merilnih mestih se meritve izvedejo pred začetkom pripravljalnih zemeljskih del in v času intenzivnih gradbenih del. Zavezanec za izvedbo prvih meritev je izvajalec gradbenih del, ki je dolžan obratovalni monitoring izvajati v času največje intenzivnosti gradnje. V okviru prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa se poleg preverjanja prometnih obremenitev zagotovi tudi meritev celotne obremenitve s hrupom na območju regionalne ceste v Dobovi kot posledice emisije vseh virov hrupa. Prve meritve in obratovalni monitoring celotne obremenitve s hrupom se izvedejo na dveh lokacijah: Ulica Bratov Gerjovičev 45 in Trg 7. julija 5. Prve meritve v času obratovanja regionalne ceste se izvedejo ne prej kot v treh in ne kasneje kot v petnajstih mesecih po začetku obratovanja regionalne ceste. V okviru obratovalnega monitoringa zavezanec zagotovi izvedbo občasnih meritev, ki se izvajajo vsako peto koledarsko leto. Zavezanec za izvedbo obratovalnega monitoringa je upravljavec regionalne ceste.
3. Vode: Program monitoringa je omejen na spremljanje razmer na gradbišču in na površinah, ki so povezane z gradnjo podvoza: spremljanje ravnanja z gradbenimi in drugimi materiali (npr. hidroizolacijski), spremljanje tehnične primernosti naprav in transportnih vozil ter ravnanja z gorivi ter strojnimi in drugimi olji in ravnanja z odpadno embalažo. V primeru prometne nesreče se načrtuje dodatni monitoring, ki lahko vključuje tudi monitoring onesnaženosti tal. Vsebina monitoringa se določi na osnovi ocene obsega nesreče in značilnosti tekočine ali snovi glede na možne vplive na podzemno vodo. Monitoring za podzemne vode med obratovanjem regionalne ceste ni potreben.
4. Zrak: V času gradnje se izvaja monitoring onesnaženosti zraka s prašnimi usedlinami na lokaciji Trg 7. julija 5. Mejne koncentracije snovi za emisije prometa v času obratovanja ne bodo presežene. Monitoring v času obratovanja regionalne ceste ni potreben.
5. Tla: V primeru nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarne tekočine ali snovi se onesnažena tla preiščejo skladno z določbami pravilnika, ki ureja ravnanje z odpadki. Dodatni monitoring med gradnjo in v času obratovanja regionalne ceste ni potreben.
(2) Dodatni zaščitni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,
– sprememba rabe prostora,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– drugi ustrezni ukrepi, s katerimi se morebitno ugotovljene prekomerne obremenitve okolja omeji na dopustne ravni.
29. člen
(dodatne obveznosti)
Poleg vseh obveznosti, navedenih v tej uredbi, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– omogočiti dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti v času gradnje in po gradnji;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;
– v varovalnem progovnem pasu opravljati dela na način, da ne bo prišlo do poškodbe proge ali kakršnega ogrožanja ali oviranja železniškega prometa;
– ne posegati in deponirati materiala ali strojev na zemljišča javne železniške infrastrukture, prav tako ni dovoljen uvoz na gradbišče preko navedenih zemljišč;
– vse ceste in poti, ki bi služile obvozu ali prevozu med gradnjo, pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji ceste pa po potrebi obnoviti;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav;
– infrastrukturne vode in ostale objekte obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih zaradi gradnje ceste ob prevelikih obremenitvah ali tresljajih prišlo do poškodb;
– začasno pridobljena zemljišča po preložitvi ceste povrniti v prvotno rabo oziroma jih ustrezno urediti;
– upoštevati razmejitev obveznosti pri gradnji oziroma spremembi zavarovanja nivojskega prehoda v posledici sprememb prometne ureditve ali kategorizacije ceste, pri katerem se spremeni način zavarovanja na nivojskem prehodu zaradi sprememb, nastalih v zvezi z gradnjo, rekonstrukcijo ali drugimi deli na cesti, s prekategorizacijo ceste ali spremembo prometne ureditve, kjer na podlagi določb zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu, krije stroške takega zavarovanja upravljavec ceste;
– pred pričetkom zemeljskih del obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih in drugih vodov glede dogovora o zakoličbi vodov, prestavitvah in zaščiti ter nadzoru nad izvajanjem del.
30. člen
(promet v času gradnje)
(1) Preložitev regionalne ceste se bo na delu nove trase, na območjih navezav na obstoječo traso in v območju križišč izvajala pod prometom s polovičnimi zaporami.
(2) Pri gradnji podvoza pod železniško progo bo oviran železniški promet z omejitvijo hitrosti, pri vgradnji nekaterih elementov bo potrebna izključitev električne napetosti vozne mreže, vgradnja montažnega tipskega tirnega provizorija za premostitev preko gradbene jame podvoza pa bo možna le v času premorov vožnje vlakov. V času gradnje bo železniški promet uporabljal druge kretniške povezave za dostope na postajne tire.
IX. TOLERANCE
31. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno – tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih ta odstopanja spadajo.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.
X. NADZOR
32. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski in izvedbeni akti:
– Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice (Uradni list SRS, št. 41/87, 8/88 in 13/91 ter Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01 in 4/02),
– Prostorsko ureditveni pogoji za območje Občine Brežice (Uradni list SRS, št. 38/87, 25/88 in Uradni list RS, št. 29/96, 50/98 in 4/02) in
– Zazidalni načrt ZN Dedro Dobova (Uradni list RS, št. 52/95).
34. člen
(območja začasnih ureditev)
(1) Po izvedbi del prenehajo veljati določbe te uredbe na območjih začasnih ureditev iz 3. člena te uredbe in se v nadaljevanju urejajo na podlagi določb občinskih prostorskih aktov ter drugih veljavnih predpisov.
(2) Območje nivojskega prehoda Kapelske ceste čez železniško progo se po ukinitvi in ureditvi ureja na podlagi določb Uredbe o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Dobova (Uradni list RS, št. 81/03), po prenehanju veljavnosti le-te pa v skladu z določbami občinskih prostorskih aktov ter drugih veljavnih predpisov.
(3) V območju začasne ureditve Ilirska ulica 10, na parc. št. *133, 1083/1, 1083/2, 1084/1, 1095/1, 1269, 1316/1, 1331, k.o. Veliki Obrež, so po izvedbi del in prenehanju veljavnosti te uredbe dopustni posegi, ki v skladu z uredbo, ki ureja hrup v naravnem in življenjskem okolju, spadajo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni ali drugi servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim).
35. člen
(vpogled v državni lokacijski načrt)
Državni lokacijski načrt za preložitev regionalne ceste RII-420 na območju naselja Dobova je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Uradu za prostorski razvoj in na Občini Brežice.
36. člen
(veljavnost)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-15/2005/6
Ljubljana, dne 3. marca 2005.
EVA 2004-2511-0375
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l. r.
Predsednik