Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, Sporazuma o začasni uporabi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, med nekaterimi državami članicami Evropske unije, Protokola, pripravljenega na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, glede področja pranja premoženjske koristi v Konvenciji o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene in vključitvi registrske številke prevoznega sredstva v Konvencijo, Protokola, sestavljenega na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o razlagi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene v obliki predhodne odločitve Sodišča Evropskih skupnosti in Protokola na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji o spremembi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene glede vzpostavitve identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek (MKUITC), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. maja 2004.

Ratificirajo se:
– Konvencija o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, sklenjena v Bruslju 26. julija 1995;
– Sporazum o začasni uporabi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, med nekaterimi državami članicami Evropske unije, sklenjen v Bruslju 26. julija 1995;
– Protokol, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, glede področja pranja premoženjske koristi v Konvenciji o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene in vključitvi registrske številke prevoznega sredstva v Konvencijo, sklenjen v Bruslju 12. marca 1999;
– Protokol, sestavljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o razlagi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene v obliki predhodne odločitve Sodišča Evropskih skupnosti, sklenjen v Bruslju 29. no­vembra 1996;
– Protokol na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji o spremembi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene glede vzpostavitve identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek, sklenjen v Bruslju 8. maja 2003.

Besedila konvencije, sporazuma o začasni uporabi konvencije in protokolov se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasijo:

VISOKE POGODBENICE te konvencije, države članice Evropske unije,
SO SE
SKLICUJOČ SE na Akt Sveta Evropske unije z dne 23. julija 1995;
OB SKLICEVANJU NA obveznosti iz Konvencije o medsebojni pomoči med carinskimi upravami, podpisane 7. septembra 1967 v Rimu;
GLEDE NA TO, da so carinske uprave skupaj z drugimi pristojnimi organi na zunanjih mejah Skupnosti in na njenem ozemlju odgovorne za preprečevanje, preiskovanje in zatiranje kršitev ne le skupnostnih pravil ampak tudi nacionalnih zakonov, zlasti zakonov na podlagi členov 36 in 223 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti;
GLEDE NA TO, da naraščanje nedovoljenega prometa z različnim blagom resno ogroža javno zdravje, moralo in varnost;
PREPRIČANE, da je treba nujno okrepiti sodelovanje med carinskimi upravami, in sicer s predpisovanjem postopkov, po katerih lahko carinske uprave skupno ukrepajo ter izmenjujejo osebne in druge podatke v zvezi z nedovoljenim prometom, z uporabo novih tehnologij za upravljanje in prenos takšnih informacij, ob upoštevanju določb Konvencije Sveta Evrope o zaščiti posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov, sprejete 28. januarja 1981 v Strasbourgu;
OB UPOŠTEVANJU, da morajo carinske uprave pri svojem vsakdanjem delu izvajati tako skupnostne kot neskupnostne določbe in da zato obstaja stalna in očitna potreba po zagotavljanju čimbolj vzporednega razvoja določb o medsebojni pomoči in upravnem sodelovanju v obeh sektorjih,
DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

V namene te konvencije:
1. Izraz "nacionalni zakoni" pomeni zakone ali druge predpise države članice, pri uporabi katerih ima carinska uprava te države članice polno ali delno pristojnost v zvezi s:
– pretokom blaga, za katerega veljajo ukrepi prepovedi, omejitve ali nadzora, zlasti tisti ukrepi, ki jih zajemata člena 36 in 223 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
– prenosom, spremembo, skrivanjem ali prikrivanjem lastnine ali dohodka, ki izhaja iz nedovoljenega mednarodnega prometa s prepovedanimi drogami ali pa je posredno ali neposredno pridobljen ali uporabljan v tem prometu
2. Izraz "osebni podatki" pomeni vse informacije, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika.
3. Izraz "država članica vpisnica" pomeni državo članico, ki podatek vključi v carinski informacijski sistem.

1. Carinske uprave držav članic uvedejo in vzdržujejo skupni računalniški informacijski sistem za carinske namene, v nadaljevanju "carinski informacijski sistem".
2. Cilj carinskega informacijskega sistema v skladu z določbami te konvencije je s hitrim razširjanjem informacij pomagati pri preprečevanju, preiskovanju in preganjanju hudih kršitev nacionalnih zakonov, tako da se poveča učinkovitost sodelovanja in nadzornih postopkov carinskih uprav držav članic.

1. Carinski informacijski sistem sestavlja centralna podatkovna zbirka, ki je dostopna preko terminalov v vsaki državi članici. Vsebuje izključno podatke, ki so potrebni za doseganje njegovega cilja, kot je navedeno členu 2(2), skupaj z osebnimi podatki, po naslednjih kategorijah:
(i) blago;
(ii) prevozna sredstva;
(iii) podjetja;
(iv) osebe;
(v) trendi pri goljufijah;
(vi) razpoložljivost strokovnega znanja.
2. Komisija zagotavlja tehnično upravljanje infrastrukture carinskega informacijskega sistema v skladu s pravili, predvidenimi z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v okviru Sveta.
Komisija o upravljanju poroča odboru iz člena 16.
3. Komisija temu odboru sporoči praktične ukrepe, sprejete za tehnično upravljanje.

Države članice določijo podatke, ki se vključijo v carinski informacijski sistem v zvezi s posameznimi kategorijami (i) do (vi) iz člena 3, kolikor je to potrebno za doseganje cilja sistema. V kategoriji (v) in (vi) člena 3 se v nobenem primeru ne vključijo nobeni osebni podatki. Podatki, ki se nanašajo na osebe, vsebujejo samo:
(i) priimek, dekliški priimek, ime(na) in vzdevke;
(ii) datum in kraj rojstva;
(iii) državljanstvo;
(iv) spol;
(v) vse posebne objektivne in stalne fizične značilnosti;
(vi) razlog za vključitev podatkov;
(vii) predlagano ukrepanje;
(viii) opozorilna koda, ki kaže, da je oseba že bila oborožena, nasilna ali je skušala pobegniti.
Osebni podatki, našteti v prvem stavku člena 6 Konvencije Sveta Evrope o zaščiti posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov, sprejete 28. januarja 1981 v Strasbourgu, v nadaljnjem besedilu "Strasbourška konvencija iz leta 1981", se v nobenem primeru ne vključijo v zbirko.

1. Podatki v kategorijah (i) do (iv) člena 3 se v carinski informacijski sistem vključijo samo za namene opazovanja in poročanja, tajnega nadzora ali posebnih pregledov.
2. Za namen predlaganega ukrepanja iz odstavka 1 se lahko osebni podatki iz katere koli kategorije od (i) do (iv) člena 3 vključijo v carinski informacijski sistem samo, če zlasti na osnovi predhodnih nezakonitih dejavnosti obstajajo podatki, iz katerih je razvidno, da je zadevna oseba resno kršila, resno krši ali bo resno kršila nacionalne zakone.

1. Če se izvajajo predlagane dejavnosti iz člena 5 (1), se lahko delno ali v celoti zberejo naslednje informacije in se pošljejo državi članici vpisnici:
(i) dejstvo, da je bilo prijavljeno blago, prevozno sredstvo, podjetje ali oseba najdena;
(ii) kraj, čas in razlog pregleda;
(iii) itinerarij in cilj potovanja;
(iv) osebe, ki spremljajo zadevno osebo ali potnike, ki so v prevoznem sredstvu;
(v) uporabljena prevozna sredstva;
(vi) prevažani objekti;
(vii) okoliščine, v katerih je bilo najdeno blago, prevozno sredstvo, podjetje ali oseba.
Če se te informacije zberejo med tajnim nadzorom, je treba z ukrepi zagotoviti, da ni ogrožena tajnost nadzora.
2. Pri posebnem pregledu iz člena 5(1) se lahko osebe, prevozna sredstva in stvari pregledajo do dopustnega obsega in v skladu z zakoni in drugimi predpisi države članice, v kateri poteka pregled. Če zakonodaja države članice ne dovoljuje posebnega pregleda, ga ta država članica samodejno spremeni v opazovanje in poročanje.

1. Neposredni dostop do podatkov v carinskem informacijskem sistemu je rezerviran samo za nacionalne organe, ki jih imenujejo posamezne države članice. Ti nacionalni organi so carinske uprave, lahko pa so tudi drugi organi, ki so po zakonih in drugih predpisih zadevne države članice pristojni za doseganje cilja, navedenega v členu 2(2).
2. Vsaka država članica pošlje drugim državam članicam in odboru iz člena 16 seznam pristojnih organov, ki jim je bil v skladu z odstavkom 1 dovoljen neposreden dostop do carinskega informacijskega sistema, pri čemer za vsak organ navede, do katerih podatkov lahko ima dostop in za kakšne namene.
3. Ne glede na določbe odstavkov 1 in 2 lahko države članice soglasno dovolijo dostop do carinskega informacijskega sistema mednarodnim ali regionalnim organizacijam. Takšen dogovor se sprejme v obliki protokola k tej konvenciji. Pri sprejemanju te odločitve države članice upoštevajo vse vzajemne dogovore in vsa mnenja skupnega nadzornega organa iz člena 18 o ustreznosti ukrepov za varstvo podatkov.

1. Države članice lahko podatke iz carinskega informacijskega sistema uporabljajo samo za doseganje cilja iz člena 2(2); vendar pa jih lahko uporabljajo tudi za upravne ali druge namene s predhodnim dovoljenjem države članice, ki jih je vključila v sistem, in ob upoštevanju njenih pogojev za uporabo. Uporaba podatkov za te druge namene mora biti v skladu z zakoni in drugimi predpisi države članice, ki jih želi uporabiti, in naj bi upoštevala Načelo 5.5 Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope R(87)15 z dne 17. septembra 1987.
2. Brez poseganja v odstavka 1 in 4 tega člena in člen 7(3), podatke iz carinskega informacijskega sistema uporabljajo samo nacionalni organi posameznih držav članic, ki so jih v ta namen imenovale te članice, in ki so v skladu z zakoni in drugimi predpisi te države članice pristojni za ukrepanje pri doseganju cilja iz člena 2(2).
3. Vsaka država članica pošlje drugim državam članicam in odboru iz člena 16 seznam pristojnih organov, ki jih je imenovala v skladu z odstavkom 2.
4. Podatki iz carinskega informacijskega sistema se lahko s predhodnim dovoljenjem države članice, ki jih je vključila v sistem in ob upoštevanju njenih pogojev za uporabo, posredujejo tudi drugim nacionalnim organom, ne le imenovanim po odstavku 2, državam nečlanicam ter mednarodnim ali regionalnim organizacijam, ki jih želijo uporabiti. Vsaka država članica sprejme posebne ukrepe, da zagotovi zaščito takšnih podatkov pri pošiljanju ali dostavi službam, ki so izven njenega ozemlja. Podrobnosti o teh ukrepih se morajo sporočiti skupnemu nadzornemu organu iz člena 18.

1. Vključitev podatkov v carinski informacijski sistem urejajo zakoni in drugimi predpisi države članice vpisnice, razen če ta konvencija ne predpisuje strožjih določb.
2. Uporabo podatkov iz carinskega informacijskega sistema, skupaj z izvajanjem katerega koli ukrepa iz člena 5, ki ga predlaga država članica vpisnica, urejajo zakoni in drugi predpisi države članice, ki te podatke uporablja, razen če ta konvencija ne predpisuje strožjih določb.

1. Vsaka država članica določi pristojno carinsko upravo, ki je na nacionalni ravni odgovorna za carinski informacijski sistem.
2. Ta uprava je odgovorna za pravilno delovanje carinskega informacijskega sistema v državi članici in sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti z določbami te konvencije.
3. Države članice druga drugo obvestijo o pristojni upravi iz odstavka 1.

1. Pravico spreminjanja, dopolnjevanja, popravljanja ali brisanja podatkov ima samo država članica vpisnica, ki jih je vključila v sistem.
2. Če država članica vpisnica opazi ali je opozorjena, da so podatki, ki jih je vključila, dejansko netočni ali pa so bili vključeni ali shranjeni v nasprotju s to konvencijo, te podatke spremeni, dopolni, popravi ali izbriše in o tem ustrezno obvesti druge države članice.
3. Če ima katera od držav članic dokaze o netočnosti podatka ali o tem, da je bil podatek vključen ali shranjen v carinski informacijski sistem v nasprotju s to konvencijo, o tem čimprej obvesti državo članico vpisnico. Slednja preveri zadevne podatke in po potrebi nemudoma popravi ali izbriše zadevni podatek. Država članica vpisnica druge države članice obvesti o vseh narejenih popravkih ali izbrisih.
4. Če država članica pri vključevanju podatkov v carinski informacijski sistem opazi, da je njeno poročilo v nasprotju s predhodnim poročilom glede vsebine ali predlaganega ukrepanja, o tem nemudoma obvesti državo članico, ki je avtorica predhodnega poročila. Zadevo skušata rešiti obe državi članici skupaj. V primeru nesoglasja velja prvo poročilo, iz drugega pa se v sistem vključijo samo tisti deli, ki niso v nasprotju s prvim poročilom.
5. Ob upoštevanju določb te konvencije se države članice v primeru, da sodišče ali drug pristojni organ v državi članici sprejme dokončni sklep o spremembi, dopolnitvi, popravku ali izbrisu podatkov v carinskem informacijskem sistemu, vzajemno zavežejo k uveljavljanju tega sklepa. V primeru nesoglasja med takšnimi sklepi sodišč ali drugih pristojnih organov v različnih državah članicah, skupaj s tistimi iz člena 15(4) o popravkih ali izbrisu, izbriše zadevni podatek iz sistema tista država članica, ki ga je vanj vključila.

1. Podatki v carinskem informacijskem sistemu se hranijo samo tako dolgo, kot je potrebno za dosego namena, zaradi katerega so bili vključeni. Država članica vpisnica vsaj enkrat letno preveri potrebo po zadržanju podatkov.
2. Država članica vpisnica se lahko v obdobju pregleda odloči, da bo podatke ohranila do naslednjega pregleda, če je to potrebno za namene, zaradi katerih so bili vključeni v sistem. Brez poseganja v člen 15, se podatki samodejno prenesejo v tisti del carinskega informacijskega sistema, do katerega je dostop omejen v skladu z odstavkom 4, če ni odločitve za zadržanje podatkov.
3. Carinski informacijski sistem en mesec prej samodejno obvesti državo članico vpisnico o načrtovanem prenosu podatkov iz carinskega informacijskega sistema po odstavku 2.
4. Podatki, preneseni po odstavku 2, se še za eno leto zadržijo v carinskem informacijskem sistemu, vendar pa ima ne glede na člen 15 dostop do njih samo predstavnik odbora iz člena 16 ali nadzorni organi iz členov 17(1) in 18(1). V tem času lahko podatke samo preverjajo, če so točni in zakoniti, potem pa jih je treba izbrisati.

1. Vsaka država članica, ki namerava prejeti osebne podatke iz carinskega informacijskega sistema ali pa jih vanj vključiti, najkasneje ob uveljavitvi te konvencije sprejme ustrezno nacionalno zakonodajo, s katero zagotovi vsaj takšno zaščito osebnih podatkov, kot izhaja iz načel Strasbourške konvencije iz leta 1981.
2. Država članica prejme osebne podatke iz carinskega informacijskega sistema ali pa jih vanj vključi samo, če so na njenem ozemlju že uveljavljeni zakoni za zaščito teh podatkov, predvideni v odstavku 1. Država članica prav tako pred tem imenuje nacionalni nadzorni organ ali organe v skladu s členom 17.
3. Da se zagotovi pravilna uporaba določb o varstvu podatkov iz te konvencije, se carinski informacijski sistem v vsaki državi članici upošteva kot nacionalna datoteka, za katero veljajo nacionalne določbe iz odstavka 1 in vsi strožji ukrepi iz te konvencije.

1. Ob upoštevanju člena 8 (1) vsaka država članica zagotovi, da je po njenih zakonih in drugih predpisih nezakonito uporabljati osebne podatke iz carinskega informacijskega sistema za vse druge namene, razen za doseganje cilja iz člena 2(2).
2. Podatki se lahko podvajajo samo za tehnične namene, pod pogojem, da je takšno podvajanje nujno za neposredno iskanje s strani organov iz člena 7. Ob upoštevanju člena 8(1) se osebni podatki, ki so jih vključile druge države članice, ne smejo prenašati iz carinskega informacijskega sistema v druge nacionalne datoteke.

1. Pravice oseb glede osebnih podatkov v carinskem informacijskem sistemu, zlasti njihova pravica do dostopa, se uveljavljajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi države članice, v kateri se nanje sklicujejo.
Nacionalni nadzorni organi, predvideni v členu 17, odločijo, ali se informacija sporoči in po kakšnem postopku, če je tako določeno v zakonih in drugih predpisih zadevne države članice.
Država članice, ki ni vključila zadevnih podatkov, jih lahko sporoči samo, če je najprej dala možnost državi članici vpisnici, da sprejme stališče.
2. Država članica, ki se jo zaprosi za dostop do osebnih podatkov, ga zavrne, če lahko takšen dostop uniči izvajanje zakonite naloge, navedene v poročilu po členu 5(1), ali da zaščiti pravice in svoboščine drugih. Dostop se v vsakem primeru zavrne v času tajnega nadzora ali opazovanja in poročanja.
3. V vsaki državi članici lahko oseba, na katero se nanašajo osebni podatki, v skladu z zakoni in drugimi predpisi zadevne države članice zahteva, da se ti podatki popravijo ali izbrišejo, če so netočni ali če so bili vključeni ali shranjeni v carinski informacijski sistem v nasprotju s ciljem iz člena 2(2) te konvencije ali določbami člena 5 Strasbourške konvencije iz leta 1981.
4. Vsaka oseba lahko na območju vsake države članice v skladu z zakoni in drugimi predpisi zadevne države članice sproži postopek ali pritožbo na sodišču, kot je ustrezno, ali pri organu, pristojnem po nacionalnih zakonih in drugih predpisih te države članice, v zvezi z osebnimi podatki v carinskem informacijskem sistemu, ki se nanašajo nanjo, z namenom:
(i) poprave ali izbrisa netočnih osebnih podatkov;
(ii) poprave ali izbrisa osebnih podatkov, ki so bili vključeni ali shranjeni v carinski informacijski sistem v nasprotju s to konvencijo;
(iii) pridobitve dostopa do osebnih podatkov;
(iv) pridobitve nadomestila po členu 21(2).
Zadevne države članice se medsebojno obvežejo, da bodo izvršile dokončne odločitve, ki jih sprejme sodišče ali drug pristojni organ po točkah (i), (ii) in (iii).
5. Sklicevanje v tem členu in v členu 11(5) na "dokončno odločitev" ne pomenijo nobene obveznosti za nobeno državo članico, da se pritoži na sklep sodišča ali drugega pristojnega organa.

1. Ustanovi se odbor, sestavljen iz predstavnikov carinskih uprav držav članic. Odbor soglasno sprejema odločitve glede določb prve alinee odstavka 2 in z dvotretinjsko večino odločitve, ki zadevajo določbe druge alinee odstavka 2. Odbor soglasno sprejme svoj poslovnik.
2. Odbor je odgovoren za:
– izvajanje in pravilno uporabo določb te konvencije, brez poseganja v pooblastila organov iz členov 17(1) in 18(1);
– pravilno delovanje carinskega informacijskega sistema v zvezi s tehničnimi in operativnimi vidiki. Odbor sprejme vse potrebne korake, da zagotovi pravilno izvajanje ukrepov iz členov 12 in 19 v zvezi s carinskim informacijskim sistemom. Za uporabljanje tega odstavka ima lahko odbor neposreden dostop do podatkov v carinskem informacijskem sistemu in jih lahko neposredno uporablja.
3. Odbor enkrat na leto v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji poroča Svetu o učinkovitosti in uspešnosti carinskega informacijskega sistema, pri čemer daje tudi vsa potrebna priporočila.
4. Komisija sodeluje pri postopkih Odbora.

1. Vsaka država članica imenuje nacionalni nadzorni organ ali organe, odgovorne za varstvo osebnih podatkov, za neodvisno nadziranje takšnih podatkov, ki so vključeni v carinski informacijski sistem.
Nadzorni organi v skladu s svojimi nacionalnimi zakoni izvajajo neodvisen nadzor in preglede, da zagotovijo, da obdelava in uporaba podatkov, ki so v carinskem informacijskem sistemu, ne kršita pravic zadevne osebe. Za ta namen imajo nadzorni organi dostop do carinskega informacijskega sistema.
2. Vsaka oseba lahko nacionalni nadzorni organ zaprosi, da preveri osebne podatke v carinskem informacijskem sistemu, ki se nanašajo nanjo, in za kakšne namene so se uporabljali ali se uporabljajo. To pravico urejajo zakoni in drugi predpisi države članice, v kateri se za to zaprosi. Če je podatke vključila druga država članica, se preverjanje opravi v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom te države članice.

1. Ustanovi se skupni nadzorni organ, ki ga sestavljata po dva predstavnika iz vsake države članice, izbrana iz neodvisnega nacionalnega nadzornega organa ali organov.
2. Skupni nadzorni organ opravlja svoje naloge v skladu z določbami te konvencije in Strasbourške konvencije iz leta 1981, pri čemer upošteva Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope R (87) 15 z dne 17. septembra 1987.
3. Skupni nadzorni organ je pristojen za nadzor delovanja carinskega informacijskega sistema, za preučitev vseh morebitnih težav pri uporabi ali razlaganju, ki se lahko pojavijo med njegovim delovanjem, za preučitev težav, ki lahko nastanejo v zvezi z izvajanjem neodvisnega nadzora s strani nacionalnih nadzornih organov držav članic ali pri izvajanju pravice posameznikov do dostopa do sistema, ter za pripravo predlogov za skupno reševanje težav.
4. Za izvajanje svojih odgovornosti ima skupni nadzorni organ dostop do carinskega informacijskega sistema.
5. Poročila, ki jih pripravi skupni nadzorni organ, se pošljejo organom, ki jim nacionalni nadzorni organi predložijo svoja poročila.

1. Vse potrebne upravne ukrepe za ohranjanje varnosti sprejmejo:
(i) pristojni organi držav članic v zvezi s terminali carinskega informacijskega sistema v svojih državah;
(ii) odbor iz člena 16 v zvezi s carinskim informacijskim sistemom in terminali, ki se nahajajo v istih prostorih kot sistem ter se uporabljajo za tehnične namene in preverjanja, ki se zahtevajo po odstavku 3.
2. Zlasti pristojni organi in odbor iz člena 16 sprejmejo ukrepe:
(i) s katerimi vsem nepooblaščenim osebam preprečijo dostop do naprav, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov;
(ii) s katerimi nepooblaščenim osebam preprečijo prebiranje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje podatkov in podatkovnih medijev;
(iii) s katerimi preprečijo nepooblaščen vnos podatkov in vsako nepooblaščeno branje, spreminjanje ali brisanje podatkov;
(iv) s katerimi nepooblaščenim osebam preprečijo dostop do podatkov v carinskem informacijskem sistemu z opremo za prenos podatkov;
(v) s katerimi zagotovijo, da imajo pooblaščene osebe pri uporabi carinskega informacijskega sistema dostop samo do tistih podatkov, za katere so pristojne;
(vi) s katerimi zagotovijo, da je mogoče preverjati in ugotoviti, katerim organom se lahko podatki pošljejo z opremo za prenos podatkov;
(vii) s katerimi zagotovijo, da je mogoče pozneje preveriti in ugotoviti, kateri podatki so bili vneseni v carinski informacijski sistem, kdaj so bili vneseni in kdo jih je vnesel, ter spremljati poizvedovanje;
(viii) s katerimi preprečijo nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje podatkov med prenosom podatkov in transportom podatkovnih medijev.
3. Odbor iz člena 16 spremlja poizvedovanje po carinskem informacijskem sistemu zaradi preverjanja, ali so bila opravljena iskanja po sistemu dopustna in ali so jih izvedli pooblaščeni uporabniki. Preveri se vsaj 1% vseh iskanj. Ta iskanja in preverjanja se zabeležijo v sistemu in jih navedeni odbor in nadzorni organi iz členov 17 in 18 uporabljajo samo za zgornji namen, po šestih mesecih pa se izbrišejo.

Pristojna carinska uprava iz člena 10(1) te konvencije je odgovorna za varnostne ukrepe, določene v členu 19 v zvezi s terminali na ozemlju zadevne države članice, za pregledovanje, določeno v členu 12(1) in (2), ter drugače za pravilno izvajanje te konvencije, kolikor je to potrebno po zakonih in drugih predpisih te države članice.

1. Vsaka država članica je odgovorna za točnost, aktualnost in zakonitost podatkov, ki jih je vključila v carinski informacijski sistem. Vsaka država članica je tudi odgovorna za izpolnjevanje določb iz člena 5 Strasbourške konvencije iz leta 1981.
2. Vsaka država članica je v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi odgovorna za škodo, ki jo povzroči osebi ob uporabi carinskega informacijskega sistema v zadevni državi članici.
Prav tako je odgovorna, če je škodo povzročila država članica vpisnica, ki je vnesla netočne podatke ali pa je te podatke vnesla v nasprotju s to konvencijo.
3. Če država članica, proti kateri se ukrepa v zvezi z netočnostjo podatkov, ni država članica, ki je podatke vključila v sistem, zadevna država članica skuša skleniti dogovor o morebitnem deležu izplačanega nadomestila, ki ga država članica vpisnica povrne drugi državi članici. Vsi tako dogovorjeni zneski se povrnejo na zahtevo.

1. Stroške, ki jih imajo države članice z delovanjem in uporabo carinskega informacijskega sistema na svojem ozemlju, pokrivajo vsaka sama.
2. Druge stroške, ki nastanejo pri izvajanju te konvencije, razen tistih, ki jih ni mogoče ločiti od delovanja carinskega informacijskega sistema za namen uporabe carinskih in kmetijskih pravil Skupnosti, pokrivajo države članice. Delež posamezne države članice se ugotovi v skladu z deležem njenega bruto nacionalnega proizvoda glede na skupno vsoto bruto nacionalnih proizvodov držav članic za leto pred letom, v katerem so nastali stroški.
Za namen uporabe tega odstavka izraz "bruto nacionalni proizvod" pomeni bruto nacionalni proizvod, ugotovljen v skladu z Direktivo Sveta 89/130/EGS, Euratom z dne 13. februarja 1989 o uskladitvi izračunavanja bruto nacionalnega proizvoda po tržnih cenah(*1) ali katerim koli instrumentom Skupnosti, ki jo spreminja ali nadomešča.

Podatki, predvideni po tej konvenciji, se izmenjavajo neposredno med organi držav članic.

1. Države članice sprejmejo to konvencijo v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami.
2. Države članice obvestijo generalnega sekretarja Sveta Evropske unije o izpolnitvi ustavnih zahtev za sprejetje te konvencije.
3. Ta konvencija začne veljati 90 dni po obvestilu zadnje države članice o izpolnitvi navedenih formalnosti, navedenem v odstavku 2.

1. K tej konvenciji lahko pristopi vsaka država, ki postane članica Evropske unije.
2. Besedilo te konvencije v jeziku države pristopnice, ki ga sestavi Svet Evropske unije, je enako verodostojno.
3. Pristopne listine se deponirajo pri depozitarju.
4. Ta konvencija začne za vse države, ki k njej pristopijo, veljati devetdeset dni po deponiranju njihovih listin o pristopu ali z dnem začetka veljavnosti Konvencije, če še ni začela veljati v času poteka navedenega roka 90 dni.

1. Depozitar te konvencije je Generalni sekretar Sveta Evropske unije.
2. Depozitar v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi informacijo o poteku sprejemanja in pristopov, o izjavah in pridržkih, ter vse druge priglasitve v zvezi s to konvencijo.

1. Vse spore med državami članicami glede razlage ali uporabe te konvencije mora na začetni stopnji preučiti Svet v skladu s postopkom, določenim v naslovu VI Pogodbe o Evropski uniji, z namenom, da doseže rešitev.
Če rešitev ni dosežena v šestih mesecih, lahko stranka v sporu zadevo posreduje Sodišču Evropskih skupnosti.
2. Vsak spor med eno ali več državami članicami in Komisijo Evropskih skupnosti v zvezi z uporabo te konvencije, ki ga ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, se lahko predloži Sodišču evropskih skupnosti.
V potrditev navedenega so pravilno pooblaščeni podpisali to konvencijo.
V Bruslju, šestindvajsetega julija leta tisoč devetsto petindevetdeset, v edinem izvirniku, v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, irskem, italijanskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enakovredna, izvirnik pa ostane deponiran v arhivih generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.

(*1) UL L, 21. 2. 1989, str. 26

KRALJEVINA BELGIJA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
IRSKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,
države članice Evropske unije in podpisnice Konvencije o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene z dne 26. julija 1995, pripravljene na podlagi člena K3 Pogodbe o Evropski uniji, v nadaljevanju 'konvencija', so se
OB UPOŠTEVANJU pomembnosti čimprejšnje uporabe konvencije;
GLEDE NA TO, DA na podlagi člena K.7 Pogodbe o Evropski uniji določbe naslova VI pogodbe ne preprečujejo vzpostavitve ali razvoja tesnejšega sodelovanja med dvema ali več državami članicami, če tako sodelovanje ni v nasprotju ali ne ovira sodelovanja, predvidenega v naslovu VI omenjene pogodbe;
GLEDE NA TO, NAJ začasna uporaba konvencije med nekaterimi državami članicami Evropske unije ne bi bila v nasprotju ali ne bi ovirala sodelovanja, predvidenega v naslovu VI Pogodbe o Evropski uniji,
DOGOVORILE:

V tem sporazumu:
– 'konvencija' pomeni Konvencijo o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene, pripravljeno na podlagi člena K3 Pogodbe o Evropski uniji,
– 'visoke pogodbenice' pomeni države članice Evropske unije, pogodbenice konvencije,
– 'pogodbenice' pomeni države članice Evropske unije, pogodbenice tega sporazuma.

Konvencija se začne začasno uporabljati med visokimi pogodbenicami, pogodbenicami tega sporazuma prvi dan tretjega meseca, potem ko osem visokih pogodbenic, ki se za to odločijo, deponira svoje listine o odobritvi, sprejetju ali ratifikaciji tega sporazuma.

Prehodne določbe, potrebne za začasno uporabo konvencije, sprejmejo soglasno visoke pogodbenice, med katerimi naj se konvencija začasno uporablja, in po posvetovanju z drugimi visokimi pogodbenicami. V tem obdobju začasne uporabe opravljajo naloge odbora, določenega v členu 16 konvencije, visoke pogodbenice soglasno in v tesnem sodelovanju s Komisijo Evropskih skupnosti. Tretji odstavek člena 7 in člen 16 konvencije se v tem obdobju ne izvajata.

1. Ta sporazum je na voljo za podpis državam članicam podpisnicam konvencije. Treba ga je potrditi, sprejeti ali ratificirati. Veljati začne prvi dan tretjega meseca, potem ko osem visokih pogodbenic, ki se za to odločijo, deponira svoje listine o odobritvi, sprejetju ali ratifikaciji tega sporazuma.
2. Za vsako visoko pogodbenico, ki svojo listino o odobritvi, sprejetju ali ratifikaciji deponira pozneje, začne ta sporazum veljati prvi dan tretjega meseca po deponiranju take listine.
3. Listine o odobritvi, sprejetju ali ratifikaciji se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evropske unije, ki opravlja nalogo depozitarja.

Ta sporazum, sestavljen v enem izvirniku v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, irskem, italijanskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna, se hrani pri generalnem sekretarju Sveta Evropske unije, ki pošlje overjeno kopijo vsaki pogodbenici.

Ta sporazum preneha veljati z začetkom veljavnosti konvencije.
V potrditev tega so podpisani pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Bruslju šestindvajsetega julija tisoč devetsto petindevetdeset v enem izvirniku v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, irskem, italijanskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna, ta izvirnik pa se hrani v arhivu generalnega sekretarja Sveta Evropske unije.

VISOKE POGODBENICE tega protokola, države članice Evropske unije,
SO SE
OB SKLICEVANJU na Akt Sveta Evropske unije z dne 12. marca 1999,
OB UPOŠTEVANJU Konvencije o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene(*1), na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, v nadaljnjem besedilu "Konvencija";
DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Druga alinea člena 1(1) Konvencije se spremeni na naslednji način:

"– prenosom, zamenjavo, skrivanjem ali prikrivanjem stvari ali premoženjske koristi, ki izvirajo neposredno ali posredno iz nedovoljenega mednarodnega prometa s prepovedanimi drogami, ali uporabljenih v tem prometu, ali vsaka kršitev:

(i) vseh zakonov, uredb in upravnih določb države članice, katerih izvrševanje je v celoti ali delno v pristojnosti carinske uprave države članice, ki se nanašajo na čezmejni promet z blagom, za katerega veljajo prepovedi, omejitve ali nadzor, zlasti na podlagi členov 36 in 223 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter na neusklajene trošarine, ali
(ii) sklopa določb Skupnosti in z njimi povezanih izvedbenih določb, ki urejajo uvoz, izvoz, tranzit in prisotnost blaga, s katerim se trguje med državami članicami in tretjimi državami, ter med državami članicami, če gre za blago, ki nima skupnostnega statusa v smislu člena 9(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ali za blago, za katerega velja dodatno preverjanje ali preiskovalni postopek zaradi ugotavljanja skupnostnega statusa, ali
(iii) sklopa določb, sprejetih na ravni Skupnosti na podlagi skupne kmetijske politike, in posebnih določb v zvezi z blagom, ki izhaja iz predelave kmetijskih proizvodov, ali
(iv) sklopa določb, sprejetih na ravni Skupnosti za usklajene trošarine in davek na dodano vrednost na uvoz blaga, skupaj z nacionalnimi določbami za njihovo izvajanje."

Kategorije podatkov, uvrščenih na seznam v členu 4 Konvencije, se dopolnijo z naslednjo kategorijo:

"(ix) registrska številka prevoznega sredstva."

1. Države članice sprejmejo ta protokol v skladu s svojimi ustavnimi pravili.
2. Države članice uradno obvestijo depozitarja o zaključku potrebnih postopkov za sprejetje tega protokola.
3. Ta protokol začne veljati 90 dni po uradnem obvestilu iz odstavka 2, ki ga poda država članica, ki je članica Evropske unije na dan, ko Svet sprejme akt o pripravi tega protokola, in zadnja izpolni to obveznost. Najprej pa začne veljati z dnem začetka veljavnosti Konvencije.

1. K temu protokolu lahko pristopijo vse države, ki postanejo države članice Evropske unije.
2. Pristopne listine se deponirajo pri depozitarju.
3. Besedilo tega protokola, ki ga v jeziku države pristopnice, sestavi Svet Evropske unije, je enako verodostojno.
4. Za vsako državo, ki pristopi k temu protokolu, ta začne veljati 90 dni od deponiranja pristopnih listin ali na dan začetka veljavnosti tega protokola, če po izteku navedenega roka 90 dni še ni začel veljati.

Vsaka država, ki postane država članica Evropske unije in pristopi h Konvenciji v skladu s členom 25 Konvencije, sprejme določbe tega protokola.

1. Spremembe tega protokola lahko predlaga vsaka država članica, ki je visoka pogodbenica. Vse predlagane spremembe se pošljejo depozitarju, ki jo nato sporoči Svetu.
2. Spremembe sprejme Svet, ki priporoči, da jih države članice sprejmejo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.
3. Tako sprejete spremembe začnejo veljati v skladu s členom 3.

1. Depozitar tega protokola je Generalni sekretar Sveta Evropske unije.
2. Depozitar v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi obvestila, listine ali sporočila v zvezi s tem protokolom.
V Bruslju, dvanajstega marca tisoč devetsto devetindevetdeset

(*1) UL C 316, 27. 11. 1995, str. 34.

VISOKE POGODBENICE
SO SE DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki se dodajo Konvenciji:

Sodišče Evropskih skupnosti je v skladu s pogoji, določenimi v tem protokolu, pristojno za razlago Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene, ki ga da v obliki predhodne odločitve.

1. Z izjavo, dano ob podpisu tega protokola ali kadarkoli pozneje, lahko država članica prizna pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti za razlago Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene v obliki predhodne odločitve v skladu s pogoji, navedenimi v odstavkih 2(a) ali 2(b).
2. Država članica, ki da izjavo v skladu z odstavkom 1, lahko določi:
a) da lahko vsako sodišče te države zoper katerih odločitve ni pravnega sredstva po nacionalnem pravu, zaprosi Sodišče Evropskih skupnosti za predhodno odločitev o vprašanju, ki se pojavi v zvezi z zadevo, ki jo obravnava to sodišče, in se nanaša na razlago Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene, če to sodišče meni, da je odločitev o tem vprašanju potrebna za izrek njegove sodbe, ali
b) da lahko vsako sodišče te države zaprosi Sodišče Evropskih skupnosti za predhodno odločitev o vprašanju, ki se pojavi v zvezi z zadevo, ki jo obravnava to sodišče, in se nanaša na razlago Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene, če to sodišče meni, da je odločitev o tem vprašanju potrebna za izrek njegove sodbe.

1. Uporabljata se Protokol o statutu Sodišča Evropskih skupnosti in poslovnik tega sodišča.
2. V skladu s Statutom Sodišča Evropskih skupnosti lahko vsaka država članica predloži Sodišču Evropskih skupnosti pravne zadeve ali pisne izjave o zadevah, ki izvirajo iz člena 1, ne glede na to, ali je dala izjavo v skladu s členom 2 ali ne.

1 Države članice sprejmejo ta protokol v skladu s svojimi ustavnimi pravili.
2. Ko države članice zaključijo postopek, ki je po njihovih ustavnih pravilih potreben za sprejetje tega protokola, o tem uradno obvestijo depozitarja in mu posredujejo vse izjave, dane v skladu s členom 2.
3. Ta protokol začne veljati v skladu s členom 2 90 dni od dneva notifikacije države članice, ki je bila članica Evropske unije na dan, ko je Svet sprejel pravni akt, na podlagi katerega je sestavil ta protokol, in je zadnja, ki izpolni to formalnost. Vendar pa Protokol ne začne veljati prej kakor Konvencija o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene.

1. K temu protokolu lahko pristopi katera koli država, ki postane članica Evropske unije.
2. Listino o pristopu hrani depozitar.
3. Besedilo tega protokola, ki ga je sestavil Svet Evropske unije v jeziku države, ki je pristopila k Protokolu, je verodostojno.
4. Za vsako državo članico, ki pristopi, začne ta protokol veljati 90 dni po datumu depozita listin o pristopu ali na dan začetka veljave tega protokola, če le-ta po preteku 90 dni še ni začel veljati.

Vsaka država, ki postane članica Evropske unije in pristopi h Konvenciji o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene v skladu s členom 25, mora sprejeti določbe tega protokola.

1. Dopolnitve k temu protokolu lahko predlaga vsaka država članica, ki je visoka pogodbenica. Vsak predlog za dopolnitev se pošlje depozitarju, ta pa ga posreduje Svetu.
2. Dopolnitve pripravi Svet, ki državam članicam priporoči, da jih sprejmejo v skladu z njihovimi ustavnimi pravili.
3. Tako pripravljene dopolnitve začnejo veljati v skladu z določbami člena 4.

1. Depozitar tega protokola je generalni sekretar Sveta Evropske unije.
2. Depozitar v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi notifikacije, listine in izjave, ki zadevajo ta protokol.
V potrditev tega so se spodaj navedeni pooblaščenci podpisali pod ta protokol.
V Bruslju, devetindvajsetega novembra tisoč devetsto šestindevetdeset v enem izvirniku v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, irskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno.

Predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta,
ob podpisu akta Sveta o pripravi Protokola o razlagi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene v obliki predhodne odločitve Sodišča Evropskih skupnosti,
v želji, da bi zagotovili čim učinkovitejšo in enotnejšo razlago Konvencije od njenega začetka veljavnosti dalje,
izjavljajo svojo pripravljenost sprejeti ustrezne korake za zagotovitev, da bodo nacionalni postopki za sprejetje Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene in Protokol o njeni razlagi zaključeni sočasno in kar najhitreje.
V potrditev tega so se spodaj navedeni pooblaščenci podpisali pod to izjavo.
V Bruslju, devetindvajsetega novembra tisoč devetsto šestindevetdeset.

VISOKE POGODBENICE tega protokola, države članice Evropske unije,
SO SE
SKLICUJOČ na Akt Sveta Evropske unije z dne 8. maja 2003,
KER je carinsko sodelovanje v Evropski uniji pomemben sestavni del območja svobode, varnosti in pravice,
KER je izmenjava podatkov med carinskimi službami različnih držav članic bistvenega pomena za takšno sodelovanje,
IZVAJAJOČ sklepe z zasedanja Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 1999 v Tampereju v skladu s katerimi
– naj se največja možna korist iz sodelovanja med pristojnimi organi držav članic doseže pri preiskovanju čezmejnega kriminala (točka 43 sklepov),
– je treba doseči uravnotežen razvoj ukrepov za boj proti kriminalu na ravni celotne unije in hkrati ščititi svobodo in ustavne pravice posameznikov kot tudi gospodarskih subjektov (točka 40 sklepov), in
– hujša dejanja gospodarskega kriminala čedalje bolj vključujejo vidike davčnih in carinskih predpisov (točka 49 sklepov),
OB UPOŠTEVANJU dejstva, da je v svoji Resoluciji z dne 30. maja 2001 o strategiji za carinsko unijo(*1) Svet:
– soglašal, da mora biti glavni cilj učinkovito izboljšanje sodelovanja v boju proti goljufijam in drugim dejanjem, ki ogrožajo varnost oseb in blaga,
– poudaril, da igra carina pomembno vlogo v boju proti čezmejnemu kriminalu s preprečevanjem, odkrivanjem in, v skladu z nacionalnimi pristojnostmi carine, s preiskovanjem in pregonom kriminalnih dejavnosti na področju fiskalnih goljufij, pranja denarja kot tudi trgovanja s prepovedanimi drogami in drugim nedovoljenim blagom, in,
– poudaril, da morajo zaradi raznolikosti nalog, ki so jim dodeljene, carinski organi delati tako v kontekstu Skupnosti kot v kontekstu sodelovanja v okviru naslova VI Pogodbe o Evropski uniji,
GLEDE NA TO, da Carinski informacijski sistem, vzpostavljen na podlagi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene(*2), dovoljuje vpis osebnih podatkov izključno v namen opazovanja in poročanja, tajnega nadzora ali posebnih pregledov (člen 55 Konvencije), in da je treba za vse dodatne namene dopolniti pravno podlago.
ZAVEDAJOČ dejstva, da trenutno ni možno sistematično po elektronski poti izmenjevati informacij glede obstoja datotek o preiskovanju o tekočih ali zaključenih preiskavah med vsemi pristojnimi organi in tako ustrezno usklajevati njihovih preiskav, in da bi se moral Carinski informacijski sistem uporabljati v ta namen,
ZAVEDAJOČ dejstva, da ugotovitve vrednotenja podatkovnih baz III. stebra kažejo na potrebo po medsebojnem dopolnjevanju teh sistemov,
KER bi se morala, v zvezi s shranjevanjem, obdelavo in uporabo osebnih podatkov na področju carin, spoštovati načela, določena v Konvenciji Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 za zaščito posameznikov v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in točke 5.5 Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope R (87)15 z dne 17. septembra 1987, ki ureja uporabo osebnih podatkov v policijskem sektorju,
ZAVEDAJOČ, da v skladu s točko 48 delovnega načrta Sveta in Komisije z dne 3. decembra 1998 o tem, kako najbolje izvajati določbe Amsterdamske pogodbe v območju svobode, varnosti in pravice(*3), obstaja potreba po preučitvi, če in kako bi lahko Evropski policijski urad (Europol) imel dostop do carinskega informacijskega sistema –
DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Konvencija o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene(*4), se spremeni na naslednji način:
1. za V. poglavjem se vstavijo naslednja tri poglavja:

Člen 12A
1. Poleg podatkov v skladu s členom 3 vsebuje Carinski informacijski sistem podatke v skladu s tem poglavjem, v posebni podatkovni bazi, v nadaljevanju "identifikacijska podatkovna baza carinskih datotek". Brez poseganja v določbe tega poglavja in poglavij V B in V C, se vse določbe te Konvencije uporabljajo tudi za identifikacijsko podatkovno bazo carinskih datotek.
2. Cilj identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek je omogočiti nacionalnim organom imenovanim v skladu s členom 7, ki so pristojni za izvajanje carinskih preiskav, da pri odpiranju datoteke o ali preiskovanju ene ali več oseb ali podjetij, prepoznajo pristojne organe drugih držav članic, ki preiskujejo ali so preiskovali te osebe ali podjetja, da bi, preko informacij o obstoju datotek o preiskovanju, dosegli cilje, navedene v členu 2(2).
3. Za namen identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek pošlje vsaka država članica drugim in odboru, navedenem v členu 16, seznam hujših kršitev njene nacionalne zakonodaje.
Ta seznam vsebuje samo kršitve, ki se kaznujejo:
– z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom najmanj 12 mesecev, ali
– z denarno kaznijo najmanj 15.000 EUR.
4. Če država članica, ki pridobiva podatke iz identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek, zahteva nadaljnje informacije o shranjeni datoteki o preiskovanju osebe ali podjetja, zaprosi za pomoč državo članico vpisnico na podlagi veljavnih predpisov o medsebojni pomoči.

Člen 12B
1. Pristojni organi vnesejo podatke iz datotek o preiskovanju v identifikacijsko podatkovno bazo carinskih datotek za namene, določene v členu 12A(2). Podatki pokrivajo samo naslednje kategorije:
(i) osebo ali podjetje, ki je ali je bila predmet datoteke o preiskovanju pristojnega organa države članice, in:
– za katero se v skladu z nacionalno zakonodajo države članice sumi, da izvršuje ali je izvršila ali sodeluje ali je sodelovala pri izvršitvi hujše kršitve nacionalne zakonodaje, ali
– je predmet poročila, ki ugotavlja, da je prišlo do kršitve, ali
– ji je bila za kršitev izrečena sankcija v upravnem ali sodnem postopku
(ii) področje, ki ga pokriva datoteka o preiskovanju;
(iii) ime, državljanstvo in naslov organa države članice, ki vodi primer, skupaj s številko datoteke.
Podatki iz točk (i) do (iii) se vnesejo v zapise podatkov ločeno za vsako osebo ali podjetje. Povezave med zapisi podatkov niso dovoljene.
2. Osebni podatki iz odstavka 1(i)lahko obsegajo samo:
(i) za osebe: ime, priimek, dekliški priimek, vzdevke, datum in kraj rojstva, državljanstvo in spol;
(ii) za podjetja: naziv podjetja, naziv, pod katerim se vodijo posli, registrirani sedež in številka zavezanca za DDV.
3. Podatki se v skladu s členom 12E vnesejo za omejeno obdobje.
 
Člen 12C
Državi članici ni potrebno v posameznem primeru vnašati podatkov v skladu s členom 12B, ko in dokler bi to škodovalo javnemu redu ali drugim bistvenim interesom države članice, zlasti v zvezi z varstvom podatkov.
 
Člen 12D
1. Vnos podatkov v identifikacijsko podatkovno bazo carinskih datotek in njihovo iskanje je v izključni pristojnosti organov iz člena 12A(2).
2. Vsako iskanje v identifikacijski podatkovni bazi carinskih datotek zajema naslednje osebne podatke:
(i) za osebe: ime in/ali priimek in/ali dekliški priimek in/ali vzdevki in/ali datum rojstva;
(ii) za podjetja: naziv podjetja in/ali naziv, pod katerim se vodijo posli in/ali številka zavezanca za DDV.

Člen 12E
1. Roki hrambe se določajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi države članice, ki vnaša podatke. Vendar pa se naslednji roki, ki začnejo teči z dnem, ko so bili podatki vneseni v datoteko, nikakor ne smejo prekoračiti:
(i) podatki, ki se nanašajo na trenutne datoteke o preiskovanju, se ne hranijo dlje kot tri leta, če v tem času ni bilo ugotovljeno, da je prišlo do kršitve; podatki se izbrišejo pred potekom tega roka, če je preteklo eno leto od zadnjega preiskovalnega dejanja;
(ii) podatki o datotekah o preiskovanju, s katerimi se ugotavlja, da je do kršitve prišlo, a še ni bila izrečena obsodba ali denarna kazen, se ne hranijo dlje kot šest let;
(iii) podatki o datotekah o preiskovanju, ki so pripeljali do izreka obsodbe ali denarne kazni, se hranijo največ 10 let.
2. V vseh fazah preiskave, navedenih v odstavku 1(i), (ii) in (iii), se, takoj izbrišejo vsi podatki, ki se nanašajo na osebo ali podjetje, ko se na podlagi zakonov in drugih predpisov države članice vpisnice to osebo ali podjetje v smislu člena 12B izloči iz preiskave.
3. Podatki se samodejno izbrišejo iz identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek na dan, ko je prekoračen najdaljši rok hrambe podatkov, določen v odstavku 1."
2. v členu 20, se besede "Člen 12(1) in (2)" nadomestijo s "Člena 12(1) in (2) in 12E".

1. Države članice sprejmejo ta protokol v skladu s svojimi ustavnimi pravili.
2. Države članice depozitarja uradno obvestijo o zaključku postopkov, ki so po njihovih ustavnih pravilih potrebni za sprejetje tega protokola.
3. Ta protokol začne za osem držav članic veljati 90 dni po tem, ko uradno obvestilo iz odstavka 2 pošlje tista država, ki kot članica Evropske unije v času, ko Svet sprejme akt o sestavi tega protokola, kot osma izpolni to formalnost. Če Konvencija do tega dne še ni začela veljati, začne ta protokol za osem držav članic veljati z dnem začetka veljavnosti Konvencije.
4. Vsako uradno obvestilo, ki ga država članica pošlje po prejemu osmega uradnega obvestila na podlagi odstavka 2, ima za posledico, da začne med to državo članico in tistimi državami članicami, za katere je ta protokol že začel veljati, ta protokol veljati 90 dni po takšnem uradnem obvestilu.
5. Države članice v identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek vnesejo samo podatke, ki so zbrani v preiskavah po začetku veljavnosti tega protokola.

1. K temu protokolu lahko pristopi vsaka država, ki postane članica Evropske unije in ki pristopi h Konvenciji.
2. Besedilo tega protokola je v jeziku pristopne države, ki ga sestavi Svet Evropske unije enako verodostojno.
3. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.
4. Ta protokol začne veljati za vsako državo, ki pristopi k njemu, 90 dni po deponiranju njenih pristopnih listin ali z dnem začetka veljavnosti tega protokola, če Protokol še ni začel veljati v času navedenega roka 90 dni, pa pod pogojem, da Konvencija za državo velja.

Za vsako država, ki postane članica Evropske unije in pristopi h Konvenciji v skladu s členom 25 po začetku veljavnosti tega protokola, se šteje, da je pristopila h Konvenciji, kakor je bila spremenjena s tem protokolom.

Depozitar tega protokola je Generalni sekretar Sveta Evropske unije.
Depozitar v Uradnem listu Evropske unije objavi informacije o poteku sprejemanja in pristopih, izjave ter vsa druga uradna obvestila v zvezi s tem protokolom.
V Bruslju, osmega maja dva tisoč tri, v edinem izvirniku v nizozemskem, angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, izvirnik pa je deponiran v arhivih Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.

(*1) UL C 171, 15. 6. 2001, str. 1.

(*2) UL C 316, 27. 11. 1995, str. 34.

(*3) UL C 19, 23. 1. 1999, str. 1.

(*4) UL C 316, 27. 11. 1995, str. 34.

V skladu s prvim odstavkom člena 2 Protokola, sestavljenega na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o razlagi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene v obliki predhodne odločitve Sodišča Evropskih skupnosti, Republika Slovenija ob deponiranju listine o ratifikaciji izjavlja, da priznava pristojnost Sodišča v skladu s pogoji iz točke a) drugega odstavka člena 2 protokola.

Za izvajanje konvencije, sporazuma o začasni uporabi konvencije in protokolov skrbita Ministrstvo za finance – Carinska uprava Republike Slovenije in Ministrstvo za pravosodje – Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.