Uradni list

Številka 131
Uradni list RS, št. 131/2004 z dne 6. 12. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 131/2004 z dne 6. 12. 2004

Kazalo

5597. Pravilnik o izvajanju javnih pooblastil na področju zasebnega varovanja, stran 15805.

Na podlagi četrtega odstavka 12. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, četrtega odstavka 31. člena in drugega odstavka 33. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03) izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o izvajanju javnih pooblastil na področju zasebnega varovanja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik podrobneje določa programe strokovnega izobraževanja za odgovorne osebe (v nadaljnjem besedilu: varnostne menedžerje), varnostnike, varnostne tehnike, pooblaščene inženirje varnostnih sistemov in operaterje v varnostno nadzornem centru (v nadaljnjem besedilu: operater VNC), določene v zakonu, ki ureja zasebno varovanje (v nadaljnjem besedilu: zakon), način izvajanja programov strokovnega izobraževanja, kadrovske in materialne pogoje za izvajanje programov strokovnega izobraževanja ter poročanje in nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil na področju zasebnega varovanja.
2. člen
(namen strokovnega izobraževanja)
(1) Strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: izobraževanje) po tem pravilniku pomeni strokovno usposabljanje in seznanitev varnostnih menedžerjev, varnostnikov, varnostnih tehnikov, pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov in operaterjev VNC s pravnimi predpisi, standardi in tehnikami na področju zasebnega varovanja.
(2) Z izobraževanjem se osebe iz prejšnjega odstavka usposobijo in pripravijo na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, določenih z zakonom.
3. člen
(odgovornost)
(1) Za izvajanje tega pravilnika je odgovorna oseba, ki je na podlagi statuta Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje (v nadaljnjem besedilu: zbornica) odgovorna za izvajanje javnih pooblastil, določenih z zakonom.
(2) Strokovni delavci in drugi zaposleni v zbornici so odgovorni za izvajanje tega pravilnika v okviru pooblastil, določenih s statutom ali drugim aktom zbornice ali na podlagi posebnih pooblastil.
4. člen
(obveznost izobraževanja)
(1) Osebe iz 19. do 23. člena zakona brez udeležbe na izobraževanju ne morejo pristopiti k ugotavljanju in potrjevanju posamezne nacionalne poklicne kvalifikacije.
(2) Za osebe, ki so pridobile nacionalno poklicno kvalifikacijo »policist« skladno s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, se šteje, da so opravile program izobraževanja za varnostnike čuvaje in varnostnike iz 9. člena tega pravilnika.
(3) Za osebe, ki so pridobile nacionalno poklicno kvalifikacijo »višji policist« skladno s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, se šteje, da so opravile program specialističnega izobraževanja za izvajanje notranjega nadzora iz 13. člena tega pravilnika.
(4) Za diplomante Fakultete za policijsko-varnostne vede se šteje, da so opravili program izobraževanja za varnostne menedžerje iz 8. člena tega pravilnika.
II. IZOBRAŽEVANJE
5. člen
(programi izobraževanja)
(1) Programi izobraževanja varnostnih menedžerjev, varnostnikov, varnostnih tehnikov, pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov in operaterjev VNC (v nadaljnjem besedilu: program izobraževanja) obsegajo oblike, vsebine in obseg izobraževanja v skladu z določbami od 7. do 16. člena tega pravilnika, izvajalce posameznih oblik izobraževanja ter predviden potek in kraj izobraževanja.
(2) Programi izobraževanja se objavijo na spletnih straneh zbornice. Zbornica posreduje programe izobraževanja vsem imetnikom licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja.
6. člen
(izvajanje izobraževanja)
Izobraževanje načrtuje in izvaja skladno z zakonom zbornica, ki:
– v sodelovanju z ministrstvom predlaga izvajalce programov izobraževanja, ki izpolnjujejo pogoje iz 23. člena tega pravilnika;
– zagotovi ustrezne tehnične in učne pripomočke za izvedbo izobraževanja;
– zagotovi ustrezne prostore in opremo za izobraževanje.
7. člen
(vrste izobraževanja)
(1) Izobraževanje varnostnih menedžerjev, varnostnikov čuvajev, varnostnih tehnikov, pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov in operaterjev VNC poteka v obliki osnovnih izobraževanj.
(2) Izobraževanje varnostnikov, varnostnikov telesnih stražarjev in varnostnikov nadzornikov poteka v obliki osnovnih in specialističnih izobraževanj.
(3) Varnostniki smejo opravljati specialistično izobraževanje iz 13. do 16. člena tega pravilnika potem, ko so uspešno končali osnovni program iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika.
8. člen
(izobraževanje varnostnih menedžerjev)
(1) Vsebina osnovnega izobraževanja za varnostne menedžerje obsega poznavanje naslednjih vsebin:
– organizacija Zbornice RS za zasebno varovanje;
– varnostni sistem in zasebno varovanje;
– metodika dela zasebnega varnostnika;
– pooblastila in etika zasebnega varovanja;
– izbrane vsebine iz Kazenskega zakonika;
– izbrane vsebine iz Zakona o kazenskem postopku;
– tehnično varovanje;
– človekove pravice in temeljne svoboščine.
(2) Program izobraževanja za varnostne menedžerje je sestavljen iz teoretičnega usposabljanja in obsega najmanj 60 pedagoških ur.
9. člen
(izobraževanje varnostnikov)
(1) Vsebina osnovnega izobraževanja za varnostnike čuvaje, varnostnike, varnostnike nadzornike in telesne stražarje obsega poznavanje naslednjih vsebin:
– uvod v zasebno varovanje;
– metodika dela varnostnikov;
– ukrepi in dolžnosti varnostnikov;
– osnove kazenskega prava za varnostnike;
– osnove požarnega varstva za varnostnike;
– osnove varstva pri delu za varnostnike;
– poslovna komunikacija in etika zasebnega varovanja;
– osnove sistemov tehničnega varovanja;
– človekove pravice in temeljne svoboščine.
(2) Program izobraževanja za varnostnike čuvaje obsega najmanj 24 pedagoških ur, za varnostnike, varnostnike nadzornike in varnostnike telesne stražarje pa najmanj 40 pedagoških ur.
(3) Program izobraževanja za varnostnike je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega usposabljanja ter iz praktičnega urjenja veščin (postopek za izvajanje ukrepov in samoobramba).
(4) Varnostniki, ki pri imetniku licence opravljajo notranji nadzor nad delovnim procesom, varovanje oseb, intervencijo ali varovanje javnih zbiranj, morajo poleg programa osnovnega izobraževanja opraviti tudi program specialističnega izobraževanja, v skladu z določbami od 13. do 16. člena tega pravilnika.
10. člen
(izobraževanje varnostnih tehnikov)
(1) Vsebina osnovnega izobraževanja za varnostne tehnike obsega poznavanje naslednjih vsebin:
– uvod v zasebno varovanje;
– osnove kazenskega prava;
– človekove pravice in temeljne svoboščine;
– poslovna komunikacija in etika;
– sistemi video nadzora;
– protivlomna zaščita;
– protipožarna zaščita;
– pristopna kontrola;
– mehanska zaščita;
– industrijski alarmi.
(2) Program izobraževanja za varnostne tehnike je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega usposabljanja in obsega najmanj 40 pedagoških ur.
11. člen
(izobraževanje pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov)
(1) Izobraževanje pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov obsega poleg osnovnega izobraževanja iz prvega odstavka 10. člena še poznavanje naslednjih vsebin:
– tehnični predpisi in veljavni standardi na področju varovanja;
– način in metode ocenjevanja ogroženosti in tveganj;
– načrtovanje varnosti.
(2) Program izobraževanja za pooblaščene inženirje varnostnih sistemov je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega usposabljanja in se izvaja v obsegu najmanj 100 pedagoških ur.
12. člen
(izobraževanje operaterjev VNC)
(1) Vsebina osnovnega izobraževanja za operaterja VNC obsega poznavanje naslednjih vsebin:
– uvod v zasebno varovanje;
– tehnični predpisi in veljavni standardi na področju varovanja;
– tehnologija varnostno nadzornega centra;
– vrste komunikacij, ukrepanja in poročanja;
– osnove komuniciranja;
– osnove sistemov tehničnega varovanja;
– osnove telekomunikacij.
(2) Program izobraževanja operaterjev VNC je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega usposabljanja za operaterje VNC.
(3) Program izobraževanja operaterjev VNC obsega najmanj 56 pedagoških ur, od tega najmanj 40 ur teoretičnega in najmanj 16 ur praktičnega usposabljanja.
13. člen
(specialistično izobraževanje za izvajanje notranjega nadzora)
(1) Specialističnega izobraževanja za izvajanje notranjega nadzora se morajo udeležiti varnostniki, ki pri imetniku licence opravljajo interni nadzor nad potekom delovnega procesa oziroma zakonitostjo in strokovnostjo varovanja.
(2) Program specialističnega izobraževanja za izvajanje notranjega nadzora obsega praktično usposabljanje in znanja o:
– postopkih in metodah notranjega nadziranja;
– poročanju in obveščanju;
– osnovah komuniciranja.
(3) Program specialističnega izobraževanja za izvajanje notranjega nadzora obsega najmanj 12 pedagoških ur, od tega najmanj 8 ur teoretičnega in najmanj 4 ure praktičnega usposabljanja.
14. člen
(specialistično izobraževanje za varovanje oseb)
(1) Specialističnega izobraževanja za varovanje oseb se morajo udeležiti varnostniki, ki za imetnika licence opravljajo dejavnost neposrednega varovanja življenja in osebne nedotakljivosti fizičnih oseb.
(2) Program specialističnega izobraževanja za varovanje oseb obsega praktično usposabljanje in znanja o:
– specialnih samoobrambnih veščinah;
– zaščitnem spremstvu in zaščitni vožnji;
– ravnanju z orožjem in komunikacijskimi sredstvi;
– specialnih komunikacijah;
– načinu obvladovanja stresa;
– presoji nevarnosti;
– poznavanju načrtov varovanja;
– protokolu.
(3) Program specialističnega izobraževanja za varovanje oseb obsega najmanj 70 pedagoških ur.
15. člen
(specialistično izobraževanje za opravljanje intervencije)
(1) Specialističnega izobraževanja za opravljanje intervencije se morajo udeležiti varnostniki, ki pri imetniku licence za varovanje premoženja ukrepajo v primeru sprožitve alarma ali varnostnikovega klica na pomoč.
(2) Program specialističnega izobraževanja za opravljanje intervencije obsega praktično usposabljanje in znanja o:
– intervenciji in njenem namenu;
– pravni podlagi in dolžnosti izvajanja intervencije;
– osnovnih načelih in postopku sprejemanja obvestila o varnostnem pojavu oziroma dogodku;
– postopkih varnostnikov ob interveniranju;
– uporabi sredstev za vklepanje;
– postopku pred in po uporabi fizične sile;
– uporabi fizične sile;
– obvladanju osebe, ki se pasivno upira;
– obvladanju osebe, ki se aktivno upira;
– osnovah sistemov tehničnega varovanja;
– osnovah telekomunikacij;
– načinu komuniciranja.
(3) Program specialističnega izobraževanja za opravljanje intervencije obsega najmanj 24 pedagoških ur, od tega najmanj 16 ur teoretičnega in najmanj 8 ur praktičnega usposabljanja.
16. člen
(specialistično izobraževanje za varovanje javnih zbiranj)
(1) Specialističnega izobraževanja za varovanje javnih zbiranj se morajo udeležiti varnostniki, ki pri imetniku licence neposredno opravljajo varovanje javnih zbiranj.
(2) Program specialističnega izobraževanja za varovanje javnih zbiranj obsega praktično usposabljanje in znanja o:
– predpisih s področja javnih zbiranj;
– vrstah javnih zbiranj;
– organiziranju javnih zbiranj;
– zagotavljanju reda na javnih zbiranjih;
– posebnostih pri zagotavljanju reda na športnih prireditvah;
– psihologiji množic.
(3) Program specialističnega izobraževanja za varovanje javnih zbiranj obsega najmanj 12 pedagoških ur, od tega najmanj 8 ur teoretičnega in najmanj 4 ure praktičnega usposabljanja.
17. člen
(plačilo stroškov izvajalcem programov izobraževanja)
(1) Izvajalcem programov izobraževanja pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom pri izvajanju programov izobraževanja, določenih s tem pravilnikom, v denarnem znesku, ki ga določi zbornica.
(2) Zbornica uredi delo izvajalcev programov izobraževanja z ustrezno pogodbo.
18. člen
(izvajanje programov in prijava udeležbe)
(1) Zbornica mora organizirati program izobraževanja, ko se nanj prijavi najmanj 25 udeležencev. V skupini je lahko največ 30 udeležencev.
(2) Udeleženec vloži prijavo na program izobraževanja na obrazcu iz priloge št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika in objavljena skupaj z njim.
19. člen
(razpis za vpis)
(1) Zbornica mora javno objaviti razpise za vpis v posamezne programe izobraževanja, določene s tem pravilnikom.
(2) Javna objava iz prejšnjega odstavka pomeni objavo v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani zbornice.
(3) Zbornica objavi razpise za vpis v rokih, ki jih določi v svojem letnem delovnem načrtu.
(4) Število prostih mest v posameznih programih izobraževanja v koledarskem letu je lahko preseženo za največ 100% v razmerju do števila preverjanj in potrjevanj posameznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki jih odobri minister, pristojen za delo, skladno s predpisi o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah.
20. člen
(vsebina razpisa za vpis)
Besedilo razpisa za vpis v program izobraževanja mora vsebovati:
– naziv in sedež zbornice;
– naziv programa izobraževanja, za katerega je objavljen razpis;
– navodila in roke za prijavo na razpis za vpis in za predložitev ustrezne dokumentacije;
– ime kontaktne osebe v zbornici;
– postopek in roke za izvedbo vpisa v program izobraževanja;
– datum začetka izvajanja programa izobraževanja.
21. člen
(sklep o omejitvi vpisa)
(1) Če se na razpis za vpis v posamezne programe izobraževanja prijavi bistveno več udeležencev, kot je bilo določeno število prostih vpisnih mest iz četrtega odstavka 19. člena tega pravilnika, lahko zbornica, v soglasju z ministrom, sprejme sklep o omejitvi vpisa ali o povečanju obsega vpisa.
(2) Če je zbornica v skladu s prejšnjim odstavkom sprejela sklep o omejitvi vpisa, z njim seznani prijavljene udeležence najkasneje v osmih dneh od sprejema sklepa.
III. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA
22. člen
(pogoji za vodjo programov izobraževanja in strokovnega delavca v zbornici)
(1) Zbornica mora imeti vodjo programov izobraževanja.
(2) Vodja programov izobraževanja v zbornici mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– je državljan Republike Slovenije;
– ima najmanj visoko izobrazbo pravne ali druge družboslovne smeri;
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju zasebnega varovanja;
– zoper njega ne obstajajo zadržki javnega reda, določeni z zakonom.
(3) Zbornica mora imeti najmanj dva strokovna delavca, ki neposredno organizirata izvedbo programov izobraževanja.
(4) Strokovni delavec v zbornici mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– je državljan Republike Slovenije;
– ima najmanj V. stopnjo izobrazbe;
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj;
– zoper njega ne obstajajo zadržki javnega reda, določeni z zakonom.
23. člen
(pogoji za izvajalce programov izobraževanja)
(1) Izvajalci programov izobraževanja, določenih od 8. do 12. člena tega pravilnika (predavatelji) morajo biti strokovnjaki na področju zasebnega varovanja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– zoper njih ne obstajajo zadržki javnega reda, določeni z zakonom;
– aktivno obvladajo slovenski jezik;
– so državljani Republike Slovenije;
– imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri;
– so objavljali strokovne vsebine ali uspešno delovali v praksi na področjih, ki so predmet izobraževanja;
– imajo najmanj osem let delovnih izkušenj na področju zasebnega varovanja ali v državnih varnostnih in pravosodnih organih ali pri izobraževanju odraslih na področju javne oziroma zasebne varnosti.
(2) Izvajalci programov specialističnega izobraževanja iz 13. do 16. člena tega pravilnika (inštruktorji) morajo imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in izpolnjevati pogoje iz prve, druge, tretje, pete in šeste alinee prejšnjega odstavka.
(3) Minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog zbornice določi listo izvajalcev programov izobraževanja iz prvega in drugega odstavka tega člena in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Člani so imenovani za pet let.
24. člen
(materialni pogoji)
(1) Zbornica mora za izvajanje programov izobraževanja zagotoviti naslednje minimalne standarde za prostore in opremo:
– najmanj tri učilnice;
– ustrezno pohištvo, ki omogoča nemoten učni proces in ga je moč prilagodljivo razporejati;
– en prostor za pripravo izvajalcev programov izobraževanja;
– sanitarije za udeležence in izvajalce programov izobraževanja.
(2) Vsi prostori morajo imeti ustrezno osvetlitev in biti tako veliki, da ima udeleženec programa izobraževanja na razpolago vsaj 1,5 m2 površine.
(3) V prostorih, kjer se neposredno izvajajo programi izobraževanja, mora biti naslednja oprema:
– računalnik visoke zmogljivosti z ustrezno programsko opremo in tiskalnik;
– telefonska linija s telefonskim aparatom;
– najmanj ena nepremična ali prenosna šolska tabla;
– projektor ali grafoskop.
IV. VODENJE DOKUMENTACIJE IN EVIDENCE IZOBRAŽEVANJA
25. člen
(zbirka dokumentarnega gradiva)
Za vsakega udeleženca, ki se prijavi na razpis za izobraževanje, vodi zbornica zbirko dokumentarnega gradiva, ki vsebuje prijavo na program izobraževanja in dokazila o plačilu udeležbe na program izobraževanja.
26. člen
(evidenca izobraževanja)
(1) Zbornica za vsak posamezni program izobraževanja vodi evidenco izobraževanja.
(2) Evidenca vsebuje naslednje podatke:
– zaporedno številko udeleženca;
– datum začetka in zaključka programa izobraževanja;
– naziv programa izobraževanja;
– število udeležencev;
– številko potrdila o opravljenem izobraževanju;
– opombe izvajalcev programa izobraževanja;
– podpis izvajalcev programa izobraževanja.
27. člen
(potrdilo o opravljenem programu izobraževanja)
(1) Zbornica izda udeležencu potrdilo o opravljenem programu izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: potrdilo) v treh dneh po končanem programu izobraževanja.
28. člen
(način izdaje potrdila)
(1) Potrdilo se izda na obrazcu iz priloge št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(2) Zbornica izda potrdilo v dveh izvodih, od katerih prejme enega udeleženec, drugi pa ostane v spisu zbornice oziroma v evidenci iz 31. člena tega pravilnika.
(3) Potrdilo v imenu zbornice podpišeta predsednik zbornice in oseba, ki je pri zbornici odgovorna za usposabljanje.
29. člen
(veljavnost potrdila)
Potrdilo je veljavno, če je zbornica na obrazec, določen s tem pravilnikom, vpisala vse podatke v skladu z zakonom in tem pravilnikom, in sicer:
– podatke o izdajatelju potrdila (naziv in sedež zbornice, številka vpisa v sodni register, davčna številka);
– podatke o udeležencu (osebno ime in naslov bivališča);
– podatke o vpisu v program izobraževanja (naziv programa izobraževanja, datum začetka in zaključka programa izobraževanja);
– podatke o evidenčni številki potrdila;
– kraj in datum izdaje;
– ime, priimek in funkcija podpisnikov potrdila ter njun lastnoročni podpis in pečat zbornice.
30. člen
(rok hranjenja dokumentacije)
Podatki iz evidenc se arhivirajo v skladu s tretjim odstavkom 74. člena zakona.
31. člen
(vodenje evidence izdanih potrdil)
(1) Zbornica vodi evidenco izdanih potrdil opravljenega strokovnega izobraževanja.
(2) Zbornica praviloma vodi evidenco od začetka prijave udeležencev za vpis v posamezen program izobraževanja do zaključka programa izobraževanja.
(3) Ko zbornica zaključi vodenje evidence, sme vpisane podatke, naknadno dopolniti oziroma popraviti le, če se ugotovi, da so vpisani podatki nepopolni ali netočni.
32. člen
(oblika evidence)
(1) Zbornica lahko vodi evidenco ročno na obrazcu, ki ga sama določi, ali s sredstvi informacijske tehnologije.
(2) Za obdelavo podatkov iz evidenc se uporabljajo določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov.
V. PRISTOJNOSTI NA PODROČJU NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ
33. člen
(predlaganje članov komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij)
Zbornica predlaga člane komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, določenih v zakonu, skladno s predpisi o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah.
34. člen
(priprava predlogov katalogov strokovnih znanj in spretnosti)
Zbornica pripravlja predloge katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti, določene v zakonu, skladno s predpisi o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah.
VI. POROČANJE O IZVAJANJU JAVNIH POOBLASTIL
35. člen
(letno poročilo o izvajanju javnih pooblastil)
Zbornica na podlagi zakona izdela letno poročilo o izvajanju javnih pooblastil za preteklo koledarsko leto (v nadaljnjem besedilu: poročilo).
36. člen
(namen poročanja)
(1) Poročilo je podlaga za statistično in vsebinsko spremljanje izvajanja javnih pooblastil, določenih v zakonu, ter porabe prispevkov za izvajanje javnih pooblastil.
(2) Poročilo služi tudi kot podlaga za spremljanje stanja in razmer na področju zasebnega varovanja ljudi in premoženja.
37. člen
(vsebina poročila)
Poročilo mora vsebovati podatke o:
– izvajanju posameznih programov izobraževanja, določenih s tem pravilnikom (podatke o vsebini in trajanju programov izobraževanja, podatke o številu udeležencev, ki so končali program izobraževanja, skupno število udeležencev, ki so končali programe izobraževanja, podatke o izvajalcih programov izobraževanja, podatke o zagotovljenih materialnih in prostorskih pogojih za izvajanje programov izobraževanja);
– podatke o članih komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, določenih z zakonom;
– porabi finančnih sredstev za izvajanje javnih pooblastil (fotokopija poročila o finančnem poslovanju zbornice in fotokopija poročila samostojne revizijske družbe o porabi prispevkov za izvajanje javnih pooblastil).
VII. NADZOR
38. člen
(nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil)
(1) Nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil oziroma izvajanjem določb tega pravilnika opravlja, skladno z zakonom, ministrstvo.
(2) Ministrstvo ima pravico pregledati vso dokumentacijo, ki jo vodi zbornica na podlagi določb tega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo to področje. Zbornica je dolžna ministrstvu omogočiti nadzor.
(3) Ministrstvo začasno prepove delo zbornici, če:
– vodja programov izobraževanja ali strokovni delavec v zbornici ne izpolnjuje predpisanih pogojev, določenih v 22. členu tega pravilnika;
– ne usposablja udeležencev po predpisanih programih izobraževanja, določenih s tem pravilnikom;
– če izvaja programe izobraževanja z osebami, ki ne izpolnjujejo prepisanih pogojev za izvajanje programov izobraževanja, določenih v 23. členu tega pravilnika;
– ne poroča oziroma ne poroča na način, določen s tem pravilnikom, o izvajanju javnih pooblastil;
– ne vodi oziroma nepravilno vodi predpisano dokumentacijo;
– ne uporablja ustreznih učnih prostorov in predpisane opreme;
– ne omogoči nadzora ministrstvu.
(4) Zbornica mora prenehati z delom, če ji je izrečena začasna prepoved dela iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo v odločbi o začasni prepovedi dela določi rok, v katerem mora zbornica odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Ta rok ne sme biti daljši kot dva meseca.
(5) Pritožba zoper odločbo o začasni prepovedi dela ne zadrži njene izvršitve.
VIII. KONČNA DOLOČBA
39. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 14-04-016-236/2004/9
Ljubljana, dne 26. novembra 2004.
EVA 2004-1711-0053
Minister
za notranje zadeve
dr. Rado Bohinc l. r.

AAA Zlata odličnost