Uradni list

Številka 131
Uradni list RS, št. 131/2004 z dne 6. 12. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 131/2004 z dne 6. 12. 2004

Kazalo

5589. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana - prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2003, stran 15795.

Na podlagi 172. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03 – ZZK-1) in na podlagi 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99 in 65/02) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 12. redni seji dne 28. 6. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2003
1. člen
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 27/85 in 25/87 in Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 35/96, 41/97, 72/99 in 59/03) v letu 2003.
2. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskega plana se nanašajo na področja, sprejeta v Programu priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Slovenska Bistrica v letu 2003 (Uradni list RS, št. 131/03) so naslednja:
1. širitev in zaokrožitev območij za poselitev;
2. opredelitev drugih posegov v prostor, vključenih v razvojne programe občine, ki morajo biti ustrezno umeščeni v prostor oziroma drugače zajeti v prostorskih sestavinah planskih aktov občine;
3. prenos kartografske dokumentacije k planu v digitalno obliko in posledično spremembe namenske rabe površin, nastale zaradi prilagoditve planske tematike novemu parcelnemu stanju na digitalnih katastrskih načrtih;
4. uskladitev rabe zemljišč z dejanskim stanjem oziroma ažuriranje stavbnih zemljišč tam, kjer za to obstajajo pravne podlage;
5. dopolnitev prostorskega plana občine z naravovarstvenimi smernicami oziroma z naravnimi vrednotami, ki jih stroka predlaga za zavarovanje;
6. dopolnitve na drugih področjih, upoštevaje smernice in pogoje za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine Slovenska Bistrica v letu 2003 pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Širitve poselitvenih površin v naseljih se nanašajo na naselja Zg. Polskava, Črešnjevec, Leskovec in Stari log.
Izven naselij se spremembe v poselitvenih površinah nanašajo predvsem na določitev novih zazidljivih površin na območjih zaselkov in drugih gručasto poseljenih površin. Posebej so v prostorski plan vključene površine za dopolnilno gradnjo na kmetijah, s čemer bo mogoče izvajati dopolnilno dejavnost kmetij zaradi prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja evropskemu trgu.
Predmet dopolnjenega prostorskega plana občine je tudi določitev območij proučevanja zalog pitne vode in zavarovanje njihovih prispevnih območij. Za potrebe opekarske proizvodnje sta predmet proučevanja lokaciji nahajališča opekarske gline v Vrhlogi in Brezju, ki bosta v prostorski plan vključeni bodisi kot raziskovalno območje ali kot novo pridobivalno območje.
3. člen
1. V podpoglavju 3.1. Zasnova organizacije dejavnosti:
– se drugi in tretji stavek dvanajstega odstavka spremenita z naslednjim besedilom: »V ta namen je bila izdelana prometna presoja ureditve križišča priključne ceste na avtocesto. Na avtocestnem priključku Slovenska Bistrica – jug je načrtovana nova cestninska postaja.
V skladu z Zakonom o javnih cestah je pri načrtovanju novih poselitvenih površin potrebno upoštevati, da morajo biti vse širitve ali oblikovanje novih ureditvenih območij oziroma stavbnih zemljišč izven varovalnega pasu obstoječe avtoceste, to je najmanj 40m od zunanjega roba cestnega sveta.«,
– se trinajsti odstavek dopolni z naslednjim besedilom: »V skladu z Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) in Pravilnikom o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list RS, št. 2/87) je pri izdelavi urbanistične in projektne dokumentacije potrebno upoštevati 200 m varovalni pas proge.«,
– se devetnajsti odstavek in prvi stavek dvajsetega odstavka nadomestita z naslednjim besedilom: »Preko območja občine potekajo objekti za prenos električne energije: daljnovod 400 kV Mihovci – Krško z oznako D-410, daljnovod 400 kV Mihovci – Podlog z oznako D-412, daljnovod 220 kV Cirkovce–Podlog z oznako D-211 in daljnovod 110 kV Maribor-Selce I in II, odsek Maribor–Slovenska Bistrica in odsek Slovenska Bistrica–Slovenske Konjice. Načrtovana pa je postavitev vzporednega daljnovoda 2x400 kV Mihovci–Krško z oznako D-426 in 2x400 kV Mihovce–Podlog z oznako D-428. Pri daljnovodih visokih napetosti je potrebno upoštevati urbanistično širino koridorja, ki znaša 15 m na vsako stran trase pri daljnovodih z napetostjo 110 kV, 20 m pri daljnovodih z napetostjo 220 kV in 25 m pri daljnovodih napetostnega nivoja 400 kV. Znotraj koridorja obstoječega ali predvidenega daljnovoda je pri poseganju v prostor potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca daljnovoda, pri tem pa je za objekte, ki so namenjeni stalnemu ali občasnemu bivanju ter za pomožne objekte pomembno, da na območju niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetskega polja, v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). Za vse prenosne elektroenergetske objekte je predvidena rekonstrukcija.
Drugi elektroenergetski objekti so transformatorske postaje 20/0,4 kV ter 20 kV srednjenapetostno omrežje in pripadajoče nizkonapetostno omrežje z javno razsvetljavo. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz razdelilne transformatorske postaje Slovenska Bistrica. Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe, pri tem pa bo tudi v bodoče dogradnja omrežja v strnjenih urbanih območjih podzemne, izven naselij pa nadzemne izvedbe.
Planiranje novih transformatorskih postaj in pripadajočega omrežja bo odvisno od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov. Pri tem pa bo potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetskega sevanja in hrupa v skladu z Uredbo o elektromagnetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) in Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95). Pred izdelavo prostorskih izvedbenih aktov je potrebno pridobiti pogoje in smernice upravljalca elektroenergetskega omrežja, kasneje pa tudi mnenja in soglasja k projektnim rešitvam. Za načrtovanje in projektiranje večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno pridobiti posebno raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo.
Zasnova elektroenergetskega omrežja je prikazana na karti št. 4 »Zasnova energetskega omrežja«.«,
– dvajseti odstavek se dopolni z naslednjim besedilom: »Pri visokotlačnih plinovodih je potrebno upoštevati omejitve v nadzorovanem pasu, ki je širok 100 m na vsako stran plinovoda, skladno s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01). V 2x5m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati le pod posebnimi pogoji in po predhodni pridobitvi soglasja upravljavca plinovodov ter pod njegovim nadzorstvom.
Preko območja občine poteka načrtovani mednarodni plinovod M9 Madžarska – Italija.«,
– besedilo od enaindvajsetega do vključno šestindvajsetega odstavka se prenese v spremenjeno in dopolnjeno poglavje 9. Obramba in zaščita.
2. V podpoglavju 3.2. Zasnova namenske rabe:
– se prvi stavek četrtega odstavka spremeni tako, da glasi:
»Na področju kmetijstva bomo izkoristili naravne danosti najboljših kmetijskih zemljišč; teh je 7.364,50 ha od 13.336,22 ha vseh obdelovalnih površin. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da se bo obseg kmetijskih zemljišč zaradi posegov zmanjšal, in sicer za 47,80 ha na najboljših kmetijskih zemljiščih in za 5,82 ha na drugih kmetijskih zemljiščih.«,
– v desetem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da glasi:
»Gozdovi zavzemajo površino 17.593,86 ha ali 53% občinskega prostora. Zaradi uskladitve prikaza stanja v dokumentaciji s stanjem v naravi na področju smučišč Trije kralji in v manjšem obsegu zaradi urbanizacije se obseg gozdnih zemljišč zmanjšuje za 19,56 ha.«,
– enajsti odstavek se dopolni z naslednjim besedilom: »Poleg lesnoproizvodne funkcije imajo gozdovi v občini še naslednje funkcije:
  – funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev 1. in 2. stopnje poudarjenosti in biotopsko funkcijo: gozdovi na Pohorju,
  – hidrološko funkcijo: gozdovi na obronkih Pohorja,
  – rekreacijsko, turistično in estetsko funkcijo: gozdovi na Rogli in ob drugih turističnih središčih,
  – biotopsko, klimatsko in estetsko funkcijo: dolinski gozdovi ter
  – funkcijo varovanja narave in raziskovalno funkcijo: gozdovi na Boču in v njegovi okolici.«,
– šestnajsti odstavek se dopolni z naslednjim besedilom: »Del občine seže v poplavno območje stoletnih voda reke Dravinje in njenih pritokov. Na poplavnem območju niso dovoljene dejavnosti in posegi, ki imajo lahko v primeru poplav škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda 15 m in pri vodotokih 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
Na območju Občine Slovenska Bistrica so pomembnejši vodotoki kategorizirani po naravovarstvenem pomenu in so v kakovostnih razredih od 1 do 4. Na podlagi kategorizacije vodotokov po naravovarstvenem pomenu (1. do 5. razred) sodijo potoki v severnem, pohorskem delu občine večinoma med naravno ohranjene potoke, medtem ko so potoki Ložnica, spodnji tok Bistrice, Polskava in večji del Dravinje po naravovarstvenem pomenu manj ohranjeni. Potoki, ki sodijo v najvišje razrede (1 in 1-2), morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.«,
– v enaindvajsetem odstavku se črta drugi stavek,
– spremeni in dopolni se besedilo od petindvajsetega do vključno osemindvajsetega odstavka, in sicer tako, da se nadomesti z besedilom:
»V okviru skrbi za ohranjanje narave bo na področjih urejanja prostora in varstva okolja poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti rastlin in živali pozornost posvečena zlasti naravnim vrednotam. Le-te so redki, dragoceni in znameniti naravni pojavi in drugi vredni deli žive ali nežive narave, naravna območja, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava. Zasnovo ohranjanja narave tvorijo že zavarovani in za zavarovanje predlagani deli narave. Pomembno vlogo na področju ohranjanja narave imajo ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se nanašajo na celotno naravo in preko varstva habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter varstva rastlinskih in živalskih vrst, posegajo na vsa področja dejavnosti človeka.
Zahodni del občine na Pohorju je vključen v območje predlaganega regijskega parka Pohorje, ki bo razglašen z vladno uredbo. Do normativnega zavarovanja tega parka bodo pri urejanju prostora na njegovem območju upoštevane smernice pristojne državne službe. Območje Pohorja je poleg območja Haloz, Okoške in Tinjske gore tudi območje pričakovanega obstoja geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot. Preko območja občine potekajo ekološko pomembna območja: Dravinjska dolina, Ličenca, Medvedce, Rački ribniki–Požeg, Pragersko, Oplotnica, Devina, Fram, Kočno pri Ložnici, Pohorje, Ljubično–Zg. Poljščane in Boč–Donačka gora–Haloze. Ekološko pomembno območje je območje ali del območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Na območju občine so nekateri deli narave že zavarovani z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92). To so krajinski parki Boč–Donačka gora, Štatenberg in Žabljek, naravni rezervati in številni hidrološki, geomorfološki, zoološki, botanični, ornitološki in dendrološki naravni spomeniki. Na območje občine seže tudi del krajinskega parka Rački ribniki Požeg, ki na območju Občine Slovenska Bistrica ni zavarovan.
Deli narave, predlagani za zavarovanje, so predstavljeni v Naravovarstvenih smernicah, ki jih je v marcu 2004 za potrebe sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine v letu 2003 izdelal Zavod RS za varstvo narave, območna enota Maribor. V naravovarstvenih smernicah so podane tudi naravovarstvene usmeritve za ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnega ravnovesja in varovanje ekosistemov.
Na območjih naravne dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov obvezno treba upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in naravovarstvene smernice za prostor izven območij zavarovane naravne dediščine. Za območje naravnih znamenitosti, ki so zavarovane z odlokom, se upoštevajo določila tega odloka. Za vse posege na območje naravnih vrednot in ekološko pomembnih območjih je treba v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99) pridobiti predhodno naravovarstveno soglasje. Območja varstva narave so prikazana na karti št. 8 »Zasnova ohranjanja narave«. Že zavarovani deli narave so prikazani tudi v kartografski dokumentaciji, na kartah v merilu 1:5000.«,
– v devetindvajsetem odstavku se za tretjim stavkom doda besedilo: »Za kulturne spomenike, vključene v poselitvena območja, za katere se bodo pripravljali podrobni prostorski izvedbeni akti, bodo predhodno izdelane strokovne podlage za varstvo kulturnih spomenikov. Še posebej to velja za kulturni spomenik arheološko območje Rimska obcestna postaja (EŠD 10660) v območju podjetniške cone Slovenska Bistrica. Območje izrecnega varovanja, ki bo v strokovni podlagi prostorsko podrobneje določeno, bo vključeno v prostorski izvedbeni akt, območje pa bo izločeno iz pozidave za potrebe obrtno podjetniške cone.«,
– za štiriintridesetim odstavkom se doda naslednje besedilo: »Območje občine z vidika varstva pred hrupom ni izpostavljeno večjim žariščem hrupa, razen na območju pridobivanja kamna v dolini Bele. Pri pripravi prostorskih planskih in izvedbenih aktov in pri projektiranju objektov bodo upoštevani protihrupni ukrepi, prav tako pa bo upoštevano varstvo pred hrupom pri prometnih ureditvah. Nova poselitvena območja bomo načrtovali izven območij, ki so pod vplivom hrupa, v primeru širjenja poselitvenih površin ob avtocesti pa je potrebno med stroške gradnje, ki bremenijo investitorja, šteti tudi vse potrebne ukrepe v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja avtoceste. Območje občine je z vidika varstva pred hrupom razdeljeno na območja štirih stopenj varstva skladno z državno uredbo. Po potrebi bo izdelan in sprejet občinski odlok o varstvu pred hrupom.«,
– v sedemintridesetem odstavku se za drugim stavkom doda naslednje besedilo: »Centralna komunalna deponija, nastala na delu izkoriščenih površin glinokopa, bo v končni fazi s sofinanciranjem uporabnika glinokopa sanirana v kmetijske površine.«,
– v osemintridesetem odstavku se površine pomembnejših ureditvenih območij spremene tako, da glasijo:
  – Slovenska Bistrica: 543,97,
  – Zg. Polskava: 129,42,
  – Pragersko: 124,09,
  – Poljčane: 109,20,
  – Makole: 15,22,
– v devetintridesetem odstavku se celotno besedilo spremeni tako, da se glasi: »Namenska raba znotraj ureditvenega območja naselja Slovenska Bistrica in pomembnejših lokalnih središč je določena z urbanistično zasnovo. Podrobna namenska raba v drugih ureditvenih območjih naselij je določena v prostorskih izvedbenih aktih.«.
– za enainštiridesetim odstavkom se doda nov dvainštirideseti odstavek, ki glasi: »Območje stavbnega zemljišča se lahko v prostoru natančneje določi, kolikor se pri izdelavi podrobne prostorske dokumentacije ugotovi, da zaradi naravnih danosti in omejitev v prostoru območje stavbnega zemljišča ne ustreza. Pri tem se obseg stavbnega zemljišča, naveden v bilanci površin, ne sme povečati, preoblikovano območje stavbnega zemljišča pa mora biti delno v območju ali pa v neposredni bližini stavbnega zemljišča, prikazanega v kartografski dokumentaciji k planu.«
– sedanja dvainštirideseti in triinštirideseti odstavek postaneta triinštirideseti in štiriinštirideseti odstavek.
3. V poglavju 4. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov Občine Slovenska Bistrica ter obvezna izhodišča dolgoročnega plana Občine Slovenska Bistrica za pripravo srednjeročnih planov Občine Slovenska Bistrica se dopolnijo obvezna izhodišča na področju:
Obramba     Območja, pomembna za potrebe obrambe
4. V poglavju 5. Opredelitve za uresničevanje dolgoročnega plana občine na področju urejanja prostora:
– se v točki 5.3. v zadnjem stavku številka 9 zamenja s številko 10.
5. Celotno poglavje 9. Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se nadomesti z naslednjim besedilom:
»9. Obramba in zaščita
9.1. Obramba
Za področje obrambe so v občini perspektivna naslednja območja:
– Zgornja Ložnica, območje izključne in nadzorovane rabe,
– Brinje, območje izključne rabe,
– Črešnjevec, območje izključne rabe,
– Slovenska Bistrica, območje izključne rabe,
– Velenik, območje izključne in nadzorovane rabe,
– Vrhloga, območje izključne rabe,
– Boč, območje izključne rabe in
– Slovenska Bistrica, območje možne izključne rabe.
Za primer morebitne vojne bodo načrtovane in pripravljene prostorske rešitve za postavitev začasnih bivalnih in drugih kompleksov na takšnih lokacijah in v tolikšnem obsegu, da ne bodo ovirale urbane zasnove naselij, niti ne bodo povzročale trajnih negativnih, predvsem ekoloških posledic. Načrtovanje takšnih kompleksov je vezano na že obstoječo ali predvideno izgradnjo komunalne infrastrukture.
Področje obrambe je prikazano na karti št. 11 »Zasnova rabe prostora za obrambo in zaščito«.
9.2. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče so poplava, potres, zemeljski plaz in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge nesreče pa velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd. Občina sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih nesreč. Naravne in druge nesreče, ki jih je tu mogoče pričakovati, so zlasti: učinki hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, posledice potresa in vojnega delovanja.
Območje občine je ogroženo zaradi poplavnosti na območju povodja reke Polskave in Dravinje.
Območje občine večinoma ni plazovito, posamična plazovita območja se pojavljajo le na delu vznožja Pohorja na območju Kovače vasi in delno v Dravinjskih goricah. Hriboviti del občine je pod vplivom erozijskih procesov, večinoma 2. kategorije – zaznani erozijski procesi, le na območju Rogle 3. kategorije – srednje razviti erozijski procesi. Na erozijsko ogroženih območjih je raba zemljišč omejena, pri načrtovanju novih posegov v prostor pa je predhodno treba izvesti nujne protierozijske ukrepe. Z namenom brzdanja erozijskih moči meteornih voda je prepovedano posegati v vrhnjo plast tal na večjih sklenjenih površinah. Še posebej je potrebno upoštevati omejitve in prepovedi v skladu s 87. in 88. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) na lokacijah žarišč globinske in bočne erozije, kjer so prepovedani kakršnikoli posegi, ki bi poslabšali stabilnostne razmere.«.
Območje občine leži na območju pričakovanih potresov VI. do VII. stopnje po MSK dvanajststopenjski lestvici.
Pri poseganju v prostor je potrebno poskrbeti, da se omenjene nevarnosti in tveganja zanje ne bodo povečevala, temveč zmanjševala.«
6. V poglavju 10. Urbanistične zasnove se pred koncem prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda beseda Pragersko.
7. V poglavju 11. Kartografski del plana in kartografska dokumentacija:
– se v podpoglavju 11.1. Kartografski del plana peti odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»Vsebina kartografskega dela plana:
1. Zasnova urbanega omrežja
2. Zasnova rabe prostora
3. Zasnova prometnega omrežja
4. Zasnova energetskega omrežja
5. Zasnova vodnih virov in oskrbe z vodo ter zasnova kanalizacijskega omrežja
6. Zasnova vodnogospodarskih ureditev in območij za agrarne operacije
7. Zasnova varstva kulturne dediščine
8. Zasnova ohranjanja narave
9. Zasnova ohranjanja in izboljšanja kakovosti naravnih virov
10. Usmeritve za načine urejanja naselij in območij s prostorskimi izvedbenimi akti
11. Zasnova rabe prostora za obrambo in zaščito«
– se v podpoglavju 11.2. Kartografska dokumentacija v merilu 1:5000 besedilo spremeni tako, da se v tretjem odstavku številka 2000 nadomesti s številko 2003.
8. V poglavju 13. Dokumentacija k planu:
– se v drugem stavku številka 2000 nadomesti s številko 2003,
– se za sedmim odstavkom doda besedilo:
»Sestavni del plana je sklep Vlade Republike Slovenije, št. 350-00/2001-325 z dne 15. 7. 2004, sprejet na osnovi Strokovnega mnenja Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada za prostorski razvoj št. 352-11-88/00 z dne 9. 7. 2004 o usklajenosti Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Slovenska Bistrica, dopolnjenega 2003, z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 ter Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) ter srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87 in 23/89 ter Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03).
Na koncu tega poglavja se tabela Bilanca površin v spremenjeni in dopolnjeni razvrstitvi kmetijskih zemljišč nadomesti z naslednjo tabelo:
    »Bilanca površin:
 
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+
|Raba zemljišča                           |Plan 2000|Sprememba|Plan 2003|
|                                         |     v ha|     v ha|     v ha|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+
|najboljše kmetijsko zemljišče            | 7.364,50|   -47,80| 7.316,70|
|                                         |         |         |         |
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+
|drugo kmetijsko zemljišče                | 5.971,72|    -5,82| 5.965,90|
|                                         |         |         |         |
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+
|gozd                                     |17.593,86|   -19,56|17.574,30|
|                                         |         |         |         |
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+
|stavbno zemljišče                        | 2.227,31|   +69,39| 2.296,70|
|                                         |         |         |         |
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+
|zemljišče s posebnimi naravnimi razmerami|     2,15|         |     2,15|
|                                         |         |         |         |
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+
|odlagališče odpadkov                     |    12,06|         |    12,06|
|                                         |         |         |         |
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+
|pridobivalno območje rudnin              |    62,00|         |    62,00|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+
|vodna površina                           |   218,40|    +3,79|   222,19|
|                                         |         |         |         |
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+
|Skupaj                                   |33.452,00|         |33.452,00|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+
4. člen
Določbe Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 29/89, 43/92, 35/94 in 45/00) in Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93 in 35/02) se smiselno uporabljajo tudi za nove poselitvene površine, nastale s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana Občine Slovenska Bistrica v letu 2003.
5. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskega plana Občine Slovenska Bistrica so stalno na vpogled v Oddelku za okolje in prostor Občine Slovenska Bistrica.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 10/032-01/12-4/2004
Slovenska Bistrica, dne 28. junija 2004.
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l. r.

AAA Zlata odličnost