Uradni list

Številka 121
Uradni list RS, št. 121/2004 z dne 11. 11. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 121/2004 z dne 11. 11. 2004

Kazalo

5059. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice, stran 14688.

Na podlagi 19. člena statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02 in 25/02) ter 23. člena v povezavi s 173. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 popravek) je Mestni svet mestne občine Nova Gorica na seji dne 21. 10. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice
1. člen
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradno glasilo, št. 1/00, 10/00, 12/00, 15/02) se spremeni tako, da se razen prikaza območij varovanja pred hrupom spremeni grafični del, tekstualni del pa se na novo glasi:
»I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
Prostorski ureditveni pogoji za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice, ob upoštevanju usmeritev prostorskega plana Mestne občine Nova Gorica, določajo merila in pogoje za urejanje prostora na mestnem območju Nove Gorice.
2. člen
(območje urejanja)
Prostorski ureditveni pogoji veljajo za mestno območje Nove Gorice. V območje urejanja so, v skladu z določili prostorskega plana Mestne občine Nova Gorica, zajeta naselja Nova Gorica, Solkan, Pristava, Loke, Rožna Dolina, Ajševica in Stara Gora ter deli naselij Kromberk, Volčja Draga, Bukovica, Vogrsko, Šmihel, Ozeljan in Šmaver. Meja območja urejanja je prikazana v grafičnem delu odloka.
3. člen
(pomeni uporabljenih izrazov)
Uporabljeni izrazi imajo v tem odloku naslednji pomen:
Urejevalna enota je območje enotnega urejanja; lahko je prostorska enota, funkcionalna enota ali enota naselja.
Prostorska enota je območje, ki ima pretežno skupne oblikovne značilnosti in namensko rabo in zanj veljajo enotna podrobna merila in pogoji za urejanje prostora.
Funkcionalna enota obsega eno ali več prostorskih enot in se zanjo lahko določijo skupna izhodišča za podrobnejše urejanje prostora in graditev v obliki enotnih splošnih meril in pogojev za urejanje prostora.
Enota naselja obsega eno ali več funkcionalnih enot znotraj območja naselja.
Faktor neto zazidanosti gradbene parcele je razmerje med zazidano površino stavbe, in celotno površino gradbene parcele. V površino stavbe niso všteti razni deli, ki izstopajo iz zgradbe, npr. zunanje stopnice, vhodi, balkoni, nadstreški, pomoli ipd.
Faktor zelenih površin je razmerje med površino gradbene parcele, ki mora ostati zelena ter celotno površino gradbene parcele.
Faktor izrabe gradbene parcele (FSI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe (pri čemer je bruto tlorisna površina seštevek vseh etaž nad nivojem terena s svetlo višino nad 2,20 m) in celotno površino gradbene parcele.
Faktor gradbene prostornine na gradbeno parcelo je razmerje med bruto prostornino stavbe (skupaj s pomožnimi objekti) in celotno površino gradbene parcele. Pri tem je bruto prostornina stavbe zmnožek bruto tlorisne površine stavbe in povprečne višine stavbe nad nivojem terena.
Regulacijske črte so urbanistični elementi za reguliranje in oblikovanje podobe naselja, ob upoštevanju ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru naselja.
Obstoječi objekt je objekt zgrajen na gradbeni parceli z gradbenim dovoljenjem.
Prostostoječ objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom.
Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
Stanovanjska hiša je objekt z enim ali več stanovanji, v katerem je več kot 50% bruto etažnih površin namenjenih stanovanju in manj kot 50% bruto etažnih površin namenjenih okolju nemoteči poslovni dejavnosti.
Večstanovanjski objekt je objekt, ki obsega dve in več stanovanj s skupnimi prostori in ima več kot 50% bruto etažnih površin namenjenih za stanovanja.
Dozidava objekta je povečanje zazidane površine obstoječega objekta do največ 50% ob upoštevanju drugih določb tega odloka. Dozidava objekta, ki poveča zazidane površine obstoječega objekta za več kot 50% ali dozidava površin z drugo namensko rabo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni gradnjo novega objekta.
Nadzidava objekta je povečanje objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta.
Izrazi s področja urejanja prostora, ki niso opredeljeni v odloku, imajo pomen, kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih.
4. člen
(sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja)
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora v vodilni mapi vsebovati vsa potrebna dokazila, ki omogočajo ugotavljanje skladnosti projekta z določili tega odloka.
5. člen
(vsebina odloka)
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del odloka vsebuje:
I. UVODNE DOLOČBE;
II. SKUPNE DOLOČBE za urejanje prostora, ki jih sestavljajo naslednja podpoglavja:
1. gradnja glede na plansko namensko rabo zemljišč;
2. varovanja in omejitve v prostoru;
3. vrste gradenj in prostorskih ureditev;
4. oblikovanje gradenj in prostorskih ureditev;
5. opremljanje z infrastrukturo;
6. določanje gradbenih parcel;
7. delitev na urejevalne enote.
III. POSEBNE DOLOČBE;
Grafični del odloka vsebuje:
1. prikaz razmejitev območij urejanja na prostorske enote, ki ima za podlago plansko namensko rabo prostora, v merilu 1:5000;
2. prikaz varovanj in omejitev rabe prostora, ki ima za podlago prostorske enote, v merilu 1:5000;
3. prikaz območij varovanja pred hrupom, ki ima za podlago prostorske enote, v merilu 1:5000.
Vsi prikazi so na digitalnem katastrskem načrtu.
II. SKUPNE DOLOČBE
Gradnja glede na plansko namensko rabo zemljišč
6. člen
(osnovna namenska raba)
Gradnja je dovoljena, če je v skladu z namensko rabo zemljišč v prostorskem planu občine, v skladu z omejitvami in pogoji za varovanja na posameznih območjih urejanja in v skladu s posebnimi določbami za posamezne prostorske enote.
Osnovna namenska raba je v prostorskem planu določena na poselitvenih območjih, območjih gospodarske infrastrukture ter območjih krajine.
Območja osnovne namenske rabe prostora so:
poselitvena območja:
– območja stanovanj;
– mešana območja;
– območja proizvodnih dejavnosti;
– območja športnorekreacijskih in zelenih površin,
 
območja gospodarske infrastrukture:
– območja prometne infrastrukture;
– območja energetske, komunalne in okoljske infrastrukture,
 
območja krajine:
– območja kmetijskih zemljišč;
– območja gozdov;
– območja površinskih voda;
– območja mineralnih surovin.
7. člen
(dovoljene dejavnosti na poselitvenih območjih)
Na poselitvenih območjih so dovoljene naslednje dejavnosti:
– območja stanovanj so pretežno namenjena bivanju, z dopolnilnimi dejavnostmi javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem;
– mešana območja so namenjena bivanju, trgovskim, proizvodnim in storitvenim dejavnostim, kot tudi javni infrastrukturi za potrebe izvajanja vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, javne uprave in opravljanja verskih dejavnosti;
– območja proizvodnih dejavnosti so pretežno namenjena za proizvodne dejavnosti, kot dopolnilne pa se vanje lahko umeščajo tudi prometni terminali, trgovine ter druga skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, manjše obrtne dejavnosti, tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti, distribucija energije in podobno;
– območja športnorekreacijskih in zelenih površin so namenjena za šport in rekreacijo na prostem in za urejene javne zelene površine.
Med možne dopolnilne dejavnosti so šteje tudi vse dejavnosti, ki jih v planskem poročilu predvideva prostorski plan občine.
Na poselitvenih območjih morajo površine namenjene osnovni dejavnosti obsegati pretežni del (več kot 50%) vseh površin. Spremljajoče dejavnosti lahko zasedejo manj kot 50% površin območja.
8. člen
(dovoljene gradnje in prostorske ureditve na območjih prometne infrastrukture)
Promet
Prometna infrastruktura se lahko gradi in prenavlja v varovalnih pasovih cest in rezervatih namenjenih za promet.
V okviru gradbenih parcel obstoječe prometne infrastrukture je dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in vzdrževalna dela v javno korist.
V varovalnih pasovih prometne infrastrukture, določenih v zakonih in predpisih, je dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le s soglasjem upravljavca prometne infrastrukture in v skladu z osnovno namensko rabo.
Rezervati prometnic
Planirane prometnice ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat.
V rezervatih prometnic so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter gradnja v zvezi s komunalnim urejanjem.
Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest naslednje:
– državne ceste in poti:
  – glavne ceste 70 m,
  – regionalne ceste 50 m,
  – kolesarske poti 20 m.
– občinske ceste in poti:
  – lokalne ceste in javne poti 40 m,
  – kolesarske poti 20 m.
Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo širine, določene z občinskimi predpisi.
Dovozi in priključki
Cesta se sme priključiti na cesto iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto.
Dovozi morajo biti urejeni v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljavcem ceste.
Priključki morajo biti urejeni v soglasju z upravljavcem ceste.
Slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče za obračanje komunalnih vozil.
Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na mestno ali krajevno cesto.
Dovozi in priključki morajo biti dimenzionirani in izvedeni tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru požara in drugih nesreč.
9. člen
(dovoljene gradnje in prostorske ureditve na območjih energetske, komunalne in okoljske infrastrukture)
Na območjih energetske, komunalne in okoljske infrastrukture so dovoljene tiste gradnje in prostorske ureditve, ki služijo energetskemu, komunalnemu in okoljskemu gospodarjenju.
10. člen
(dovoljene gradnje in prostorske ureditve na območjih krajine)
Območja površinskih voda
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so dovoljene le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki jih dovoljuje zakon o vodah in se lahko izvedejo le na podlagi vodnega soglasja.
 
Območja mineralnih surovin
Na območjih mineralnih surovin so dovoljene gradnje in prostorske ureditve v skladu z zakonom o rudah ter tiste, ki služijo sanaciji degradiranih območij.
 
Območja kmetijskih zemljišč
Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti. Kmetijske operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, se lahko izvajajo le na območjih, ki so v občinskem prostorskem planu temu namenjene.
Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
Postavitev ograj okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru, ko je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti. Ograje ne smejo biti polne površine.
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko je to zaradi terenskih razmer edino mogoče ali nujno potrebno, torej takrat, ko za ureditev brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča.
 
Območja gozdov
Na območjih gozdov so dovoljeni posegi v prostor v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z namenom zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Posegi v prostor na območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskima načrtoma pristojnih gozdnogospodarskih enot.
Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
Postavitev ograj okoli gozdnih zemljišč je dovoljena le v primeru, ko je to potrebno za opravljanje osnovne dejavnosti. Ograje ne smejo biti polne površine.
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko je to zaradi terenskih razmer edino mogoče ali nujno potrebno, torej takrat, ko za ureditev brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča.
 
Območja za potrebe obrambe
Na območjih za potrebe obrambe so dovoljene le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki služijo osnovni namenski rabi zemljišč.
 
Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Na območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so dovoljene le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki služijo osnovni namenski rabi zemljišč.
11. člen
(gradnja gospodarske infrastrukture)
Na vseh območjih vsakršne namenske rabe je možna gradnja podzemne in nadzemne gospodarske infrastrukture ter komunalnih priključkov, če to ne spreminja primarne namenske rabe prostora. Gradnja gospodarske infrastrukture, ki vpliva na namensko rabo, je dovoljena samo na podlagi pridobljenega soglasja pristojnega nosilca urejanja prostora.
12. člen
(območja urejanja z lokacijskimi načrti)
V urejevalnih enotah, kjer je predvidena izdelava lokacijskega načrta (oziroma ureditvenih, zazidalnih in lokacijskih načrtov), so do izdelave le-tega dovoljene le gradnje in prostorske ureditve, ki ne bodo ovirale načrtovane gradnje in ureditev:
– gradnja komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov;
– gradnja pomožnih objektov na obstoječih gradbenih parcelah za lastne potrebe in postavitev začasnih objektov;
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov ter nadomestne gradnje na obstoječih gradbenih parcelah, kolikor niso v neskladju z načrtovano ureditvijo;
– sprememba namembnosti obstoječih objektov v skladu z namembnostjo urejevalne enote.
Varovanja in omejitve v prostoru
13. člen
(območja osnovne namenske rabe)
Osnovna namenska raba je omejena z varovanji in omejitvami. Območja varovanj in omejitev so:
– vodovarstvena območja;
– območja ohranjanja narave;
– območja varstva gozdov;
– območja varstva najboljših kmetijskih zemljišč;
– območja varstva kulturne dediščine;
– območja za raziskovanje mineralnih surovin;
– ogrožena (poplavna, erozijska, plazljiva, plazovita) območja;
– varovalni in varstveni pasovi (območij gospodarske infrastrukture, površinskih voda in vodne infrastrukture, območij za potrebe obrambe, območij za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami);
– območja varstva pred hrupom.
 
Vodovarstvena območja
Vodovarstvena območja virov pitne vode so razdeljena na tri pasove, ki so določeni v prostorskem planu Mestne občine Nova Gorica. Pogoje za posege znotraj varstvenih pasov določa pravilnik, predviden z zakonom o vodah. Do sprejetja pravilnika se smiselno uporabljajo določila občinskih odlokov. Za posege na takšnih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.
 
Območja ohranjanja narave
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih ohranjanja narave je potrebno pred izdelavo projekta pridobiti naravovarstvene pogoje (usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot sestavni del naravovarstvenih smernic, ki jih je izdelal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave), k projektni dokumentaciji pa naravovarstveno soglasje, ki jih izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
 
Območja varstva gozdov
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom je potrebno upoštevati določila odloka o gozdnogospodarskem načrtu pristojnih gozdnogospodarskih enot ter pridobiti soglasje, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za gozdove Slovenije.
 
Območja varstva najboljših kmetijskih zemljišč
Na najboljših kmetijskih zemljiščih so dovoljene le gradnje in prostorske ureditve, ki imajo za cilj izboljšanje njihove proizvodne sposobnosti ter posegi, ki jih predvidevata 11. in 22. člen tega odloka s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora.
 
Območja varstva kulturne dediščine
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih varstva kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Na osnovi povzetka le-teh v projektni dokumentaciji izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica kulturnovarstveno soglasje.
 
Območja za raziskovanje mineralnih surovin
Zaradi varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so v območjih za raziskavo mineralnih surovin dovoljeni le tisti posegi, ki imajo za cilj vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora oziroma pridobivanje mineralnih surovin, s soglasjem ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
 
Ogrožena poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita območja
Gradnje in prostorske ureditve na ogroženih območjih so dovoljene le, če so v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter s soglasjem ministrstva, pristojnega za to področje. Ob tem morajo gradnje in prostorske ureditve na ogroženih območjih upoštevati prepovedi, omejitve in zapovedi, ki jih predpisuje zakon o vodah.
 
Območja kopalnih voda
Vsi prostorski posegi na območjih kopalnih voda morajo upoštevati omejitve, ki jih predpisuje uredba o območjih kopalnih voda ter monitoringu kakovosti kopalnih voda.
 
Območja varstva pred hrupom
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja varstva pred hrupom.
14. člen
(železniške proge)
Varovalni pas železniške proge sega 200 metrov od osi skrajnega tira. Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev v varovalnem pasu železniške proge je potrebno pridobiti soglasje njenega upravljavca.
15. člen
(javne ceste)
Varovalni pas državnih cest in poti se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran ceste širok:
– pri hitrih cestah 35 m;
– pri glavnih cestah 25 m;
– pri regionalnih cestah 15 m;
– pri državnih kolesarskih cestah 5 m.
Varovalni pas občinskih cest se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran ceste širok:
– pri glavnih mestnih cestah 12 m,
– pri zbirnih mestnih in krajevnih cestah 10 m,
– pri mestnih in krajevnih cestah 8 m,
– pri javnih poteh za kolesarje 3 m.
V varovalnem pasu državnih in občinskih cest so dovoljeni le tisti posegi, ki jih dopušča zakon o javnih cestah ter ob soglasju in skladno s pogoji upravljavca ceste.
16. člen
(plinovodi)
Zaščitni (nadzorovani) pasovi plinovodov so glede na delovni tlak naslednji:
– nad 16 bar: 100 m na vsako stran od osi plinovoda;
– nad 5 do vključno 16 bar: 5 m na vsako stran od osi plinovoda;
– do vključno 5 bar: 2 m na vsako stran od osi plinovoda.
Za gradnje in prostorske ureditve znotraj zaščitnega pasu plinovodov je potrebno upoštevati obstoječe tehnične pogoje in omejitve, določene v pogojih pristojnega upravljavca plinovodnega omrežja ter od njega pridobiti soglasje.
17. člen
(daljnovodi)
Nadzemni daljnovodi visoke napetosti (nad 10kV) imajo naslednje varovalne pasove:
– daljnovodi napetosti nad 110 do vključno 220 kV, 20 m obojestransko od vrvi;
– daljnovod napetosti nad 20 do vključno 110 kV, 15 m obojestransko od vrvi;
– daljnovod napetosti do vključno 20 kV, 10 m obojestransko od vrvi.
Za gradnje in prostorske ureditve znotraj zaščitnega pasu daljnovodov je potrebno upoštevati obstoječe tehnične pogoje in omejitve, določene v pogojih pristojnega upravljavca električnega omrežja ter od njega pridobiti soglasje.
18. člen
(površinske vode in vodna infrastruktura)
Za gradnje in prostorske ureditve na območju vodnih zemljišč in priobalnih zemljišč naravnih vodotokov s pritoki je potrebno pridobiti vodno soglasje. Zunanja meja priobalnega zemljišča Soče, Vipave, Korna in Vrtojbice sega 15 m od meje vodnega zemljišča, vseh ostalih vodotokov pa 5 m od meje vodnega zemljišča.
19. člen
(območja za potrebe obrambe)
Na območjih za potrebe obrambe je dovoljeno izvajati zgolj gradnje in prostorske ureditve za ta namen in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje ter s soglasjem ministrstva, pristojnega za obrambo.
20. člen
(območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Na območjih za potrebe zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami je dovoljeno izvajati gradnje in prostorske ureditve za ta namen. Pri vseh gradnjah se morajo upoštevati in izvajati vsi predpisani ukrepi, ki preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje.
21. člen
(območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem)
Območja osnovne namenske rabe prostora na poselitvenih območjih za stanovanja, mešana območja, območja športnorekreacijskih in zelenih površin ter območja varstva gozdov spadajo v prvo območje varstva pred sevanjem.
Vsa ostala območja spadajo v drugo območje varstva pred sevanjem.
Vrste gradenj in prostorskih ureditev
22. člen
(dovoljene gradnje)
Na vseh poselitvenih območjih in območjih gospodarske infrastrukture so dovoljene naslednje gradnje, kolikor ni v posebnih določbah tega odloka za posamezne prostorske enote določeno drugače:
a) vzdrževanje objekta:
– redna vzdrževalna dela;
– investicijska vzdrževalna dela;
– vzdrževalna dela v javno korist;
b) sprememba namembnosti:
– sprememba namembnosti v skladu z namembnostjo urejevalne enote;
– sprememba rabe v skladu z namembnostjo urejevalne enote;
c) gradnja:
– gradnja novih objektov (zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, dozidave, nadzidave);
– rekonstrukcija objektov;
– nadomestna gradnja;
– odstranitev objekta.
 
Enostavni objekti
Enostavne objekte je dopustno graditi v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s skupnimi in posebnimi določbami tega odloka.
 
Pomožni objekti – objekti za lastne potrebe
Gradnja objektov za lastne potrebe je možna le na gradbenih parcelah obstoječih objektov.
 
Ograje
Varovalne in igriščne ograje ne smejo biti polne površine. Znotraj poselitvenih območij niso dovoljene protihrupne ograje. Vsa določila veljajo, če ni v posebnih določbah za posamezne prostorske enote določeno drugače.
 
Pomožni infrastrukturni objekti
Pomožni infrastrukturni objekti se lahko postavljajo na vseh vrstah primarne namenske rabe prostora, če služijo temu območju, s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora, razen če je v posebnih določbah drugače določeno.
 
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
Pomožni objekti za potrebe kmetijstva in gozdarstva se lahko gradijo na območju kmetijskih zemljišč in gozdov samo v skladu s predpisi, ki urejajo postavitev enostavnih objektov, razen če so v posebnih določbah dodatna določila.
 
Začasni objekti
Začasni objekti se lahko gradijo na vseh vrstah primarne namenske rabe prostora s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora, razen če je v posebnih določbah tega odloka drugače določeno.
 
Vadbeni objekti, namenjeni za šport in rekreacijo na prostem
Vadbeni objekti, namenjeni za šport in rekreacijo na prostem, se smejo graditi na območjih, ki so s prostorskim planom opredeljena kot poselitvena območja – območja športno rekreacijskih in zelenih površin ter na gozdnih in kmetijskih zemljiščih, kolikor ne spreminjajo namenske rabe, s soglasjem upravljavca teh območij.
Vadbeni objekti, namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč
Vadbeni objekti, namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč se smejo graditi na območjih, ki so s prostorskim planom opredeljena kot območja za potrebe obrambe ter kot območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
 
Spominska obeležja
Spominska obeležja je dovoljeno postavljati na vseh vrstah primarne namenske rabe prostora s soglasjem pristojnega upravljavca prostora, razen če je v posebnih določbah tega odloka drugače določeno.
 
Urbana oprema
Urbano opremo je dovoljeno postavljati na poselitvenih območjih ter območjih gospodarske infrastrukture s soglasjem upravljavca prostora, razen kadar je v posebnih določbah tega odloka drugače določeno.
Panoje za oglaševanje je dovoljeno nameščati le kot arhitekturne kompozicijske sestavine stavbnih fasad ter zidov tehničnih objektov, s soglasjem lastnika, razen kjer je to v posebnih določbah tega odloka drugače določeno.
Transparente ter montažne sanitarne enote je mogoče nameščati le začasno.
Kioske je dovoljeno postavljati le na javnih površinah in le tam, kjer je to v posebnih določbah tega odloka izrecno dopustno.
Oblikovanje gradenj in prostorskih ureditev
23. člen
(oblikovanje gradenj)
Osnovna merila za oblikovanje gradenj so: faktor neto zazidanosti gradbene parcele, faktor bruto zazidanosti gradbene parcele, faktor izrabe gradbene parcele in faktor gradbene prostornine na gradbeno parcelo.
Največji dovoljeni faktor neto zazidanosti gradbene parcele je:
– za prostostoječe stanovanjske objekte v območjih
  stanovanj in mešanih območjih                                   0,3
– za večstanovanjske objekte v območjih stanovanj
  in mešanih območjih                                             0,3
– za mešana območja                                               0,4
– za območja proizvodnih dejavnosti                               0,5
 
Najmanjši dovoljeni faktor zelenih površin je:
– za prostostoječe stanovanjske objekte v območjih
  stanovanj in mešanih območjih                                   0,4
– za večstanovanjske objekte v območjih stanovanj
  in mešanih območjih                                             0,5
– za mešana območja                                               0,3
– za območja proizvodnih dejavnosti                               0,2
 
Največji dovoljeni faktor izrabe gradbene parcele je:
– za prostostoječe stanovanjske objekte v območjih
  stanovanj in mešanih območjih                                   0,6
– za večstanovanjske objekte v območjih stanovanj
  in mešanih območjih                                             1,2
– za mešana območja                                               2,5
– za območja proizvodnih dejavnosti                                 -
 
Največji dovoljeni faktor gradbene prostornine na gradbeno parcelo je:
– za prostostoječe stanovanjske objekte v območjih
  stanovanj in mešanih območjih                                     -
– za večstanovanjske objekte v območjih stanovanj
  in mešanih območjih                                               -
– za mešana območja                                                 -
– za območja proizvodnih dejavnosti                               6,0
Osnovna merila za oblikovanje gradenj veljajo na celotnem območju urejanja, razen če so za posamezno prostorsko enoto v posebnih določbah tega odloka drugače določena.
V primeru, ko so obstoječi faktor neto ali bruto zazidanosti ali obstoječi faktor izrabe gradbene parcele ali obstoječi faktor gradbene prostornine na gradbeno parcelo večji, kot je določeno v tem odloku, so gradnje dovoljene v okviru obstoječe zazidanosti in izkoriščenosti zemljišča.
Dodatna merila so lahko še: višinski gabarit, razmerja gabaritov, vrsta strehe, postavitev na parcelo, velikost in oblika parcele, zelene površine, materiali, gradiva in podobno. Dodatna merila za oblikovanje objektov so določena po prostorskih enotah in natančneje predpisana v posebnih določbah tega odloka.
24. člen
(odmiki)
Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti regulacijskim črtam v prostoru. Pri gradnji enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja se upošteva odmike, določene s predpisi, ki urejajo postavitev enostavnih objektov. Če regulacijske črte objektov v prostoru ni, je gradbena meja do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi črtami cest in komunalnih vodov oziroma z naslednjimi odmiki:
– vsaj 6 m od roba cestišča za lokalno cesto, manjši odmik je možen ob soglasju pristojnega upravljavca ceste;
– vsaj 4 m od roba javne poti, manjši odmik je možen ob soglasju pristojnega upravljavca ceste;
– vsaj 4 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je možen ob soglasju lastnika prizadete sosednje parcele,
– odmiki med lici objektov morajo biti vsaj enaki višini kapi lica višjega objekta, razen ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta in mora biti odmik enak 1,5 višine kapi lica predvidenega objekta.
Gradnja objekta ob meji gradbene parcele je možna v primerih:
– ko ni bistveno zmanjšana kvaliteta okolja in prostora oziroma prizadeta javna korist;
– ko gre za tipologije gradnje v strnjenem nizu ali gruči in je način gradnje značilen za naselje; gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove obravnavanega območja ali za uvajanje nove, načrtovana gradnja pa ne slabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici;
– postavitve nadomestne gradnje ob mejo zemljišča (postavitev ob obstoječi požarni zid sosednjega objekta in podobno).
25. člen
(zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
Opremljanje z infrastrukturo
26. člen
(infrastrukturna oprema stavb)
Stavbe morajo biti priključene vsaj na cestno omrežje, na vodovodno omrežje, na kanalizacijsko omrežje, elektroenergetsko omrežje, plinovodno omrežje ter na vročevodno omrežje, kolikor ta na območju obstajajo. Uporabniki objektov se morajo posluževati urejenega omrežja za zbiranje in odvažanje odpadkov.
Kolikor na območju ni teh omrežij, morajo imeti stavbe lastne naprave za oskrbo in preprečevanje onesnaževanja.
V primeru, da se objekti gospodarske javne infrastrukture na nekem območju sanirajo ali na novo gradijo, so vsi obstoječi uporabniki dolžni zgraditi komunalne priključke na sanirane ali nove objekte gospodarske javne infrastrukture.
Posamezni komunalni objekti in naprave kot so: transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti grajeni tako, da niso vidno izpostavljeni. Grajeni morajo biti v sklopu drugega objekta, neposredno ob njem ali pod nivojem javne površine, razen kadar je to iz utemeljenih in dokazljivih razlogov nemogoče.
27. člen
(priključki na cestno omrežje)
Posamezna stavba se sme prometno neposredno priključiti le na lokalno cesto ali javno pot; priključitev stavbe neposredno na glavno ali regionalno cesto je možna le z dovoljenjem upravljavca le-te takrat, ko ni možnosti priključka na cesto nižje kategorije. V takem primeru mora priključek dobiti javni značaj in mora omogočati priključevanje več objektov. Kolikor cestni priključek služi več objektom, mora imeti tudi hodnik za pešce, kolesarski promet pa lahko teče po cesti.
28. člen
(parkirna in garažna mesta)
Pri novogradnji ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih stavb morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta na gradbeni parceli stavbe, tako za stanovalce kot tudi za zaposlene in obiskovalce.
Če investitor ne more zagotoviti zahtevanega števila parkirnih mest na gradbeni parceli, mora zagotoviti izgradnjo ustreznega števila parkirnih mest, kar zagotavlja s posebnim dokazilom občine.
Na območju zazidave z večstanovanjskimi hišami, z objekti za poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti, zlasti pa na območju zazidave s kombinacijo navedenih dejavnosti, se parkirišča praviloma izvedejo kot skupne naprave.
Možnost parkiranja osebnih vozil in avtobusov je potrebno zagotoviti tudi objektom brez stanovalcev in delovnih mest, vendar z velikim občasnim obiskom (pokopališčem, športnim, rekreacijskim objektom ipd). Zmogljivost parkirišč za te objekte se določi z vsakokratno presojo okoliščin, ki vplivajo na njihov obisk.
29. člen
(število zahtevanih parkirnih mest)
Število parkirnih in garažnih mest (PM) ne sme znašati manj kot:
za stanovanjske objekte:
– stanovanja: 1,5 PM/stanovanje;
– študentski domovi (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt): 1 PM/2postelji;
– domovi za ostarele (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt): 1 PM/5postelj;
za poslovne objekte:
– 1 PM/30-40 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM;
za prodajne prostore:
– 1 PM/30 m2, vendar ne manj kot 2 PM/lokal;
za prireditvene prostore:
– 1 PM/5 sedežev;
za gostinske lokale (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):
– 1 PM/4 sedeže, vendar ne manj kot 5 PM;
za vzgojne in izobraževalne ustanove (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):
– osnovne šole in vrtci: 1 PM/20 učencev;
– srednje šole: 1 PM/10 učencev;
– visoke šole: 1 PM/4 študente;
za proizvodne obrate, skladišča, razstavne prostore (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):
– 1 PM/100 m2 bruto proizvodne površine.
Pri mešani rabi se dimenzioniranje števila parkirišč, z upoštevanjem časovno diferencirane souporabe, določi z vsakokratno presojo okoliščin posebej.
30. člen
(vodovodno omrežje)
Vse stavbe morajo biti priključene na javno vodovodno omrežje, ki mora zagotavljati tudi zadostne količine požarne vode, kolikor tako omrežje na območju obstaja. Kolikor na območju ni javnega vodovodnega omrežja, si mora uporabnik pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo ter sam zagotoviti zadostne količine požarne vode ali na drugačen način zagotoviti požarno varnost.
31. člen
(odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih vod)
Rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod mora biti usklajena z zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja:
uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav:
uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav;
pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode.
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali pa neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je v upravljanju lastnika stavbe.
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo.
Tehnološka odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, če za njo ni zagotovljenega čiščenja in odvajanja neposredno v vode skladno s predpisi.
Na obstoječem poselitvenem območju je do izgradnje javne kanalizacije, ali do izgradnje male čistilne naprave, kjer izgradnja javne kanalizacije ni potrebna, dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo neposredno v vode ali s ponikvanjem v tla, če se ta očisti v greznici.
Padavinske vode s strešin objektov in z zunanjih utrjenih površin ne smejo pritekati na cesto, niti ne smejo biti speljane v naprave za odvajanje padavinskih vod s ceste in cestnega telesa.
Kanalizacija za odvod padavinske vode mora biti na mestih, kjer je nevarnost razlitja nevarnih tekočin večja, opremljena z maščobolovilci.
Odvod padavinske vode mora biti ločen od odvoda komunalnih odpadnih voda, kadar sistem kanalizacijskega omrežja to omogoča.
Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne.
32. člen
(električno in telekomunikacijsko omrežje)
Omrežja za telekomunikacijske signale ter omrežja za napajanje javne razsvetljave morajo biti povsod znotraj območja urejanja s tem odlokom izvedena podzemno.
Trafo postaje in drugi objekti, ki služijo tem omrežjem, morajo biti, kjer je to mogoče, vključeni v druge objekte.
Omrežja za razdeljevanje električne energije so znotraj območja urejanja s tem odlokom lahko izvedena podzemno ali nadzemno, kar je odvisno od vsakokratne presoje možnosti navezave na obstoječe omrežje ter predvidene izrabe prostora.
33. člen
(vročevodno in plinovodno omrežje)
Objekti javnega značaja, ki se gradijo ali adaptirajo na območju, kjer obstaja vročevodno (ogrevalno) omrežje, se morajo nanj priključiti.
Na območju, kjer še ni vročevodnega (ogrevalnega) omrežja, se za potrebe ogrevanja objekta lahko zgradi lastne naprave vendar na tak način in s takim izborom goriva, da vpliv na okolje ne bo škodljiv, ali bo nujna škoda najmanjša.
Objekti, ki se gradijo ali adaptirajo na območju, kjer obstaja distribucijsko plinovodno omrežje, se morajo nanj priključiti.
Določanje gradbenih parcel
34. člen
(gradbene parcele)
Delitev parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več takih gradbenih parcel, ki so primerne za gradnjo ter imajo zagotovljen dovoz in dostop.
Delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture je dopustna vedno in povsod.
Gradbena parcela znotraj poselitvenega območja naselja mora biti okvirno velika:
za prosto stoječe stanovanjske hiše od 500 m2, navzgor pa ni omejitve;
za stanovanjske hiše – dvojčke od 350 m2 do 600 m2;
za enoetažne vrstne hiše od 200 m2 do 250 m2;
za dvoetažne vrstne hiše od 150 m2 do 250 m2;
če ni s posebnimi določbami za posamezno prostorsko enoto drugače določeno.
Delitev na urejevalne enote
35. člen
(urejevalne enote)
Mestno območje Nove Gorice, na katerem veljajo prostorski ureditveni pogoji, je razdeljeno na naselja. Enota vsakega naselja znotraj mestnega območja Nove Gorice zajema eno ali se deli na več funkcionalnih enot. Vsaka funkcionalna enota zajema eno ali se deli na več prostorskih enot.
III. POSEBNE DOLOČBE
36. člen
(posebna merila)
Za posamezne urejevalne enote poleg splošnih veljajo še posebna merila za urejanje prostora. V urejevalnih enotah, kjer posebna merila še niso določena, veljajo le splošna merila. Urejevalne enote so:
Enota naselja Nova Gorica (NG):
Funkcionalna enota NG 1:
Prostorske enote:
NG 1.1: /
NG 1.2: /
NG 1.3: /
Funkcionalna enota NG 2:
Prostorske enote:
NG 2.1: /
NG 2.2: /
NG 2.3: /
NG 2.4: /
NG 2.5: /
NG 2.6: /
Funkcionalna enota NG 3:
Prostorske enote:
NG 3.1: /
NG 3.2: /
NG 3.3: /
NG 3.4: /
NG 3.5: /
NG 3.6: /
NG 3.7: /
Funkcionalna enota NG 4:
Prostorske enote:
NG 4.1: /
Funkcionalna enota NG 5:
Prostorske enote:
NG 5.1: /
NG 5.2: /
NG 5.3: /
NG 5.4: 7
Funkcionalna enota NG 6:
Prostorske enote:
NG 6.1: 7
NG 6.2: /
NG 6.3: /
Funkcionalna enota NG 7:
Prostorske enote:
NG 7.1: /
NG 7.2: /
Funkcionalna enota NG 8:
Prostorske enote:
NG 8.1: /
NG 8.2: /
NG 8.3: /
Funkcionalna enota NG 9:
Prostorske enote:
NG 9.1: /
NG 9.2: /
Funkcionalna enota NG 10:
Prostorske enote:
NG 10.1: /
NG 10.2: /
 
Predelava in nadzidava obstoječih objektov bivšega dijaškega doma za poslovne in stanovanjske namene (I. faza). Novogradnja poslovnih in stanovanjskih objektov severozahodno od obstoječih blokov (II., III. faza).
Vsi posegi na obstoječih objektih prilagojeni obstoječemu stanju, okenske in vratne odprtine v skladu z novo funkcionalnostjo objektov. Višina objektov P+1+M. Novogradnje v II. in III. fazi morajo upoštevati odmik od Vojkove ceste, odmik od Kromberške ceste ter višino objektov P+1. Poslovni prostori se koncipirajo za mirne poslovne dejavnosti.
Območje priključeno na Vojkovo cesto – glavno cesto II (103) z enim priključkom. Vse kablovodne povezave podzemne, trafo postaja in drugi komunalni objekti v sklopu ostalih objektov.
NG 10.3:
Za objekte Modna konfekcija Ideal dopustna le vzdrževalna dela na objektih in zunanji ureditvi za potrebe obstoječih dejavnosti. Vzhodno od Ideala na vrhu griča gradnja stanovanjskih objektov in ureditev manjšega otroškega igrišča.
Novogradnje v nizu, etažnosti K+P+1, pritličje dostopno iz Ulice 25. junija.
Vse kablovodne povezave podzemne, trafopostaje in drugi komunalni objekti v sklopu obstoječih objektov. Z zgornje strani se uredi dostop na vrtove obstoječih in predvidenih hiš.
NG 10.4: /
NG 10.5: /
NG 10.6: /
Dopolnilne dejavnosti lahko zasedejo več kot 50% površin vseh površin na območju.
NG 10.7: /
Funkcionalna enota NG 11:
Prostorske enote:
NG 11.1: /
NG 11.2: /
NG 11.3: /
NG 11.4: /
NG 11.5: /
NG 11.6: /
Funkcionalna enota NG 12:
Prostorske enote:
NG 12.1: /
NG 12.2: /
Funkcionalna enota NG 13:
Prostorske enote:
NG 13.1: /
Funkcionalna enota NG 14:
Prostorske enote:
NG 14.1: /
Funkcionalna enota NG 15:
Prostorske enote:
NG 15.1: /
NG 15.2: /
NG 15.3: /
Funkcionalna enota NG 16:
Prostorske enote:
NG 16.1: /
NG 16.2: /
NG 16.3: /
NG 16.4: /
NG 16.5: /
NG 16.6: /
NG 16.7: /
Funkcionalna enota NG 16:
Prostorske enote:
NG 17.1: /
Enota naselja Solkan (SO):
Funkcionalna enota SO 1:
Prostorske enote:
SO1.1: /
SO1.2: /
Funkcionalna enota SO 2:
Prostorske enote:
SO 2.1: /
SO 2.2: /
SO 2.3: /
SO 2.4: /
Funkcionalna enota SO 3:
Prostorske enote:
SO 3.1: /
SO 3.2: /
SO 3.3: /
SO 3.4: /
Funkcionalna enota SO 4:
Prostorske enote:
SO 4.1: /
SO 4.2: /
SO 4.3: /
SO 4.4: /
SO 4.5: /
SO 4.6: /
SO 4.7: /
SO 4.8: /
Funkcionalna enota SO 5:
Prostorske enote:
SO 5.1: /
SO 5.2: /
SO 5.3: /
SO 5.4: /
SO 5.5: /
Funkcionalna enota SO 6:
Prostorske enote:
SO 6.1: /
SO 6.2: /
SO 6.3: /
SO 6.4: /
SO 6.5: /
Enota naselja Kromberk (KR):
Do sanacije komunalne infrastrukture na območju je dovoljeno le vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov ter nadomestne gradnje na obstoječih gradbenih parcelah. Prav tako je možna sprememba namembnosti obstoječih objektov v skladu z namembnostjo urejevalne enote. Novogradnje so možne po sanaciji komunalne infrastrukture v posamezni urejevalni enoti. Pri tem mora biti oblikovanje prilagojeno značilnostim obstoječih objektov, višina stanovanjskih objektov pa je največ P+1.
Funkcionalna enota KR 1:
Prostorske enote:
KR 1.1: /
KR 1.2: /
KR 1.3: /
KR 1.4: /
KR 1.5: /
Funkcionalna enota KR 2:
Prostorske enote:
KR 2.1: /
KR 2.2: /
KR 2.3: /
KR 2.4: /
Funkcionalna enota KR 3:
Prostorske enote:
KR 3.1: /
KR 3.2: /
KR 3.3: /
Funkcionalna enota KR 4:
Prostorske enote:
KR 4.1: /
KR 4.2: /
KR 4.3: /
KR 4.4: /
KR 4.5: /
KR 4.6: /
KR 4.7: /
Enota naselja Pristava (PR):
Funkcionalna enota PR 1:
Prostorske enote:
PR 1.1: /
PR 1.2: /
PR 1.3: /
PR 1.4: /
PR 1.5: /
PR 1.6: /
PR 1.7: /
Enota naselja Rožna dolina (RD):
Funkcionalna enota RD 1:
Prostorske enote:
RD 1.1: /
RD 1.2: /
RD 1.3: /
RD 1.4: /
RD 1.5: /
RD 1.6: /
Funkcionalna enota RD 2:
Prostorske enote:
RD 2.1: /
RD 2.2: /
RD 2.3: /
RD 2.4: /
RD 2.5: /
RD 2.6: /
Funkcionalna enota RD 3:
Prostorske enote:
RD 3.1: /
RD 3.2: /
RD 3.3: /
RD 3.4: /
RD 3.5: /
RD 3.6: /
RD 3.7: /
RD 3.8: /
RD 3.9: /
RD 3.10: /
Enota naselja Ajševica (AJ):
Funkcionalna enota AJ 1:
Prostorske enote:
AJ 1.1: /
AJ 1.2: /
AJ 1.3: /
AJ 1.4: /
AJ 1.5: /
Enota naselja Stara Gora (SG):
Funkcionalna enota SG 1:
Prostorske enote:
SG 1.1: /
Enota naselja Loke (LO):
Funkcionalna enota LO 1:
Prostorske enote:
LO 1.1: /
LO 1.2: /
Enota naselja Ozeljan (OZ):
Funkcionalna enota OZ 1:
Prostorske enote:
OZ 1.1: /
Enota naselja Šmihel (ŠMi):
Funkcionalna enota ŠMi 1:
Prostorske enote:
ŠMi 1.1: /
Enota naselja Vogrsko (VO):
Funkcionalna enota VO 1:
Prostorske enote:
VO 1.1: /
VO 1.2: /
Funkcionalna enota VO 2:
Prostorske enote:
VO 2.1: /
VO 2.2: /
VO 2.3: /
Enota naselja Volčja Draga (VD):
Funkcionalna enota VD 1:
Prostorske enote:
VD 1.1: /
Funkcionalna enota VD 2:
Prostorske enote:
VD 2.1: /
VD 2.2: /
VD 2.3: /
VD 2.4: /
VD 2.5: /
Enota naselja Bukovica (BU):
Funkcionalna enota BU 1:
Prostorske enote:
BU 1.1: /
BU 1.2: /
BU 1.3: /
BU 1.4: /
Enota naselja Šmaver (ŠMa):
Funkcionalna enota ŠMa 1:
Prostorske enote:
ŠM 1.1: /
ŠM 1.2: /«
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2. člen
Za upravne postopke, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega odloka, spremembe določil iz tega odloka ne veljajo.
3. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o zazidalnem načrtu Rožna dolina III, (Uradno glasilo, št. 10/88), razen v delu, kjer je v teku postopek spreminjanja zazidalnega načrta;
– Odlok o zazidalnem načrtu Ob Gregorčičevi ulici v Novi Gorici (Uradno glasilo, št. 1/90);
– Odlok o ureditvenem načrtu Trgovski center v Novi Gorici (Uradno glasilo, št. 1/93);
– Odlok o zazidalnem načrtu Pavšičevo naselje II (Uradno glasilo, št. 15/87) v delu, kjer na južnem robu načrtuje prometno navezavo na mesto;
– Odlok o prvi fazi zazidalnega načrta Pristava-jug (Uradno glasilo, št. 15/98).
4. člen
Grafični del tega odloka ter prečiščeno besedilo prostorskih ureditvenih pogojev sta na vpogled na oddelku za okolje in prostor pri Mestni občini Nova Gorica ter na spletnem naslovu www.nova-gorica.si.
5. člen
Te spremembe in dopolnitve odloka se objavijo v uradnih objavah – Uradni list RS in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 350-13/00
Nova Gorica, dne 21. oktobra 2004.
Župan
Mestne občine Nova Gorica
Mirko Brulc l. r.