Uradni list

Številka 121
Uradni list RS, št. 121/2004 z dne 11. 11. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 121/2004 z dne 11. 11. 2004

Kazalo

5039. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje-Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990 in območja Stražišče-Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA, Za območje Občine Črna na Koroškem, stran 14665.

Na podlagi 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 62/99, 40/01, 75/03 in 127/03) je Občinski svet občine Črna na Koroškem na seji dne 27. 10. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje-Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990 in območja Stražišče-Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA, Za območje Občine Črna na Koroškem
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje-Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990 in območja Stražišče-Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA, (MUV, št. 20/86 in 9/93, Uradni list RS, št. 29/03, Uradni list RS, št. 44/03 – popr.) za območje Občine Črna na Koroškem, (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP), ki jih je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s.p. iz Raven na Koroškem pod št. projekta 08/03-PUP z datumom junij 2004.
Spremembe in dopolnitve PUP za prostor izven poselitvenih območij naselij Črna na Koroškem in Žerjav (območje razpršene gradnje) se v nadaljnjem besedilu opredelijo kot PUP 6 za matični okoliš Črna.
2. člen
(vsebina PUP)
Spremembe in dopolnitve PUP vsebujejo tekstualni del in grafični del.
I. Tekstualni del:
1. Obrazložitev in utemeljitev prostorskih posegov
2. Odlok
3. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
II. Grafični del:
0. Prikaz območja urejanja s PUP –
   pregledna karta                                         M 1:50000
1. Prikaz območja PUP 6 po DKN – Ravne
   22, 23, 24, 25, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39,
   41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, Olševa 40, 50,
   Jezersko 10, Mozirje 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 12,
   15, 16, 17                                              M 1: 5000
3. člen
(vsebina PUP)
Prostorski ureditveni pogoji določajo urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za poseg v prostor, in sicer:
– obseg območja urejanja,
– podatke o namenski rabi prostora,
– vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in drugih del,
– merila in pogoje za graditev objektov in izvedbo drugih del:
  – funkcionalna in oblikovna merila in pogoji,
  – tipologija zazidave,
  – velikost in zmogljivost objektov,
  – oblikovanje zunanje podobe objekta,
  – lega objekta na zemljišču,
  – ureditev okolice objekta,
  – stopnja izkoriščenosti zemljišča,
  – velikost in oblika gradbenih parcel,
  – druga merila in pogoji;
– merila in pogoji za gradnjo infrastrukturnih objektov:
  – komunalna infrastruktura,
  – prometna infrastruktura,
  – energetska infrastruktura,
  – telekomunikacijska infrastruktura,
  – druga infrastruktura;
– druga merila in pogoji:
  – merila in pogoji za varstvo okolja,
  – merila in pogoji za ohranjanje narave,
  – merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine,
  – merila in pogoji za trajnostno rabo dobrin,
  – merila in pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
  – merila in pogoji v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov.
OBSEG OBMOČJA UREJANJA
4. člen
Obseg območja PUP 6 je opredeljen v kartografskem gradivu in obsega celotni prostor, ki se je urejal na podlagi urbanističnega reda. Območje na notranji strani meji na obstoječe PUP znotraj matičnega okoliša Črna (PUP 1 – 5). Zunanji del območja predstavlja mejo Občine Črna na Koroškem, ki na zahodni in severozahodni strani meji na Republiko Avstrijo, na severni strani meji na Občino Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, na vzhodni strani na Mestno občino Slovenj Gradec, na južni strani pa meji na Občino Šoštanj, Ljubno, Luče in Solčava.
NAMENSKA RABA PROSTORA
5. člen
Območje obsega deloma hribovit in deloma dolinski predel, zaznamovan z ruralnimi in deloma urbanimi tipi naselij in zaselkov. Pretežna raba območja: kmetijstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, turizem in gostinstvo; deloma obrtna dejavnost in individualni stanovanjski objekti, industrija v nadaljevanju poselitvenega območja Žerjav.
Območje ima prometno povezavo ter lokalne energetske, komunalne in informacijske vode in naprave, ki se navezujejo na vode višjih redov.
MERILA IN POGOJI ZA VRSTO PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ
6. člen
(vrste gradenj in ureditev)
V območju PUP 6 se obravnavajo naslednje vrste ureditev in gradenj:
1. gradnje novih objektov,
1.1 dozidave obstoječih stavb,
1.2 nadzidave obstoječih stavb,
2. rekonstrukcije obstoječih objektov,
3. vzdrževanje obstoječih objektov,
4. nadomestne gradnje objektov,
5. odstranitve objektov,
6. spremembe namembnosti objektov,
7. spremembe rabe stavb
8. gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi,
9. gradnja inženirskih objektov,
10. gradnja in postavitev enostavnih objektov.
7. člen
(vrste gradenj in ureditev na območjih, ki se bodo urejala na podlagi LN)
Na območjih znotraj PUP 6, za katera je predvidena izdelava lokacijskih načrtov je do sprejetja le teh dovoljeno izvajati prostorske ureditve in gradnje, ki ne bodo ovirale kasnejšega kompleksnega urejanja območij:
1. gradnje komunalne opreme,
2. vzdrževalna dela v javno korist,
3. izvedba posegov, ki se lahko izvedejo na podlagi lokacijske informacije,
4. sprememba rabe in vzdrževanje obstoječe gradbene strukture,
5. postavitev začasnih objektov.
Gradnja novih objektov je dovoljena le, če gre za celovitejši poseg in so za to izdelane posebne strokovne podlage.
8. člen
(enostavni objekti)
Enostavne objekte je dovoljeno graditi brez gradbenega dovoljenja če izpolnjujejo pogoje, kot jih določa Pravilnik o vrsti zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 – v nadaljevanju: pravilnik o enostavnih objektih).
Pogoji za oblikovanje enostavnih objektov se določajo v skladu s splošnimi pogoji za oblikovanje objektov.
9. člen
(vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in drugih del)
Na celotnem območju PUP 6 so dovoljene naslednje vrste dejavnosti in gradenj:
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi,
– rekonstrukcija in vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitve stavb (razen za objekte kulturne dediščine),
– spremembe rabe zakonito zgrajenih objektov,
– gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov,
– izvedba del za lastne potrebe, izvedba del v zvezi z urejanjem javnih površin, izvedba del v javno korist in izvedba del v zvezi s splošno rabo naravnih dobrin v skladu z določili pravilnika o enostavnih objektih.
10. člen
(zazidljiva zemljišča)
Na območju zazidljivih zemljišč znotraj PUP 6 so poleg prostorskih ureditev in gradenj iz 9. člena dovoljene še:
– gradnje novih stanovanjskih stavb in pripadajočih objektov,
– gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
– gradnje počitniških objektov, če se nahajajo izven posebej varovanih območjih,
– gradnje spremljajočih stavb splošnega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin ter turističnih objektov, ki služijo tem območju,
– gradnje poslovno stanovanjskih in obrtno poslovnih objektov, pod pogojem, da s svojimi vplivi na okolje ne presegajo zakonsko dovoljenih vplivov,
– nadomestne gradnje obstoječih objektov (razen za objekte kulturne dediščine),
– dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti obstoječih objektov v skladu z namensko rabo območja,
– gradnje in postavitve enostavnih objektov.
11. člen
(kmetijska zemljišča)
Na območju kmetijskih zemljišč znotraj PUP 6 so poleg prostorskih ureditev in gradenj iz 9. člena dovoljene še:
– kmetijske prostorske operacije,
– sanacije peskokopov, gramoznic in divjih odlagališč v osnovno namensko rabo,
– urejanje in izgradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti,
– postavitev enostavnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja namenjenih izključno neposredni kmetijski proizvodnji in lovstvu, ki trajno ne spreminja namenske rabe prostora na kmetijskih zemljiščih v skladu s pogoji, kot jih določa pravilnik o enostavnih objektih (postavitev navedenih objektov je možna po predhodni pridobitvi mnenja kmetijsko svetovalne službe),
– postavitev obor za divjad,
– vodnogospodarske ureditve.
12. člen
(gozdna zemljišča)
Na območju gozdnih zemljišč znotraj PUP 6 so dovoljeni posegi le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove RS.
V območju večnamenskih gozdov, sanaciji zemljišč v gozdne površine in rekreacijskih gozdovih lokalnega pomena so poleg prostorskih ureditev in gradenj iz 9. člena dovoljeni še naslednji posegi:
– gradnje gozdnih cest, gozdnih učnih poti, žičnic, gozdnih vlak, planinskih, sprehajalnih, kolesarskih poti,
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi načrti,
– sanacije degradiranega gozdnega prostora,
– sanacije peskokopov, gramoznic in divjih odlagališč odpadkov v osnovno rabo,
– urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve,
– gradnja pomožnih gozdarskih objektov in lovskih objektov, postavitev obor za divjad,
– sanitarne sečnje.
V območju varovalnih gozdov posegi v prostor niso dovoljeni, izjemoma so dopustne lokalne krčitve za infrastrukturne objekte, če po presoji vplivov na okolje ne ogrožajo ekoloških funkcij.
V območju gozdov s posebnim pomenom so posamezni posegi dopustni v skladu s posameznimi akti o razglasitvi.
13. člen
(vodna zemljišča)
Na območju vodnih zemljišč znotraj PUP 6 so poleg prostorskih ureditev in gradenj iz 9. člena dovoljene še naslednje vrste dejavnosti in gradenj:
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnje objektov grajenega javnega dobra,
– gradnja objektov javne gospodarske infrastrukture,
– vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah,
– ukrepi v zvezi z ohranjanjem narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda,
– gradnja objektov za varstvo voda pred onesnaževanjem.
14. člen
(območje mineralnih surovin)
Na območju mineralnih surovin znotraj PUP 6 so poleg prostorskih ureditev in gradenj iz 9. člena dovoljeni posegi v skladu z zakonom o rudarstvu.
V območju mineralnih surovin za izkoriščanje je dovoljeno:
– izkoriščanje mineralne surovine,
– graditi in vzdrževati objekte in naprave za potreb izkoriščanja in obdelave mineralnih surovin,
– izvajati sanacije površin po zaključku izkoriščanja mineralnih surovin.
V območju sanacije obstoječih kamnolomov in peskokopov je dovoljeno:
– izvesti sanacijo terena in prilagoditev konfiguraciji obstoječega terena in okolice,
– izvesti ozelenitev in biološko rekultivacijo območja,
– izvajati posege, ki so namenjeni varovanju in zaščiti pred negativnimi vplivi na okolje.
MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV
IN IZVEDBO DRUGIH DEL
15. člen
(tipologija zazidave)
Razporeditev vseh objektov mora biti prilagojena značilni urbanistični zasnovi prostora. Višinski gabarit, značilen za območje, ne sme bit presežen, razen v primerih, ko je poseg del celovitejše ureditve prostora in so za to izdelane posebne strokovne podlage.
16. člen
(funkcionalna in oblikovna merila objektov)
Pri oblikovanju novih objektov in vzdrževalnih delih je treba upoštevati značilnosti koroške arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ravne – Dravograd:
Stanovanjsko – bivalni objekti:
– podolgovat tloris, v razmerju stranic min. 1:1,2, tloris je lahko tudi členjen, daljša stranica stavb lociranih na pobočjih mora biti praviloma vzporedna s plastnicami,
– etažnost: K + P + M, kota pritličja največ 1,2 m nad koto raščenega terena, višina kapi največ 5,5 m nad koto pritličja,
– simetrična dvokapna streha, naklona strešin 37–45°, slemenitev v smeri daljše osi,
– pri izboru kritine je dovoljeno uporabljati avtohtone materiale: opečna in opeki podobna kritina, betonski strešnik, skodle,
– valovita salonitna kritina in trapezna pločevina nista dovoljeni,
Drugačno oblikovanje objektov je možno, kadar ima različnost oblike za cilj doseči večjo razpoznavnost območja oziroma vzpostaviti prostorsko dominanto,zlasti z novogradnjami na prometnih vozliščih v središčih posameznih naselij. Ob tem je potrebno upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora. Upravičenost tovrstnega oblikovalskega posega strokovno utemelji odgovorni projektant pred pridobitvijo lokacijske informacije.
Ostali objekti:
– tlorisni gabarit stavbe mora biti prilagojen velikosti in legi parcele, namembnosti območja ter funkciji oziroma tehnološki zasnovi stavbe,
– višina in oblika stavbe ter strehe se določi glede na funkcijo in se mora prilagoditi obstoječi gradbeni strukturi.
17. člen
(lega objektov na zemljišču)
Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene toliko, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko zdravstveni in požarno varstveni pogoji.
Minimalni odmik novih stavb od sosednjih zemljišč morajo biti najmanj 4,0 m, pri enostavnih objektih pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so možni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
Ograje se praviloma postavijo na posestne meje gradbenih parcel, razen, ko je sosednje zemljišče javna cesta. Ograje v obliki žive meje morajo biti zasajene min 0,5 m od meje sosednjega zemljišča, če je odmik manjši mora biti pridobljeno soglasje lastnika sosednjih zemljišč.
Nove stavbe morajo slediti obstoječim gradbenim linijam v prostoru, če gradbene linije ni, pa je gradbena meja objekta pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.
Odmiki objektov od prometnih, komunalnih in energetskih vodov in naprav morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi in normativi. Za vse posege, ki se izvajajo v varovalnem pasu objekta javne gospodarske infrastrukture je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
18. člen
(gradbena parcela)
Gradbena parcela za nove objekte se določi v projektni dokumentaciji glede na funkcijo in velikost objekta ter lego zemljišča.
Pozidanost gradbenih parcel s stavbami je lahko največ 30% za stanovanjske objekte oziroma 50% za nestanovanjske objekte. Na območjih, kjer obstoječa pozidanost že presega te kriterije, določi primerno pozidanost odgovorni projektant glede na obstoječi urbanistični vzorec.
Gradbena parcela za enostanovanjske stavbe naj praviloma ne presega 1000 m2, v posebnih primerih je možno gradbeno parcelo povečati v skladu s terenskimi razmerami.
Velikost in opremljenost gradbenih parcel oziroma zemljišč za vzgojnovarstvene in šolske dejavnosti mora upoštevati določila pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostore in opremo vrtcev (Uradni list RS, št. 73/00), pravilnika o normativih za gradnjo posebnih osnovnih šol za lažje duševno prizadete otroke v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) in pravilnika o zdravstveno-higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovne šole (Uradni list SRS, št. 20/69).
MERILA IN POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE
19. člen
(oblikovanje zelenih površin)
V okviru gradbene parcele novih objektov je potrebno zagotoviti minimalni delež zelenih površin, ki predstavlja min. 10% gradbene parcele pri nestanovanjskih objektih oziroma min. 30% pri stanovanjskih objektih.
20. člen
(oblikovanje okolice objektov)
Pri oblikovanju oklice objekta je potrebno upoštevati značilne krajinske elemente ter avtohtone drevesne in grmovne vrste.
Ograjevanje parcel je dovoljeno praviloma z živimi mejami oziroma lesenimi ali žičnimi ograjami višine do 1,5 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje, ki se lahko postavijo v skladu s pravilnikom o enostavnih objektih. Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali ter ozelenjeni.
21. člen
(merila in pogoji za druge posege)
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z naravnimi materiali. Kjer razmere to dopuščajo, se mora ohraniti naravni potek vodotoka. Vsi posegi so dovoljeni le ob soglasju upravljavca.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je potrebno ohraniti pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali drevesne skupine. Prav tako je potrebno ohranjati gozdni rob. Pri melioracijah in hidromelioracijah je potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora.
Postavitev obor za divjad je dovoljena le ob predhodni pridobitvi posebnega dovoljenja v skladu z določili Zakona o lovstvu in divjadi (Uradni list RS, št. 16/04).
MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV
22. člen
(prometna infrastruktura)
Zgradbe morajo biti odmaknjene od javnih cest pod pogoji, ki jih določajo upravljavci cest. V območju varovalnih pasov je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca ceste.
Vsaka zgradba mora imeti trajno zagotovljen dostop na javno cesto. Priključki na prometne površine morajo biti urejeni tako, da ni oviran in ogrožen promet in da se ne poškodujejo prometni objekti. Skupni priključki na prometnice se izvedejo tam, kjer je to možno.
Priključki na prometne površine se smejo graditi le s soglasjem upravljavca.
Pri graditvi in rekonstrukcijah cest se priključki predvidijo s projekti.
Pri posegu v varovalni pas državnih cest si mora investitor pridobiti pogoje za vsak tak poseg posebej.
Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov se morajo zagotoviti zadostne parkirne površine na gradbeni parceli posameznega objekta v skladu z veljavno zakonodajo.
Pri zasnovi cestnega omrežja je treba upoštevati naslednjo zakonodajo, normative in predpise:
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97),
– Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98),
– Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98),
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00),
– Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991),
– ostale tehnične normative, standarde in pravilnike,
– v nadaljnjem načrtovanju priključevanja na državne ceste je treba smiselno upoštevati Interna navodila za postopke pri izdaji soglasij za priključke na državne ceste, ki jih je izdala Direkcija RS za ceste oktobra 2001.
Na območju urejanja Direkcija RS za ceste bo izvajala modernizacijo regionalne ceste RII-425/1265 Črna – Šentvid, modernizacijo ceste RIII-926/6506 Koprivna – Črna ter vzdrževalna dela na vseh državnih cestah na območju PUP 6.
Gozdne ceste, na katerih prevladuje javna uporaba (povezujejo nastajajoča naselja z dolino), je treba prekategorizirati v javne ceste.
23. člen
(komunalna in energetska infrastruktura)
Pri gradnji komunalne in energetske infrastrukture se morajo upoštevati naravne danosti prostora, gostota poselitve in funkcija območja. Na zazidljivih območjih, kjer še ni zgrajene komunalne opreme, je gradnja objektov možna šele po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma istočasno.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati varovalne pasove omrežij komunalne in energetske infrastrukture ter zagotavljati ustrezne odmike.
Za vse gradnje, ki se navezujejo na javne komunalne in energetske vode, je v postopku izdelave projektne dokumentacije potrebno pridobiti projektne pogoje in z njimi povezano soglasje upravljavca.
 
Odvajanje odpadnih vod
Sestava odpadne vode mora ustrezati predpisom in normativom, ki urejajo to področje. Na vseh poselitvenih območjih se načrtuje javno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu z lokalnim ali centralnim čiščenjem odpadnih vod. Na območjih, kjer še ni zgrajen sistem javne kanalizacije se komunalne in tehnološke vode iz objektov in naprav vodijo v vodotesne večprekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka, ki jih mora redno čistiti pooblaščeni upravljavec oziroma v lokalne čistilne naprave.
 
Odvajanje meteornih vod
Čiste (strešne) padavinske vode se morajo preko sistema meteorne kanalizacije speljati v ponikovalnice oziroma v vodotoke v skladu s pogoji upravljavca.
Meteorne odpadne vode z utrjenih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati in mineralnimi olji pa se morajo predhodno očistiti v ustrezno načrtovanih in dimenzioniranih koalescenčnih lovilcih olj in speljati v sistem meteorne kanalizacije oziroma v ponikovalnico.
 
Vodovodno in hidrantno omrežje
Na območju urejanja je potrebno nadaljevati z izgradnjo javnega vodovodnega sistema.
Predvidena je gradnja povezovalnega vodovoda Topla – Črna – Mežica, ki bo zagotovil boljšo kvaliteto vodooskrbe. Vodovodno omrežje mora biti dimenzionirano na način, da zagotavlja zadostno požarno zaščito in omogoča neposredno priključitev uporabnika.
Pri gradnji lokalnih vodovodov morajo investitorji pridobiti zdravstveno soglasje.
Določiti je treba način oskrbe prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo in varno vodooskrbo, urediti ravnanje z odpadki, tudi s komunalnimi odpadnimi vodami (zbiranje, odstranjevanje...), na način, ki ne ogroža zdravja (10. do 13. člen Pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00 in 9. člen Zakona o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 69/95).
 
Električno omrežje
Na celotnem območju PUP 6 je predvidena nadaljnja širitev električnega omrežja ter sanacija tistih odsekov, na katerih se pojavljajo kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju. Pri načrtovanju se mora upoštevati 10 m koridor na vsako stran 20 kV daljnovodov, v katerem se lahko gradijo objekti le po predhodnem soglasju upravljavca.
 
Telekomunikacijsko omrežje
Na celotnem območju PUP 6 je predvidena nadaljnja širitev telekomunikacijskega omrežja. V poselitvenem območju naselij se telekomunikacijski vodi morajo izvesti v podzemni izvedbi.
Pri načrtovanju objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno upoštevati:
– objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno prednostno usmerjati na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino,
– objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati v prostor na način, da se združujejo v obstoječe ali predvidene infrastrukturne koridorje, oblikovanje objektov pa mora biti prilagojeno prevladajoči urbani oziroma krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora.
Odlaganje in ravnanje z odpadki
Na celotnem območju PUP 6 je potrebno urediti sistem zbiranja in odvoza odpadkov. Deponiranje oziroma predelava odpadkov se lahko izvaja le v objektih, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE
24. člen
Na območju PUP 6 so evidentirana naslednja območja ohranjanja narave:
– Krajinski park Topla (KP),
– naravne vrednote – Rudnik Topla in rudnik Helena v Podpeci.
– območje pričakovanih naravnih vrednot (OPNV),
– naravne vrednote in naravni spomeniki državnega in lokalnega pomena,
– ekološko pomembna območja,
– posebna varstvena območja (Natura 2000).
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območji ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedenih v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Črna na Koroškem« (ZRSVN OE Maribor, september 2003) in »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Črna na Koroškem – dopolnitev« (ZRSVN OE Maribor, september 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Črna na Koroškem.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti ali njenem vplivnem območju, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Za posege na zavarovanih območjih, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in akt o zavarovanju tako določa, izda soglasje Zavod RS za varstvo narave.
MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE
25. člen
Na zavarovanih in varovanih območjih in objektih so posegi dopustni pod pogoji, ki ji predpisujejo varstveni režimi ali pod posebnimi pogoji pristojne varstvene službe. Za vse posege na zavarovanih in varovanih objektih in območjih ter pri posameznih spomenikih tudi na vplivnih območjih je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege, ki vplivajo ali je utemeljeno pričakovati, da bodo vplivali na varstvo, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine.
MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH DOBRIN IN UREJANJA VODA
26. člen
(varstvo zraka)
Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise za varstvo zraka ter zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije, in sicer:
– ugotoviti ničelno stanje onesnaženosti zraka – imisijske vrednosti in določiti preventivne ukrepe pred prekomernim onesnaženjem (Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku – Uradni list RS, št. 73/94),
– zagotoviti protiprašno urejeno okolico živilskih obratov (11. člen Pravilnika o higieni – Uradni list RS, št. 60/02),
– nove stavbe je potrebno priključiti na ekološko čiste vire energije,
– zagotoviti je potrebno racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov,
– v obstoječih objektih preurediti način ogrevanja z uporabo ekološko sprejemljivih energentov.
27. člen
(varstvo pred hrupom)
Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise za varstvo pred hrupom ter zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
28. člen
(varstvo tal)
Pri izvajanju posegov v prostor je potrebno izvajati vse ukrepe, ki preprečujejo prekomerni vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla v skladu z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96, 35/2001, 29/2004).
29. člen
(varstvo plodne zemlje)
S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati plodno zemljo tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter jo uporabiti pri ureditvi javnih zelenih površin in funkcionalnih zemljišč objektov;
30. člen
(varstvo voda)
Na vodovarstvenih območjih vodnih virov, z izjemo naprav vodovoda, zajetij, rezervoarjev in cevovodov, je dovoljeno izvajati posege v prostor le v skladu s pogoji Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/2004).
Predvideti je treba vse potrebne ukrepe za zavarovanje zalog in zdravstvene ustreznosti pitne vode: (poglavje 3.3 varstvena območja Zakona o vodah – Uradni list RS, št. 67/02, 9. člen Zakona o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 69/95), 10. do 13. člen Pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00, Odlok o zaščiti zajetih vodnih virov na območju Občine Ravne na Koroškem – Medobčinski uradni vestnik, št. 11/89, 19/91).
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno le na način in pod pogoji kot jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju okolja.
Skladišča nevarnih snovi morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv le teh v vodotoke ali direktno v podtalnico ali kanalizacijo.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati tudi erozijska območja z erozijskimi žarišči. Razlago, kaj pripada erozijskim območjem, je možno pridobiti v vodogospodarskih vsebinah prostorskega plana Slovenije (Predlog vodogospodarskih vsebin za prostorski plan Slovenije, Končno poročilo, FGG IZH, Lj. 10. 7. 2001).
Posege na območju, kjer so zaznani erozijski procesi, v fazi izdelave projektne dokumentacije je potrebno posebej preveriti.
Pri načrtovanju posegov je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda (reka Meža) 15 metrov od meje vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda pet metrov od meje vodnega zemljišča (Zakon o vodah – ZV-1, 14. člen, Uradni list RS, št. 67/02). Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami strug vodotokov.
MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI
IN DRUGIMI NESREČAMI TER UREDITVE
ZA POTREBE OBRAMBE
31. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Pri načrtovanju posegov na območju PUP 6 je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države),
– potrebne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmik med stavbami),
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču), vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Pri načrtovanju posegov v prostor se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov,
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
32. člen
(ureditve za potrebe obrambe)
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi.
KONČNE DOLOČBE
33. člen
(vpogled)
Odlok o spremembah in dopolnitvah PUP – PUP 6 za matični okoliš Črna je skupaj z grafičnim delom in tekstualnimi prilogami na vpogled na Občini Črna na Koroškem in Upravni enoti Ravne na Koroškem.
34. člen
(nadzorstvo nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
35. člen
(veljavnost)
Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 350-03-03/04
Črna na Koroškem, dne 27. oktobra 2004.
Župan
Občine Črna na Koroškem
Janez Švab l. r.