Uradni list

Številka 121
Uradni list RS, št. 121/2004 z dne 11. 11. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 121/2004 z dne 11. 11. 2004

Kazalo

5034. Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije, stran 14655.

Na podlagi 9. člena statuta Zdravniške zbornice Slovenije je skupščina Zdravniške zbornice Slovenije na 38. redni seji dne 20. 3. 2002 sprejela
P R A V I L N I K
o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča zbornice (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) ureja organizacijo in pristojnost razsodišča pri ugotavljanju odgovornosti za kršitev stanovskih pravil, sestavo organov razsodišča – senatov, postopek odločanja na prvi in drugi stopnji, disciplinske in varstvene ukrepe, ki jih izreka razsodišče, ter druge pogoje za delo razsodišča.
2. člen
Sedež razsodišča je na sedežu Zdravniške zbornice Slovenije. Razsodišče ima svoje pečate z izpisanimi besedili:
– »Razsodišče Zdravniške zbornice Slovenije I.«
– »Razsodišče Zdravniške zbornice Slovenije II.«
– »Tožilec Zdravniške zbornice Slovenije«
3. člen
Razsodišče je pri svojem delu neodvisno in samostojno. Razsodišče obravnava in odloča o odgovornosti zdravnic, zobozdravnic, zdravnikov in zobozdravnikov članov zbornice (v nadaljnjem besedilu: zdravnikov) za kršitve tega pravilnika, kodeksa medicinske deontologije Slovenije in statuta zbornice.
4. člen
Delu razsodišča lahko prisostvujejo samo člani Zdravniške zbornice Slovenije in povabljene osebe (zagovorniki, tožilec zbornice, strokovni sodelavci zbornice). Udeležba zdravnika kot priče ali izvedenca je obvezna in častna naloga vsakega člana zbornice. Razsodišče odloča v senatu in zaseda v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije.
5. člen
Če se v postopku pred razsodiščem ugotovi, da ima kršitev znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora tožilec zbornice o zadevi nemudoma obvestiti pristojni organ pregona (državni tožilec).
6. člen
Zdravnik v postopku pred razsodiščem odgovarja za kršitve, ki so določene s tem pravilnikom, in je lahko spoznan za odgovornega le po postopku, ki ga določa ta pravilnik.
7. člen
Razsodišče odloča samo na podlagi obtožnice in dokazov, ki jih predlagata tožilec zbornice in zdravnik v postopku. Razsodišče odloča o kršitvi s sklepom in izreče ukrep samo po postopku in v skladu s tem pravilnikom.
8. člen
Za ugotavljanje prištevnosti in stopnje odgovornosti (naklep, malomarnost) se neposredno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika RS (16., 17. in 18. člen).
II. ORGANI RAZSODIŠČA IN STRANKE V POSTOPKU
9. člen
Razsodišče ima prvo- in drugostopenjski organ. Predsednika in člane razsodišča I. in II. stopnje imenuje in razrešuje skupščina Zdravniške zbornice Slovenije. Skupščina izvoli predsednika in pet članov razsodišča I. stopnje ter predsednika in pet članov razsodišča II. stopnje. Funkcija predsednika in članov razsodišča je častna in ni združljiva z drugimi funkcijami v zbornici. Stranki v postopku pred razsodiščem sta zdravnik v postopku in tožilec.
1. Tožilec zbornice
10. člen
Tožilec zbornice je samostojni organ, ki ga voli skupščina Zdravniške zbornice Slovenije za mandatno dobo štirih let, z možnostjo ponovne izvolitve. Tožilec ima namestnika, ki ga na predlog tožilca imenuje skupščina Zdravniške zbornice Slovenije. Za tožilca zbornice je lahko imenovan član zbornice, ki je oseba splošnega zaupanja med kolegi in v javnosti. Tožilec ne more opravljati drugih funkcij v organih zbornice. Tožilec mora pri opravljanju svojih dolžnosti varovati ugled zdravniškega poklica in zbornice ter njenih organov.
11. člen
Tožilec na podlagi prijave (ovadbe) ali po uradni dolžnosti zahteva uvedbo postopka pred razsodiščem zbornice tako, da predlaga:
– izvedbo pripravljalnega postopka,
– na podlagi zbranih dokazov vloži obtožnico,
– s pisnim sklepom prijavo zavrne ali zavrže zaradi pomanjkanja dokazov, zastaranja ali izključitve odgovornosti.
Tožilec uvede postopek z vložitvijo obtožnice pri razsodišču I. stopnje.
12. člen
Prijavo (ovadbo) lahko poda vsaka fizična in pravna oseba.
Prijava mora vsebovati:
– podatke o prijavitelju,
– osebne podatke o kršitelju,
– opis kršitve oziroma napake.
Če je prijaviteljev več, ti s pisnim pooblastilom izberejo zastopnika, ki v nadaljevanju postopka prevzame vlogo prijavitelja.
Tožilec lahko obravnava tudi anonimno prijavo, če vsebuje ostale podatke iz prejšnjega odstavka.
13. člen
Če tožilec na podlagi prijave (ovadbe) ali po uradni dolžnosti ne uvede postopka (prijavitelj mora biti o tem obveščen pisno), lahko uvedbo postopka ali izvedbo pripravljalnega postopka predlaga pred razsodiščem zbornice prijavitelj, izvršilni odbor ali predsednik zbornice v osmih dneh po prejemu tožilčevega sklepa. O uvedbi odloči predsednik razsodišča I. stopnje v tridesetih dneh s pisnim sklepom.
14. člen
Če tožilec nima dovolj podatkov in dokazov za uvedbo postopka, lahko od prijavitelja in delodajalca, kjer je obdolženec zaposlen, oziroma od zasebnega zdravnika zahteva dodatne podatke, in ima pravico vpogleda v vse dokumente in dokazno gradivo ter opravi druge poizvedbe. Za posamezna strokovna vprašanja lahko tožilec zaprosi za mnenje ustrezne organe zbornice.
2. Zdravnik v postopku
15. člen
Po določilih tega pravilnika je lahko obravnavan vsak član zbornice. Obdolženec se lahko pred razsodiščem zagovarja in brani samostojno ali pa pooblasti zagovornika. Zagovornik je lahko le odvetnik ali diplomirani pravnik z državnim izpitom.
III. PRIPRAVLJALNI POSTOPEK
16. člen
Predsednik ali član razsodišča I. stopnje, ki ga imenuje predsednik razsodišča I. stopnje na zahtevo tožilca ali oseb iz 13. člena pravilnika, izvede pripravljalni postopek. Oseba, ki je vodila pripravljalni postopek, pri nadaljnjem delu razsodišča v isti zadevi ne sme sodelovati. V pripravljalnem postopku pomaga in sodeluje delavec pravne stroke, zaposlen pri zbornici.
17. člen
V pripravljalnem postopku se zberejo listinska dokazila, izjave prič in mnenja strokovnjakov, ki so pomembna za nadaljnje odločitve.
18. člen
Po izvedenem pripravljalnem postopku predsednik razsodišča I. stopnje zbrano gradivo posreduje tožilcu. Tožilec na podlagi prijave in zbranega gradiva vloži obtožnico pri razsodišču I. stopnje (uvede postopek) ali prijavo zavrne ali zavrže s pisnim sklepom.
IV. OBTOŽNICA
19. člen
Tožilec vloži obtožnico, če vsebuje prijava dovolj dokazov ali če so bili ti zbrani v pripravljalnem postopku. Obtožnica vsebuje:
– osebne podatke kršitelja, naslov in delovno mesto,
– točno navedbo kršitve, kot jo določa 39. člen tega pravilnika,
– opis načina storitve kršitve,
– predlog ukrepa,
– obrazložitev.
20. člen
Obtožnica se vroči zdravniku v postopku in senatu I. stopnje. Obtoženega se opozori, da na obtožnico lahko pisno odgovori v roku 8 dni.
Tožilec lahko med obravnavo spremeni obtožnico, jo dopolni ali umakne.
21. člen
Tožilec lahko predlaga, da se posamezni dokumenti, ki se kot dokaz uporabljajo v postopku pred razsodiščem, označijo kot zaupni oziroma kot poslovna ali poklicna tajnost. Tožilec in zdravnik v postopku lahko predlagata izločitev članov senata, ki sodelujejo pri delu razsodišča. O izločitvi odloči predsednik razsodišča.
V. PORAVNAVANJE
22. člen
Tožilec zbornice ali predsednik razsodišča I. stopnje lahko pred uvedbo postopka ali v teku pripravljalnega postopka odstopita zadevo v postopek poravnavanja, če se s tem strinjata zdravnik v postopku in prijavitelj. V poravnavanje se sme odstopiti le zadeva v primeru kršitev iz 39. člena, navedenih v točkah 14-23, če se oškodovanec s tem strinja. Poravnalni postopek vodi poravnalec zbornice, ki mora biti nevtralen in neodvisen. Poravnalce zbornice imenuje predsednik razsodišča. Če je med strankama dosežen in izpolnjen sporazum, tožilec zbornice konča postopek s sklepom o ustavitvi. Sporazum lahko vsebuje (posamezne ali več nalog skupaj):
– osebno opravičilo oškodovancu,
– povračilo škode,
– nakazilo v humanitarne namene,
– nakazilo v skrbstveni sklad zbornice.
Sporazum mora biti izpolnjen v roku, ki ni daljši od enega meseca. Poravnalec o izpolnjenem sporazumu pisno obvesti tožilca oziroma predsednika razsodišča I. stopnje, ki nato postopek ustavita s pisnim sklepom. Prijavitelj oziroma oškodovanec v tem primeru nima pravice iz 13. člena pravilnika.
VI. RAZSODIŠČE I. IN RAZSODIŠČE II. STOPNJE
23. člen
Razsodišče I. stopnje veljavno zaseda in odloča v senatu predsednika in dveh članov razsodišča, ki jih določi predsednik razsodišča I. stopnje. Razsodišče II. stopnje veljavno zaseda in odloča v sestavi najmanj treh članov. Če so v senatu štirje člani, odloča glas predsednika senata. Na obravnavo na drugi stopnji so vabljeni vsi člani razsodišča II. stopnje, zadevo predstavi poročevalec, ki ga določi predsednik razsodišča II. stopnje.
VII. ODLOČANJE, PRISTOJNOSTI RAZSODIŠČA
24. člen
Postopek o kršitvah po tem pravilniku je dvostopenjski, in sicer pred senatom I. stopnje ter na podlagi pritožbe zdravnika v postopku ali tožilca pred senatom II. stopnje.
25. člen
Razsodišče obravnava kršitve članov zbornice, ki pomenijo kršitev stanovskih pravil. Pravila stanovskega vedenja in ravnanja so določena s kodeksom medicinske deontologije Slovenije in statutom zbornice.
Poleg obravnavanja kršitev je pristojnost razsodišča I. stopnje še naslednja:
– vodi evidenco o kršitvah in postopkih,
– letno poroča skupščini zbornice s svojim poročilom, v katerem navaja pogostost in vzroke kršitev,
– po presoji sprejema in objavlja načelna stališča v zvezi z določenimi kršitvami,
– skupščini predlaga ukrepe za preprečevanje kršitev,
– daje pobude za dopolnitev kodeksa medicinske deontologije Slovenije in predlaga spremembo drugih aktov Zdravniške zbornice Slovenije, ki se nanašajo na kršitev kodeksa medicinske deontologije Slovenije.
1. Odločanje in postopek na I. stopnji
26. člen
Predsednik senata razsodišča I. stopnje pred začetkom obravnave ugotovi prisotnost vseh vabljenih. Razprava se prične z branjem obtožnice, ki jo prebere tožilec ali njegov namestnik. Po prebrani obtožnici predsednik vpraša zdravnika v postopku, ali razume obtožnico, in ga pozove, da poda zagovor. Zdravnik v postopku se lahko sklicuje tudi na pisno izjavo in pripombe, ki jih je podal na vročeno obtožnico.
Po branju obtožnice in zagovora zdravnika v postopku se začne z izvedbo dokazov po vrstnem redu, kot jih določi predsednik senata (branje listin, izvedeniških mnenj, zaslišanje prič, zapisniki o ogledih na kraju samem). Tožilec in zdravnik v postopku lahko pred zaključkom obravnave podata predlog za izvedbo novih dokazov. Pred zaključkom obravnave predsednik senata pozove tožilca in zdravnika v postopku, da podata končno izjavo.
27. člen
Po izvedbi vseh predlaganih dokazov in izjavi tožilca ter zdravnika v postopku se senat brez prisotnosti ostalih vabljenih umakne na posvet in odločanje. Senat glasuje o svojih odločitvah z navadno večino glasov. Senat objavi svojo odločitev ustno takoj po sprejemu s kratko obrazložitvijo, ki jo poda predsednik ali od njega pooblaščen član senata. Pisni odpravek odločitve se izdela v roku 30 dni v obliki sklepa z obrazložitvijo. Sklep mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu: pritožba zoper pisni sklep je možna v roku 8 dni od vročitve na razsodišče II. stopnje.
Sklep se vroči:
– zdravniku v postopku in njegovemu zagovorniku,
– tožilcu,
– prijavitelju,
– v spis.
28. člen
Na seji senata zapisnikar piše zapisnik. V zapisnik se pišejo ugotovitve predsednika senata, izjave udeležencev v postopku po nareku predsednika senata, ta pa lahko dovoli posameznemu udeležencu, da izjavo neposredno narekuje v zapisnik. V primeru, da je seja senata prekinjena, se v zapisniku označi dan in ura prekinitve. Predsednik senata lahko objavi oziroma preloži sejo za določen čas. V primeru preložitve seje za določen čas se udeležence opozori, da ne bodo posebej vabljeni na naslednjo sejo senata. V zapisnik se vpiše tudi odločitev senata I. stopnje.
Zapisnik podpišejo vsi udeleženci in predsednik senata. Priče zapisnika ne podpisujejo.
2. Odločanje in postopek na II. stopnji
29. člen
Razsodišče II. stopnje obravnava pritožbo na zaprti seji v prisotnosti predsednika in najmanj dveh članov senata ter strokovnega delavca zbornice, ki ne glasuje.
30. člen
Zoper sklep razsodišča I. stopnje je možna pritožba na razsodišče II. stopnje v roku 8 dni od prejema pisnega sklepa razsodišča I. stopnje. Pritožbo lahko podata zdravnik v postopku ali tožilec. Pritožba se poda pisno.
V pritožbi se lahko navajajo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati na I. stopnji.
Pritožba se lahko vloži zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe stanovskih pravil, kršitev določb pravilnika in zoper izrečeni ukrep. Razsodišče zavrže pritožbo v primeru, da je ta vložena prepozno.
31. člen
Razsodišče II. stopnje odloči na podlagi pritožbe:
– potrdi sklep razsodišča I. stopnje,
– vrne zadevo razsodišču I. stopnje v ponovni postopek z napotilom, v kakšni smeri naj razsodišče I. stopnje dopolni odločanje,
– spremeni sklep razsodišča I. stopnje.
32. člen
Zoper sklep, ki je izdan na II. stopnji, ni pritožbe. Če razsodišče II. stopnje spremeni sklep razsodišča I. stopnje, mora to pisno obrazložiti.
VIII. IZREDNA PRESOJA SKLEPA RAZSODIŠČA
33. člen
Zoper dokončni sklep razsodišča II. stopnje, kadar je z njim potrjen sklep razsodišča I. stopnje o trajnem ali začasnem odvzemu licence, lahko zdravnik v postopku vloži zahtevo za presojo sklepa o odgovornosti, ki jo obravnava skupščina Zdravniške zbornice Slovenije na zaprti seji. Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije lahko:
– sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo in odločanje razsodišču I. stopnje,
– potrdi odločitev razsodišča II. stopnje.
V primeru, da skupščina vrne zadevo razsodišču I. stopnje, mora v obrazložitvi take odločitve podati napotke, v kakšni smeri naj razsodišče I. stopnje razišče primer in izvede nove dokaze.
IX. VROČANJE VABIL IN PISNIH ODPRAVKOV
34. člen
Vsi pisni odpravki v postopku po tem pravilniku se vročijo s priporočeno pošto s povratnico.
Vabila, obtožnice in drugi pisni odpravki, v katerih se poziva naslovnika, da nanje odgovori, morajo biti vročeni najmanj 8 dni pred rokom za odgovor.
Kadar se naslovnik nahaja v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije, se mu lahko pisni odpravek vroči neposredno. Tako vročitev se zaznamuje v spisu oziroma na kopiji vročenega dokumenta.
35. člen
Vsa dejanja organov in strank v postopku se protokolirajo z zapisnikom ali uradnim zaznamkom. Vsi pisni odpravki se vlagajo v spis in se kronološko – listinsko oštevilčijo.
Spis vodi strokovna služba zbornice – strokovni sodelavec razsodišča. Strokovni sodelavec mora imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo pravne smeri.
Strokovni sodelavec razsodišča je prisoten na sejah senata I. in II. stopnje in pomaga predsedniku senata pri vodenju postopka in pri izvajanju tega pravilnika.
36. člen
Vpogled v spis lahko dovoli predsednik razsodišča I. stopnje zdravniku v postopku in njegovemu zagovorniku.
Na posebno zahtevo se lahko celoten spis vroči na vpogled sodišču.
37. člen
Strokovna služba vodi evidenco izrečenih ukrepov, iz katere je razvidno ime kršitelja, izrečeni ukrep, čas pravnomočnosti.
Podatki iz evidence izrečenih ukrepov so uradna tajnost. Podatke iz evidence izrečenih ukrepov lahko posreduje le predsednik razsodišča I. stopnje, če prosilec izkaže pravni interes.
Po preteku petih let se kršitelja iz evidence izbriše.
X. KRŠITVE
38. člen
Dejanja, ki pomenijo kršitev kodeksa medicinske deontologije Slovenije, predstavljajo vsa kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in ki jih stori zdravnik pri opravljanju svojega poklica, zlasti kazniva dejanja zoper človekovo zdravje (členi 188–197 KZ RS). Kršitev stanovskih pravil (25. člen pravilnika) predstavlja tudi ravnanje v nasprotju z zakonom o zdravniški službi, če ima to za posledico kršitev pravic bolnika in poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja ali smrt.
39. člen
Kršitve kodeksa medicinske deontologije Slovenije predstavljajo dejanja:
1. opravljanje zdravniškega poklica, ki je v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke in ima za posledico poslabšanje zdravja ali celo smrt pacienta,
2. odklonitev nujne zdravniške pomoči pacientu, ki je v nevarnosti zaradi trajnega poslabšanja njegovega zdravja ali smrti,
3. uporaba zdravstvenih in terapevtskih metod, za katere ni dovolj strokovno usposobljen in jih uporablja iz prestižnih oziroma pridobitnih namenov ter imajo za posledico trajno poslabšanje zdravja pacienta ali celo smrt,
4. nudenje nujne zdravniške pomoči bolniku ali osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, s pogojem pridobitve finančne ali materialne koristi,
5. opravljanje zdravljenja in zdravniških storitev na protipraven in škodljiv način, izvajanje in sodelovanje pri mazaštvu in črni praksi,
6. izdajanje lažnih potrdil ali lažnih zdravstvenih spričeval, s katerimi se za pacienta ali zdravnika pridobijo neupravičene ugodnosti,
7. sprejemanje podkupnin in daril večje vrednosti (za darilo večje vrednosti se šteje tisto, ki presega znesek povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji),
8. dejanja nedovoljenega odvzema ali presaditve delov človeškega telesa ali zarodka, ki so v nasprotju s pravilnikom o natančnih pogojih za izvajanje odvzema in presaditve delov človeškega telesa,
9. trgovanje ali sodelovanje pri trgovanju z organi za transplantacijo,
10. izvajanje in sodelovanje pri evtanaziji,
11. spolna zloraba osebe, ki išče zdravniško pomoč, posebej če je oseba mladoletna ali v posebni stiski, umsko prizadeta ali slabotna,
12. odklonitev lajšanja trpljenja in bolečine bolniku v nasprotju z doktrino in možnostmi,
13. opravljanje splava kot izključno sredstvo načrtovanja otrok zaradi pridobitnih namenov,
14. odkrivanje identitete in razkazovanje bolnika v nasprotju z veljavnimi predpisi, kot je poimensko navajanje bolnika, njegovega bolezenskega stanja v javnih občilih, literaturi, s čimer je krnjeno dostojanstvo bolnika,
15. neupravičena izdaja poklicne skrivnosti, ki za bolnika predstavlja kršitev človekovih pravic, določenih z Ustavo RS in zakoni o varovanju osebnih podatkov,
16. izdaja poklicne skrivnosti o zdravstvenem stanju bolnika v koristoljubne namene,
17. širjenje neresnic, ki lahko povzročajo škodo ugledu zdravnika ali zdravniškega stanu,
18. neprimerno vedenje na delovnem mestu (pijančevanje, uživanje mamil, spolno nadlegovanje…),
19. izmikanje vabilu za obravnavo pred razsodiščem in zavlačevanje dela razsodišča,
20. zloraba strokovnih dosežkov kolegov zaradi lastne promocije,
21. uničenje ali ponarejanje podatkov z namenom prikrivanja strokovnih napak,
22. oviranje samostojnega delovanja in napredovanja kolegov,
23. kršenje zborničnih pravil in obveznosti člana zbornice,
24. kršitve iz 1. točke 39. člena, če za bolnika ni hujših posledic.
XI. DISCIPLINSKI IN VARSTVENI UKREPI
40. člen
Razsodišče je pri razsojanju vezano na opis kršitve iz obtožnice.
Razsodišče lahko obdolženca oprosti, postopek ustavi (če tožilec obtožnico umakne) ali izreče ukrep.
Razsodišče lahko izreče naslednje disciplinske ukrepe:
1. opomin,
2. javni opomin, ki se objavi v glasilu Isis,
3. začasni odvzem licence za dobo do 5 let,
4. trajni odvzem licence (z možnostjo ponovne pridobitve licence po preteku licenčnega obdobja po predpisanem postopku).
41. člen
Poleg disciplinskih ukrepov lahko razsodišče izreče tudi varstvene ukrepe, in sicer:
1. kolegialno priporočilo,
2. opravičilo oškodovancu,
3. povračilo škode oškodovancu,
4. obvezno dopolnilno strokovno izobraževanje,
5. obvezno zdravljenje odvisnosti od alkohola ali prepovedanih drog.
Za isto kršitev lahko razsodišče izreče disciplinski in varstveni ukrep.
42. člen
Razsodišče lahko delodajalcu zdravnika (zavod, podjetje ...) ali zbornici (zdravnik zasebnik) predlaga začasno prepoved dela zdravnika, če oceni, da bi lahko še pred koncem postopka pred razsodiščem prišlo do škodljivih posledic pri zdravljenju in obravnavi bolnikov.
43. člen
Pri odločanju o vrsti izreka disciplinskega ukrepa razsodišče upošteva oteževalne in olajševalne okoliščine.
Med oteževalne okoliščine sodijo zlasti:
– nepripravljenost obdolženega za odpravo napake oziroma krivice,
– izraba njegovega ugleda za brisanje sledi,
– namerno oteževanje dela razsodišča pri ugotavljanju kršitve,
– če je obdolženec kršitev storil naklepno ali s koristoljubnim namenom,
– težje poslabšanje bolnikovega stanja ali smrt,
– psihične ali materialne posledice, nastale zaradi kršitve.
Med olajševalne okoliščine sodijo:
– pripravljenost obdolženca za popravo napake,
– njegovo prejšnje ravnanje in ugled pri opravljanju zdravniškega poklica,
– posebna stiska obdolženega ali prispevek oškodovanca, ki bi bila lahko vzrok za povzročeno dejanje.
XII. KONČNE DOLOČBE
1. Zastaranje
44. člen
Pregon kršitev po 39. členu tega pravilnika zastara v dveh letih od storitve kršitve.
Vsako dejanje tožilca ali razsodišča v smeri odkrivanja ali preganjanja kršitev pretrga zastaranje.
Dejanja, ki imajo znake kaznivega dejanja, zastarajo v dobi, kot je določena za takšna kazniva dejanja v Kazenskem zakoniku RS.
2. Prekinitev postopka
45. člen
Postopek pred razsodiščem I. stopnje se lahko prekine zaradi začasne upravičene odsotnosti zdravnika v postopku. Prekinitev postopka določi senat I. stopnje s sklepom za največ šest mesecev. V primeru, da postopka po šestih mesecih ni možno nadaljevati, se le-ta ustavi.
Zdravnik v postopku mora najmanj tri dni pred obravnavo odsotnost opravičiti z verodostojno listino.
V primeru, da zdravnik v postopku ne pride na obravnavo, ko je bil že drugič pravilno vabljen in ni pravočasno opravičil izostanka, lahko predsednik senata I. stopnje odloči, da se obravnava opravi v njegovi odsotnosti.
3. Obnova postopka
46. člen
V primeru, da se po pravnomočnosti sklepa na I. ali II. stopnji pridobijo novi dokazi ali izve za nova dejstva, ki jih ni bilo mogoče uporabiti v dosedanjem postopku, pa bi njihova uporaba lahko povzročila oprostitev ali bistveno milejši ukrep, lahko zdravnik v postopku predlaga obnovo postopka.
Obnova postopka se lahko predlaga v roku enega leta od pravnomočnosti sklepa.
O obnovi postopka odloča senat I. stopnje.
V obnovljenem postopku se povzamejo že izvedeni dokazi (izjave prič, izvedeniška mnenja in drugo). Dokaz, ki je osnova za obnovo postopka, pa se izvede v celoti.
4. Vrnitev v prejšnje stanje
47. člen
V primeru, da kdo od udeležencev v postopku zamudi kakšno procesno dejanje brez svoje krivde, pa taka zamuda povzroči izgubo procesnih ali drugih pravic udeleženca, lahko ta predlaga vrnitev v prejšnje stanje.
O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odloča senat, pred katerim se vodi postopek.
Po izdaji pravnomočnega sklepa na II. stopnji vrnitev v prejšnje stanje ni več možna.
5. Stroški postopka
48. člen
Stroške postopka po tem pravilniku nosi Zdravniška zbornica Slovenije (sejnine, potni stroški, stroški izvedencev idr.).
Zdravniku v postopku se naloži plačilo stroškov, ki jih povzroči, kolikor se ne odzove vabilu brez opravičila, čeprav je bil pravilno vabljen, ali vztraja pri izvedbi dokazov in prič, za katere senat meni, da niso potrebni idr.
Stroški postopka se beležijo po posebnem stroškovniku, ki je sestavni del spisa. Stranka v postopku ima pravico do vpogleda v stroškovnik, tako kot v ostali del spisa, vse do zaključka postopka.
O stroških postopka po prejšnjem odstavku se izda posebni sklep, zoper sklep o stroških je možna posebna pritožba.
6. Veljavnost pravilnika
50. člen
Postopek in izrečeni ukrepi po tem pravilniku ne vplivajo in ne izključujejo drugih odgovornosti članov zbornice (kazenska, disciplinska, odškodninska).
51. člen
Ta pravilnik sprejme skupščina Zdravniške zbornice Slovenije s predpisano večino glasov.
Po sprejetju na skupščini se pravilnik objavi v zborničnem glasilu in začne veljati petnajsti dan po objavi.
V vseh primerih, ki jih je začelo razsodišče obravnavati pred sprejetjem tega pravilnika, se uporabljajo določila pravilnika, sprejetega dne 12. 3. 1994.
Z dnem veljavnosti tega pravilnika prenehajo veljati Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča, ki ga je sprejela skupščina zbornice dne 12. 3. 1994, ter spremembe in dopolnitve pravilnika z dne 23. 3. 1999.
Ljubljana, dne 20. marca 2002.
prim. Anton Židanik, dr. med. l. r.
Predsednik skupščine
Zdravniške zbornice Slovenije
Minister za zdravje izdaja soglasje k prvemu odstavku 33. in tretjemu odstavku 40. člena Pravilnika o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije, ki se nanašata na začasni ali trajni odvzem licence, pod št. 020-96/2004-2 z dne 27. 5. 2004.