Uradni list

Številka 118
Uradni list RS, št. 118/2004 z dne 4. 11. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 118/2004 z dne 4. 11. 2004

Kazalo

4876. Odločba o razveljavitvi sklepov Višjega in Okrajnega sodišča ter vrnitvi zadeve v novo sojenje, stran 14227.

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 21. oktobra 2004
o d l o č i l o:
1. Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1583/2002 z dne 2. 7. 2002 in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 423/95 z dne 24. 4. 2002 se razveljavita.
2. Zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Mariboru v novo odločanje.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku sklenilo, da se pritožnikova pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje šteje za umaknjeno, ker pritožbi ni bilo priloženo dokazilo o plačilu sodne takse, pritožnik pa tudi po prejemu opomina takse ni plačal v zakonskem roku. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je sodišče to odločitev sprejelo na podlagi tedaj veljavnega prvega odstavka 8. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78 in nasl. in Uradni list RS, št. 14/91 in nasl. – v nadaljevanju: ZST), ki je določal, da v primerih, kadar taksa za vlogo, s katero se predlaga izdaja odločbe ali oprava dejanja, ali za pravno sredstvo niti po opominu ni v celoti plačana ali če vlogi ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče šteje vlogo za umaknjeno, če zakon ne določa drugače. Višje sodišče je pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko odločitev.
2. Pritožnik izpodbija sklepa sodišč prve in druge stopnje ter zatrjuje, da mu je bila z njima kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. V ustavni pritožbi navaja, da je sodno takso plačal dne 26. 4. 2002, torej preden je Višje sodišče odločilo o njegovi pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Meni, da je s plačilom takse izkazal svoj interes za vložitev pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo in ovrgel domnevo umika pritožbe. Sodišču očita protislovno in zavajajoče ravnanje, saj naj bi mu dne 25. 4. 2002 poslalo drugi opomin in s tem podaljšalo rok za plačilo sodne takse, dne 24. 4. 2002 pa je izdalo sklep o domnevi umika pritožbe. Meni, da bi morala sodišča določbe ZST razlagati v korist strank.
3. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo na seji dne 28. 9. 2004 sprejel v obravnavo. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je Ustavno sodišče ustavno pritožbo poslalo Višjemu sodišču v Mariboru, v skladu z določbo 22. člena Ustave pa nasprotni stranki v pravdi. Na ustavno pritožbo nista odgovorila.
B)
4. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-32/02 z dne 10. 7. 2003 (Uradni list RS, št. 73/03 in OdlUS XII, 71) razve­ljavilo prvi odstavek 8. člena ZST, ker iz zakonskega besedila z metodami razlage, ki jih pozna pravna stroka, ni bilo mogoče nedvoumno ugotoviti njegovega pomena. Posamezni oddelki Vrhovnega sodišča so zato izpodbijano določbo ZST tudi različno razlagali. Ustavno sodišče je ugotovilo, da takšna določba ni bila v skladu z načelom pravne države, po katerem morajo biti pravne norme jasne in je zato pomenila kršitev 2. člena Ustave.
5. Učinke odločbe Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen zakon, v skladu s tretjim odstavkom 161. člena Ustave določa 44. člen ZUstS. Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se po navedeni določbi ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. To pomeni, da razveljavitev učinkuje le na pravna razmerja, o katerih do razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno, medtem ko na pravna razmerja, ki so s pravnomočnimi odločbami že urejena, praviloma nima učinka, razen če je bila zoper posamični pravni akt pravočasno vložena ustavna pritožba. Ustava v 158. členu, s katerim ureja pravni institut pravnomočnosti, določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Po ZUstS je tako sredstvo, ki se lahko uveljavlja proti pravnomočnim odločbam, ustavna pritožba. Prvi odstavek 59. člena ZUstS določa, da lahko Ustavno sodišče posamični akt v celoti ali deloma odpravi ali razveljavi in zadevo vrne organu, ki je pristojen za odločanje. Ker se z ustavno pritožbo lahko poseže v že pravnomočno urejena pravna razmerja, učinkuje razveljavitev torej tudi na vse tiste že pravnomočne posamične akte, zoper katere je bila na Ustavno sodišče pravočasno vložena ustavna pritožba in o njej do začetka učinkovanja razveljavitve še ni bilo odločeno (tako Ustavno sodišče v odločbi št. Up-252/96 z dne 30. 9. 1999, Uradni list RS, št. 86/99 in OdlUS VIII, 293).
6. Prav takšen je obravnavani primer. Izpodbijani sklep Višjega sodišča, ki temelji na prvem odstavku 8. člena ZST, je postal pravnomočen še pred njegovo razveljavitvijo. Ker je pritožnik za zavarovanje svojih pravic v postopku izkoristil vse zakonske pravne poti in pravočasno vložil ustavno pritožbo, učinkuje razveljavitev tudi na odločitev o njegovi ustavni pritožbi.
7. Ker je Ustavno sodišče razveljavilo prvi odstavek 8. člena ZST, to pomeni, da odločitev prvostopenjskega sodišča, da se pritožba šteje za umaknjeno, ne more temeljiti na tem, da pritožnik sodne takse ni plačal pravočasno. Prav tako na teh razlogih ne more temeljiti odločitev pritožbenega sodišča. Ustavno sodišče je zato razveljavilo izpodbijana sklepa in vrnilo zadevo Okrajnemu sodišču v Mariboru, ki bo moralo v okviru svojih pristojnosti ponovno preizkusiti pritožnikovo pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 423/95 z dne 13. 12. 2001 in pri tem upoštevati razloge te odločbe.
8. Ker je Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodilo že zaradi tega, ker sta bili izpodbijani sodni odločbi izdani na podlagi neustavnega predpisa, se v presojo o obstoju kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ki jo je v ustavni pritožbi zatrjeval pritožnik, ni bilo treba spuščati.
C)
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. Up-573/02-10
Ljubljana, dne 21. oktobra 2004.
Predsednica
dr. Dragica Wedam Lukić l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti