Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), šestega odstavka 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00, 52/02, 50/03 in 51/04), 3., 17. in 223. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99, 19/01 in 100/02) je Občinski svet občine Slovenske Konjice na 17. redni seji dne 7. 10. 2004 sprejel
O D L O K
o oskrbi z zemeljskim plinom v Občini
Slovenske Konjice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določi način oskrbe z zemeljskim plinom v Občini Slovenske Konjice.
Poleg možnih tržnih oblik zagotavljanja oskrbe z zemeljskim plinom se za oskrbo organizirata naslednji izbirni lokalni gospodarski javni službi:
– dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in
– dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem.
Gospodarski javni službi iz prejšnjega odstavka se zagotovita s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava.
2. člen
S tem odlokom se uredi organizacija in način izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za podelitev koncesije za izvajanje te gospodarske javne službe.
Organizacija in način izvajanja gospodarske javne službe dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem se ureja s posebnim odlokom.
3. člen
Vrsto javnih dobrin, ki jih zagotavlja gospodarski javni službi dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina določa zakon.
II. OBMOČJE IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
4. člen
Območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina obsega celotno območje Občine Slovenske Konjice.
5. člen
Potek distribucijskega omrežja in faznost izgradnje distribucijskega omrežja se določi v koncesijski pogodbi.
III. PREDMET KONCESIJE
6. člen
Koncesionar pridobi koncesijo za:
– izvajanje nalog, ki jih sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja zemeljskega plina nalaga zakon, ki ureja energetiko;
– projektiranje, izvedbo in financiranje izgradnje distribucijskega omrežja, skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo ter na podlagi lokacijskega načrta, pripravljenega in sprejetega na podlagi njegovega idejnega projekta, vključno s pridobivanjem vseh ustreznih dovoljenj;
– pravne, organizacijske, finančne in druge aktivnosti za zagotovitev priključitve distribucijskega omrežja na prenosno omrežje zemeljskega plina;
– vodenje katastra distribucijskega omrežja v skladu s določili koncesijske pogodbe.
Javna pooblastila koncesionarja določa zakon.
7. člen
Vrsto javnih dobrin, ki jih zagotavlja gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, uporabnike in razmerja do uporabnikov, pravice in obveznosti uporabnikov ter način oblikovanja omrežnine kot vira financiranja gospodarske javne služb določa zakon.
IV. POSTOPEK PODELITVE KONCESIJE
a) Koncedent
8. člen
Koncedent za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba) je Občina Slovenske Konjice.
Upravne naloge z zvezi s to koncesijo izvaja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
b) Javni razpis
9. člen
Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se objavi v Uradnem listu RS.
Za izvedbo javnega razpisa se smiselno uporabljajo določila zakona, ki ureja javna naročila.
Za strokovno pomoč pri izbiri koncesionarja imenuje župan posebno komisijo, katero obvezno sestavljata najmanj en strokovnjak s pravnega področja in en strokovnjak s področja, za katerega se podeljuje koncesija.
10. člen
Koncesionarja se izbere najmanj na podlagi naslednjih meril:
1. roki za izgradnjo distribucijskega omrežja po fazah, pri čemer so posamezne faze opredeljene z minimalnim številom prebivalcev, ki jim je omogočen priklop na distribucijsko omrežje po zaključku posamezne faze izgradnje;
2. ponujena cena priključka na omrežje;
3. višina investicijskih vlaganj,
4. ponujeni obseg območja, ki ga pokriva distribucijsko omrežje, pri čemer se upošteva število prebivalcev, ki jim bo omogočen priklop na distribucijsko omrežje;
5. kreditiranje odjemalcev pri usposabljanju internih omrežij in pokrivanju drugih stroškov ob prehodu na uporabo zemeljskega plina;
6. višine koncesijske dajatve, ki jo bo plačeval koncedentu.
Merila se v razpisna dokumentaciji podrobneje opredelijo in ovrednotijo, ter se določi način izračuna doseženega števila točk.
11. člen
Koncesionar mora razpolagati z veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja in imeti izkušnje z opravljanjem dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Ponudbi za pridobitev koncesije morajo biti priloženi vsi dokumenti, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, zlasti pa:
1. idejni projekt izgradnje distribucijskega omrežja in njegove priključitve na prenosno omrežje, ki ustreza zahtevam za pripravo strokovnih podlag za izdelavo ustreznega lokacijskega načrta, skupaj s finančnim in terminskim planom izgradnje distribucijskega omrežja;
2. zagotovila sistemskega operaterja oziroma upravljavca prenosnega omrežja o realnih možnostih za priključitev distribucijskega omrežja na prenosno omrežje zemeljskega plina;
3. dokazila oziroma izjavo, da je sposoben voditi kataster distribucijskega omrežja;
4. dokazila, da razpolaga z zadostno finančno sposobnostjo za investiranje v izgradnjo distribucijskega omrežja, kot izhaja iz njegovega idejnega projekta;
6. predlog splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja, skladen s predpisano metodologijo in tem odlokom; in
7. garancijo za resnost ponudbe ter v primeru izbire garancijo za pravočasno in kvalitetno izvedbo del.
c) Podelitev koncesije
12. člen
O podelitvi koncesije se odloči z upravno odločbo.
13. člen
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta podpiše župan.
V. DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE
14. člen
Koncesionar na lastne stroške zgradi distribucijsko omrežje kot javno distribucijsko omrežje v skladu z zakonom in ga po preteku koncesijskega razmerja preda koncedentu v last in posest, prosto vseh bremen.
Status omrežja kot infrastrukture določa zakon. S koncesijsko pogodbo se morajo zagotoviti inštrumenti, s katerimi se prepreči, da bi koncesionarju neamortizirani del vlaganj v infrastrukturo postal del stečajne mase.
Če s predpisi ni določeno drugače, se javno distribucijsko omrežje, ki ga je dolžan zgraditi koncesionar, zaključi s požarno pipo pri vstopu v objekt odjemalca. Požarna pipa je zadnji element javnega distribucijskega omrežja.
15. člen
Koncesionar je dolžan voditi kataster omrežij in naprav, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih in trošilih. Obseg in način vodenja katastra in zbirk podatkov predpiše s pravilnikom koncedent.
V katastru in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in odjemalcu na njegovo zahtevo, vendarle v delu, v katerem se nanašajo nanj, ter organom, za katere tako določa zakon.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov iz tega člena je last koncesionarja, ob prenehanju trajanja koncesijskega razmerja pa more koncesionar vse podatke izročiti koncedentu.
VI. DODATNE OBVEZNOSTI KONCESIONARJA
16. člen
Koncesionar mora gradnjo distribucijskega omrežja usklajevati z morebitno gradnjo ostale komunalne infrastrukture, če je to ekonomsko upravičeno.
17. člen
Koncesionar mora na lastne stroške pripraviti vso potrebno dokumentacijo, ki je potrebna za izdelavo ustreznega lokacijskega načrta.
18. člen
Koncesionar mora razširiti distribucijsko omrežje na območja, ki niso vključena v idejni projekt izgradnje distribucijskega omrežja, če je to ekonomsko upravičeno in je v skladu z lokacijskim načrtom, ter zagotoviti novim uporabnikom na teh območjih priključitev na distribucijsko omrežje pod enakimi pogoji, kot ostalim uporabnikom plinskega omrežja.
19. člen
Pri projektiranju distribucijskega omrežja mora koncesionar projektirati potek omrežij praviloma po javnih površinah ali po površinah v javni lasti. Nujni odstopi od tega načela ne smejo nositi finančnih posledic za koncedenta po preteku koncesijskega razmerja.
VII. DODATNE PRAVICE KONCEDENTA
20. člen
Koncedent mora dati soglasje k lokacijskemu načrtu in projektno-tehnični dokumentaciji, ki jo izdela koncesionar.
VIII. POGOJI POSLOVANJA
21. člen
Splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, ter vrsto in obseg monopola in način njegovega preprečevanja ureja zakon.
Uporaba dobrin, ki jih nudi gospodarska javna služba praviloma ni obvezna. Obvezna pa je priključitev na distribucijsko omrežje na območju, ki je opremljeno s tem omrežjem, za tiste objekte, v katerih inštalirana moč vsaj enega trošila, namenjenega ogrevanju ali podobni energetski rabi, presega 50 kW.
Koncesionar s priporočenim pismom pisno obvesti uporabnika, ki je zavezanec za obvezno priključitev na distribucijsko omrežje na podlagi prejšnjega odstavka, da je možna priključitev na distribucijsko omrežje in mu postavi rok za priključitev na distribucijsko omrežje, ki ne sme biti krajši od dveh mesecev po vročitvi priporočenega pisma.
Obvezna priključitev se ne nanaša na stavbe, za katere je urejena oziroma je s projekti predvidena uporaba virov energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja.
Četrti odstavek tega člena ne velja za objekte v katerih se toplotna energija proizvaja za namene industrijske dejavnosti. Za objekte omenjene v petem odstavku tega člena se smiselno uporablja določilo drugega odstavka tega člena.
22. člen
Koncesionar mora pri izvajanju svoje dejavnosti:
1. spoštovati strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki izhajajo iz nacionalnega energetskega programa in usmeritev lokalne skupnosti,
2. omogočati pristojnim službam koncedenta strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakonitostjo dela,
3. dosledno upoštevati tehnične, oskrbovalno organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje gospodarske javne službe;
4. zagotoviti, da bo vsa javna in zasebna lastnina, ki bi bila zaradi izvajanja gradbenih in drugih del pri izgradnji ali vzdrževanju distribucijskega omrežja poškodovana, vrnjena v prvotno stanje oziroma bo v ta namen izplačal odškodnino;
5. pripravljati letne plane investicij, rednega in investicijskega vzdrževanja in jih izvajati ob predhodnem soglasju koncedenta,
6. pripraviti letno poročilo o poslovanju, skladno z zakonom, ki ureja energetiko.
IX. ZAČETEK IN TRAJANJA KONCESIJE
23. člen
Koncesija se podeli za dobo 35 let.
Ob prvi podelitvi koncesije začne ta doba teči 180. dan po uveljavitvi lokacijskega načrta za izgradnjo distribucijskega omrežja in za njegovo priključitev na prenosno omrežje zemeljskega plina ali drugega ustreznega akta, ki omogoča pridobitev ustreznih dovoljenj, ne glede na dejanski začetek izgradnje distribucijskega omrežja oziroma začetka dobave zemeljskega plina.
Morebitni postopek pridobivanja ustreznih dovoljenj ne vpliva na roke, določene v drugem odstavku tega člena.
Koncesionar je dolžan pričeti z izgradnjo distribucijske mreže takoj, ko so izdana vsa potrebna upravna dovoljenja.
X. VIRI FINANCIRANJA
24. člen
Vira financiranja gospodarske javne službe sta omrežnina in priključnina na distribucijsko omrežje.
Zakonsko določene pristojnosti lokalne skupnosti pri določanju omrežnine in priključnine izvaja občinski svet.
XI. KONCESIJSKA DAJATEV
25. člen
Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev, določeno v obliki deleža od prihodkov na račun izvajanja gospodarske javne službe, ki se določi koncesijski pogodbi.
V koncesijski pogodbi se lahko omeji relativni obseg koncesijske dajatve.
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN PRENOS KONCESIJE
a) Prenehanje koncesijskega razmerja
26. člen
Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesijske pogodbe, z odkupom, odvzemom koncesije ali s prevzemom gospodarske javne službe v režijo.
Prenehanje koncesijskega razmerja, ne glede na razlog in način, ne sme prizadeti pravic uporabnikov javne dobrine, ki jo nudi gospodarska javna služba.
27. člen
Koncesijska pogodba preneha po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, s sporazumom ali z razdrtjem.
Razmerja ob morebitni uvedbi postopka stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave koncesionarja in ob njegovi statusni spremembi se uredijo s koncesijsko pogodbo.
28. člen
Stranki se lahko sporazumeta za prenehanje koncesijske pogodbe, če soglasno ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih okoliščin izvajanje javne službe pod pogoji iz koncesijske pogodbe in tega odloka nemogoče, sprememba koncesijske pogodbe pa ne bi bila dovoljena.
S sporazumom o prenehanju stranki uredita vsa medsebojna razmerja.
29. člen
Pravico in pogoje koncedenta ali koncesionarja za razdrtje koncesijske pogodbe se uredi s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo le, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da je koncesionarju onemogočeno ali bistveno oteženo izvajanje koncesijske pogodbe.
30. člen
Koncedent koncesionarju lahko odvzame koncesijo z upravno odločbo v naslednjih primerih:
1. če ne začne z opravljanjem gospodarske javne službe v za to določenem roku;
2. če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, kar se ugotovi z aktom, ki ga sprejme občinski svet;
3. v primeru ponavljajočih se kršitev koncesijske pogodbe, na katere je koncedent koncesionarja predhodno pisno opozoril, mu z opozorilom postavil roki za odpravo morebitnih posledic ter mu zagrozil z odvzemom koncesije, pa se na to opozorilo koncesionar ne odzove na ustrezen način;
4. če prenese koncesijo na drug subjekt v nasprotju s tem odlokom.
V primeru odvzema koncesije po drugi točki prejšnjega odstavka tega člena koncedent izplača koncesionarju odškodnino v višini neamortiziranih vlaganj koncesionarja v izgradnjo in vzdrževanje objektov in naprav, namenjenih izvajanju gospodarske javne službe ter povečano pavšalni znesek, določen v koncesijski pogodbi.
31. člen
Koncesije ni mogoče odvzeti zaradi koncesionarjevih kršitev, če je do njih prišlo zaradi višje sile.
Kot višja sila se štejejo izredne, nepredvidljive in nepremagljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje strank.
Za višjo silo štejejo zlasti požari, potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna, eksplozije, strojelomi, trgovinska blokada, ukrepi oblasti ali splošno pomanjkanje plina v državi, ki ga s tržnimi prijemi in z ukrepi države ni mogoče zagotoviti, pri čemer pride ali do hudih poškodb omrežij in naprav ali do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje službe delno ali v celoti ni možno preko celotnega omrežja ali na njegovem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju službe v pogojih višje sile.
b) Prenos koncesije
32. člen
Prenos koncesije na drugo osebo je možen samo na podlagi predhodnega soglasja koncedenta, pri čemer mora nov koncesionar prevzeti vse obveznosti iz sklenjene koncesijske pogodbe v nespremenjenem obsegu. Novi koncesionar mora izpolnjevati vse pogoje, ki so bili podlaga za podelitev koncesije dotedanjemu koncesionarju, o čemer mora koncedentu predložiti ustrezna dokazila.
Podrobnosti pogojev in postopek prenosa se uredijo s koncesijsko pogodbo.
XIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
33. člen
Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe opravlja pristojni občinski upravni organ oziroma pooblaščena institucija ter pristojne inšpekcijske službe.
Organom iz prvega odstavka mora koncesionar po predhodnem obvestilu v razumnem roku in znotraj delovnega časa omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav in omrežij, jim omogočiti vpogled v dokumentacijo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
XIV. ODGOVORNOST ZA ŠKODO
34. člen
Koncesionar je odgovoren za škodo, ki jo povzroči koncesionar sam ali pri njem zaposleni delavci pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe uporabnikom in drugim pravnim in fizičnim osebam.
Koncedent ne nosi nobene odgovornosti za povzročeno škodo niti proti tretjim osebam.
XV. NAČIN POSLOVANJA
35. člena
Koncesijo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastil tega koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.
XVI. LASTNIŠTVO OBJEKTOV IN NAPRAV
36. člen
Vsi objekti in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesije, preidejo v last koncedenta ob prenehanju koncesijskega razmerja.
Koncesionar stvari, ki sestavljajo infrastrukturo, ne sme odsvojiti. Pogodba, sklenjena v nasprotju s to določbo, je nična. Stvari, ki sestavljajo infrastrukturo, ni mogoče dati v zastavo.
Na stvareh, ki sestavljajo infrastrukturo, ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali okupacijo.
XVII. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA IN PREKRŠKI
37. člen
Za nadzor nad izvajanjem odloka in za vodenje postopkov o prekrških je pooblaščena občinska inšpekcija.
38. člen
Z globo 350.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki prekršek stori v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, če kljub vročenemu pisnemu opozorilu izvajalca gospodarske javne službe v postavljenem roku ne priklopi trošila, uporabljenega pri opravljanju svoje dejavnosti in ki ustreza pogojem iz drugega odstavka 21. člena tega odloka, na distribucijsko omrežje.
Z globo 100.000 SIT se kaznuje posameznik, če kljub vročenemu pisnemu opozorilu izvajalca gospodarske javne službe v postavljenem roku ne priklopi trošila, ki ustreza pogojem iz drugega odstavka 21. člena tega odloka, na distribucijsko omrežje.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z globo 100.000 SIT.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
V primeru, da ob objavi javnega razpisa za pridobitev koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina še ne bo operativno izdajanje licenc po spremembah Energetskega zakona iz leta 2004, mora ponudnik glede na določbe prvega odstavka 11. člena tega odloka razpolagati z licenco za dejavnost upravljanje plinskega omrežja po določbah pete alinee prvega odstavka 6. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 in 50/03).
40. člen
Globe, določene s tem odlokom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v višini, kot je v tem odloku določena za globo.
41. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-04-0002/2004-100
Slovenske Konjice, dne 7. oktobra 2004.
Župan
Občine Slovenske Konjice
Janez Jazbec l. r.
