Uradni list

Številka 108
Uradni list RS, št. 108/2004 z dne 7. 10. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 108/2004 z dne 7. 10. 2004

Kazalo

4538. Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov, stran 12910.

Na podlagi tretjega odstavka 43. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odl. US, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 47/04 in 62/04 – odl. US) in za izvrševanje drugega odstavka 30. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev
in objektov
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o ureditvi postopkov javnih naročil za oddajo gradenj, nabavo blaga in naročanje storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004), ki se nanašajo na natečaje načrtov, določa način priprave in izvedbe javnih natečajev za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov ter prostorske ureditve in objekte, za katere je priprava in izvedba takega natečaja obvezna.
(2) V primeru, če je naročnik javnega natečaja iz prejšnjega odstavka država, lokalna skupnost ali drug naročnik, ki se ga v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila, šteje za naročnika (v nadaljnjem besedilu: javni naročnik), se tak javni natečaj v skladu s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, šteje kot natečaj za pridobitev načrtov.
(3) V tem pravilniku uporabljeni izrazi za posameznike, ki so udeleženi pri pripravi in izvedbi javnega natečaja, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
(način priprave in izvedbe javnega natečaja)
(1) Javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov, za katere je priprava in izvedba javnega natečaja obvezna, se mora pripraviti in izvesti v sodelovanju med naročnikom javnega natečaja in pristojno poklicno zbornico ter:
1. na način in pod pogoji, ki jih urejajo tisti predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega naročila za natečaj načrtov, če je naročnik takega natečaja oseba, ki je javni naročnik in
2. na način in pod pogoji, ki jih ureja ta pravilnik, če je naročnik takega natečaja oseba, ki ni javni naročnik, je pa taka oseba po zakonu ali predpisu, izdanim na podlagi zakona, dolžna s pomočjo javnega natečaja pridobiti strokovno najprimernejše rešitve določene prostorske ureditve oziroma določene vrste objekta oziroma objektov.
(2) Šteje se, da se javni natečaj pripravi in izvede v sodelovanju med naročnikom javnega natečaja in pristojno poklicno zbornico, če naročnik takega natečaja na način in pod pogoji, ki jih določajo določbe tega pravilnika, to zbornico najprej pozove k ponudbi za sodelovanje pri pripravi in izvedbi javnega natečaja, nato pa se s tako ponudbo ravna, kot to določajo določbe tega pravilnika.
(3) Če predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega naročila za natečaj načrtov, določenih vprašanj, ki so v zvezi s temeljnimi načeli pri pripravi in izvedbi javnih natečajev, določenih s tem pravilnikom, ne urejajo, se pri pripravi in izvedbi takega natečaja glede teh vprašanj uporabljajo določbe tega pravilnika.
3. člen
(temeljna načela pri pripravi in izvedbi javnega natečaja)
(1) Pri pripravi in izvedbi javnega natečaja se morajo spoštovati naslednja temeljna načela:
1. načelo konkurence med natečajniki, kar pomeni, da naročnik javnega natečaja ne sme omejevati možnih natečajnikov z uporabo drugačnih omejitvenih postopkov, kot jih določajo določbe tega pravilnika ali z uporabo diskriminatornih meril;
2. načelo enakopravnosti natečajnikov, kar pomeni, da morajo biti vsem natečajnikom dostopne enake informacije, da mora za vse natečajnike veljati isti rok za predajo natečajnih elaboratov in da mora vsa dela ocenjevati ista, vnaprej objavljena ocenjevalna komisija tako, da je vsaki osebi, ki se udeleži natečaja, zagotovljena strokovno objektivna in nepristranska ocena njenega natečajnega elaborata,
3. načelo anonimnosti natečajnikov, kar pomeni, da mora biti ves čas ocenjevanja natečajnih elaboratov zagotovljeno varovanje podatkov, ki bi lahko razkrili, kdo je avtor posameznega natečajnega elaborata;
4. načelo strokovnosti, neodvisnosti in nepristranskosti ocenjevalne komisije, kar pomeni, da morajo večino njenih članov sestavljati posamezniki, ki so strokovnjaki s področja, za katerega se pripravi in izvede javni natečaj, da naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja, pristojna poklicna zbornica ali katerakoli pravna in fizična oseba ne sme kakorkoli vplivati na odločanje njenih članov ter da morajo njeni člani ocenjevati natečajne elaborate nepristransko in v skladu s pravili stroke, kateri pripadajo;
5. načelo javnosti, kar pomeni, da ima vsakdo, ki je upravičen do udeležbe na javnem natečaju, pravico pridobiti natečajno gradivo in da morajo biti razpis javnega natečaja ter njegovi rezultati javno objavljeni.
(2) Šteje se, da so pri pripravi in izvedbi javnega natečaja spoštovana temeljna načela iz prejšnjega odstavka, če je pri njegovi pripravi in izvedbi zagotovljena udeležba oseb, za katere je z določbami tega pravilnika določeno, da so udeleženci pri javnem natečaju in da ti udeleženci pri pripravi in izvedbi javnega natečaja ravnajo v skladu z določbami tega pravilnika.
4. člen
(udeleženci pri javnem natečaju)
(1) Po določbah tega pravilnika so udeleženci pri javnem natečaju:
1. naročnik javnega natečaja,
2. razpisovalec javnega natečaja,
3. skrbnik javnega natečaja,
4. ocenjevalna komisija,
5. poročevalec ocenjevalne komisije in
6. natečajniki.
(2) Udeleženec pri javnem natečaju je tudi pristojna poklicna zbornica, če z naročnikom javnega natečaja sodeluje pri njegovi pripravi in izvedbi oziroma nastopa kot razpisovalec javnega natečaja, izjemno pa lahko tudi druga pravna ali fizična oseba, če je od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja pristojna poklicna zbornica odstopila in je naročnik javnega natečaja tej osebi poveril pripravo in izvedbo javnega natečaja.
(3) Kot udeleženec pri javnem natečaju lahko nastopa tudi posameznik, ki pri pripravi in izvedbi javnega natečaja sodeluje kot izvedenec iz svoje stroke, in sicer:
1. če nameravana prostorska ureditev oziroma gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine: izvedenec s področja varstva kulturne dediščine;
2. če nameravana prostorska ureditev oziroma gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami in varstvo drugih naravnih dobrin: izvedenec s področja ohranjanja narave, varstva voda in drugih naravnih dobrin;
3. če meri območje nameravane prostorske ureditve več kot 10 ha ali če se nameravana gradnja nanaša na zahtevni objekt: izvedenec s področja urbane ekonomike in sociologije, ekonomike in sociologije gradenj in drugih tehničnih oziroma tehnično-ekonomskih in socioloških področij.
5. člen
(naročnik javnega natečaja)
(1) Naročnik javnega natečaja je oseba, ki se odloči ali je po zakonu oziroma predpisu, izdanim na podlagi zakona dolžna, da s pomočjo javnega natečaja pridobi strokovno najprimernejše rešitve določene prostorske ureditve oziroma določene vrste objekta oziroma objektov.
(2) Če je za posamezno vrsto prostorske ureditve oziroma za objekt z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona oziroma prostorskim aktom določeno, da je javni natečaj obvezen, mora kot naročnik takega natečaja nastopati predvideni investitor take prostorske ureditve oziroma takega objekta.
6. člen
(razpisovalec javnega natečaja)
(1) Kot razpisovalec javnega natečaja lahko nastopa:
1. pristojna poklicna zbornica, če je na poziv naročnika javnega natečaja k oddaji ponudbe, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj, temu naročniku posredovala ponudbo in pogodbo, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj;
2. naročnik javnega natečaja v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico, če je ta zbornica na poziv naročnika javnega natečaja k oddaji ponudbe, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, temu naročniku posredovala ponudbo in pogodbo, da v njegovem imenu in za njegov račun izvede take naloge;
3. katerakoli ustrezno strokovno usposobljena pravna ali fizična oseba, če je pristojna poklicna zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila in je zato naročnik javnega natečaja tej osebi s pogodbo poveril pripravo in izvedbo celotnega javnega natečaja oziroma določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja;
4. naročnik javnega natečaja, če je pristojna poklicna zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi natečaja odstopila in se je zato naročnik javnega natečaja odločil, da celotni javni natečaj pripravi in izvede sam.
(2) Šteje se, da je pristojna poklicna zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila, čeprav jo je naročnik javnega natečaja na način in pod pogoji, določenimi s tem pravilnikom, pozval k oddaji ponudbe, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj oziroma samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja:
1. če po prejemu poziva ne odgovori v petnajstih dneh, ali
2. če po prejemu poziva pred iztekom roka iz prejšnje točke odgovori, da ponujenih nalog ne sprejema, ali
3. če po prejemu poziva pred iztekom roka iz 1. točke tega odstavka predlaga pogajanja, po preteku več kot trideset dni po takem odgovoru pa do sklenitve pogodbe ne pride, čeprav jo je naročnik javnega natečaja najmanj trikrat povabil na taka pogajanja oziroma do sklenitve pogodbe ne pride po preteku več kot 45 dni po takem odgovoru, ali
4. če po prejemu poziva pred iztekom roka iz 1. točke tega odstavka odgovori, da ponujene naloge sprejema v predlagani obliki, v osmih dneh po takem odgovoru pa ne vrne s svoje strani podpisane in žigosane pogodbe.
(3) Če naročnik javnega natečaja v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena drugi pravni ali fizični osebi ponudi, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj ali pa da opravi samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, lahko ponudi take naloge samo pod enakimi ali zase ugodnejšimi pogoji, kot jih je v pozivu ponudil pristojni poklicni zbornici.
7. člen
(skrbnik javnega natečaja)
(1) Skrbnik javnega natečaja je posameznik, ki ga imenuje naročnik javnega natečaja kot odgovorno osebo za pripravo in izvedbo javnega natečaja. Če je javni natečaj razpisan v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico, imenuje skrbnika javnega natečaja v soglasju z naročnikom poklicna zbornica ali pa naročnik v soglasju s to zbornico.
(2) Za skrbnika javnega natečaja je lahko imenovan posameznik, ki ima natečaju primerno izobrazbo in izkušnje ter poznavanje natečajnih pravil oziroma natečajnega postopka.
(3) Skrbnik javnega natečaja:
1. pregleda natečajno gradivo, ko je izdelano in opozori razpisovalca javnega natečaja na morebitne napake oziroma mu predlaga popravke, pred njegovo potrditvijo pa pripravi tudi pisno mnenje o njegovi primernosti in skladnosti z zakoni in na podlagi zakona izdanimi predpisi, ki so v zvezi s predmetom javnega natečaja;
2. poskrbi za objavo razpisa javnega natečaja;
3. se udeležuje sej ocenjevalne komisije, na katerih pa nima pravice glasovati oziroma spremlja njeno delo;
4. vodi natečajni dnevnik, v katerega se vpisujejo vsi dogodki in dejanja pri natečajnem postopku, in sicer vse od dneva objave razpisa javnega natečaja do dne izdaje sklepa o njegovem zaključku;
5. ravna z natečajnim gradivom, kakor je določeno s tem pravilnikom;
6. skrbi, da pri natečajnem postopku niso kršena temeljna načela natečajnega postopka;
7. nadzira in evidentira delo in število sej ocenjevalne komisije;
8. nadzira in evidentira število porabljenih ur članov ocenjevalne komisije, poročevalca in izvedencev, ki sodelujejo pri ocenjevanju natečajnih elaboratov;
9. sprejema in evidentira morebitna vprašanja zainteresiranih natečajnikov in pri tem skrbi za njihovo anonimnost tako, da posreduje ocenjevalni komisiji samo besedilo vprašanj, ne pa tudi podatkov o tem, kdo je kakšno vprašanje postavil;
10. v sodelovanju z ocenjevalno komisijo pripravlja odgovore na vprašanja zainteresiranih natečajnikov in skrbi, da so odgovori na vsa pravočasno prispela vprašanja dostopna vsem natečajnikom;
11. sprejema in evidentira prispele natečajne elaborate na način, kot ga določa ta pravilnik;
12. na prvi seji ocenjevalne komisije v navzočnosti ocenjevalne komisije na predpisan način odpre natečajne elaborate oziroma nadzira njihovo odpiranje;
13. opozarja ocenjevalno komisijo na morebitne nepravilnosti oziroma zaplete in ji sproti predlaga njihovo odpravo;
14. po razglasitvi natečajnih rezultatov poskrbi za izplačilo nagrad in za druga izplačila, predvidena s tem pravilnikom;
15. organizira razstavo natečajnih elaboratov;
16. po naročilu naročnika javnega natečaja opravlja tudi druga dela, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja in natečajnim postopkom.
(3) Poleg nalog in pristojnosti iz prejšnjega odstavka lahko skrbnik javnega natečaja naročniku javnega natečaja tudi predlaga prekinitev postopka javnega natečaja do razrešitve morebitnih problemov oziroma zapletov, če ocenjevalna komisija njegova opozorila o nepravilnostih pri ocenjevanju oziroma njegovih predlogov za odpravo takih nepravilnosti ne upošteva.
8. člen
(ocenjevalna komisija)
(1) Ocenjevalna komisija so posamezniki, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, za člane ocenjevalne komisije in njihove namestnike imenujeta naročnik javnega natečaja in pristojna poklicna zbornica, razen če je pristojna poklicna zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila.
(2) Ocenjevalna komisija ob hkratnem varovanju javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov, oceni prispele natečajne elaborate in podeli nagrade in priznanja oziroma se odloči o odškodninah in naročniku javnega natečaja predlaga nadaljnja ravnanja v zvezi z izdelavo osnutka izvedbenega prostorskega akta oziroma projektne dokumentacije, tako da:
1. pregleda in da pripombe in predloge k natečajnemu gradivu, ko je izdelano in pred njegovo potrditvijo predlaga razpisovalcu javnega natečaja ustrezne popravke;
2. ob pregledovanju, ocenjevanju in razvrščanju natečajnih elaboratov spoštuje temeljna načela javnih natečajev, predpisanih s tem pravilnikom;
3. na sejah omogoči delo in pristojnosti skrbnika natečaja;
4. se zaveda pomembnosti spoštovanja rokov, ki jih je v okviru predhodnih del določil naročnik javnega natečaja in v katerih naj bi bile opravljene posamezne faze natečajnega postopka, zlasti pa datum, do katerega naj bi bile znane njene natečajne odločitve;
5. izdela oceno natečajnih elaboratov in o svojih odločitvah pripravi pisno obrazložitev, v kateri zlasti utemelji, zakaj je določenim natečajnim elaboratom podelila nagrade, zakaj je določeni natečajni elaborat prejel prvo nagrado oziroma če prva nagrada ne bi bila podeljena, zakaj je ni bilo mogoče podeliti in zakaj se lahko za določene natečajne elaborate podeli priznanje oziroma odškodnina (v nadaljnjem besedilu: zaključno poročilo).
(3) Zakonitost, strokovnost in neodvisnost delovanja ocenjevalne komisije se zagotavlja tako, da:
1. se vsak njen član in namestnik, če je bil imenovan, s podpisom pogodbe z naročnikom javnega natečaja zavezuje za vestno izpolnitev svoje naloge v skladu z zakonom, na podlagi zakona izdanimi predpisi, prostorskimi akti in pravili stroke ter v skladu z razpisom javnega natečaja in natečajnim gradivom;
2. pri ocenjevanju natečajnih elaboratov upošteva:
– ugotovitve skrbnika javnega natečaja,
– tiste ugotovitve poročevalca, ki so o natečajnih elaboratih pripravljene z vidika formalnih in vsebinskih pogojev razpisa javnega natečaja ter o njihovih merljivih tehničnih in drugih parametrih in
– ugotovitve in priporočila izvedencev, če so bili imenovani kot strokovna pomoč pri delu in ocenjevanju natečajnih elaboratov;
3. ocenjuje natečajne elaborate samo v posebnem prostoru, v zvezi s katerim je naročnik javnega natečaja poskrbel za organizacijske in druge ustrezne ukrepe, s katerimi se vse do zaključka natečaja preprečuje nepooblaščen ali neregistriran vstop vanj in s tem preprečuje vmešavanje drugih oseb v njeno delo.
9. člen
(poročevalec ocenjevalne komisije)
(1) Poročevalec ocenjevalne komisije je posameznik, ki ga imenuje naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja kot strokovno pomoč pri delu ocenjevalne komisije.
(2) Za poročevalca ocenjevalne komisije je lahko imenovan posameznik, ki ima natečaju primerno izobrazbo in izkušnje ter poznavanje zakonov in na podlagi zakona izdanih predpisov, ki so v zvezi s predmetom natečaja in natečajnih pravil.
(3) Poročevalec ocenjevalne komisije:
1. je navzoč na vseh sejah ocenjevalne komisije, na katerih pa nima pravice glasovati;
2. na prvi delovni seji ocenjevalne komisije pregleda natečajne elaborate z vidika formalnih in vsebinskih pogojev in nato o vseh natečajnih elaboratih kot pripomoček za delo ocenjevalne komisije pripravi pisno poročilo o pregledu;
3. ves čas dela ocenjevalne komisije objektivno presoja natečajne rešitve v skladu z merili za ocenjevanje, določenimi v razpisnih pogojih, in sicer na podlagi merljivih tehničnih in drugih parametrov posameznih natečajnih elaboratov;
4. opozarja ocenjevalno komisijo na morebitne spregledane značilnosti natečajnih rešitev in ji tudi sproti predlaga njihovo odpravo, hkrati pa ji posreduje ustrezna mnenja;
5. po ocenitvi natečajnih elaboratov kot pripomoček za dokončne odločitve ocenjevalne komisije pripravi predlog za zaključno poročilo s svojega delovnega področja oziroma o vprašanjih, ki mu jih je med ocenjevanjem zastavila ocenjevalna komisija;
6. pripravi formalni del zaključnega poročila s kratkimi povzetki vseh sej ocenjevalne komisije in posreduje pripombe in predloge k dokončno oblikovanemu predlogu zaključnega poročila pred njegovo potrditvijo;
7. po naročilu ocenjevalne komisije opravlja tudi druga dela, ki so v zvezi z natečajnim postopkom.
10. člen
(izvedenci pri javnem natečaju)
(1) Izvedenec pri javnem natečaju je posameznik, ki ga imenuje naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja kot strokovno pomoč pri delu ocenjevalne komisije.
(2) Za izvedenca:
– s področja varstva kulturne dediščine je lahko imenovan posameznik, ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj s področja varstva kulturne dediščine ter poznavanje predpisov, ki urejajo varstvo kulturne dediščine;
– s področja ohranjanja narave, varstva voda in drugih naravnih dobrin, ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave, varstva voda in drugih naravnih dobrin ter poznavanje predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami in varstvo drugih naravnih dobrin;
– s področja urbane ekonomike, ekonomike gradenj in drugih tehnično oziroma tehnološko-ekonomskih in socioloških področij je lahko imenovan posameznik, ki ima tako izobrazbo, ki povezuje tehnično, ekonomsko in sociološko stroko ter najmanj deset let delovnih izkušenj s področja tehničnega projektiranja in izvajanja gradenj zahtevnih objektov ter ocenjevanja stroškov po pridobljeni izobrazbi.
(3) Naloge in pristojnosti izvedenca so:
1. da sodeluje pri pripravi natečajnega gradiva, predvsem pri pripravi meril za ocenjevanje s svojega delovnega področja;
2. da pregleda natečajno gradivo in posreduje ocenjevalni komisiji pisno mnenje o njegovi primernosti z njegovega delovnega področja pred obravnavo in potrditvijo natečajnega gradiva;
3. da sodeluje na sejah ocenjevalne komisije, kadar ocenjevalna komisija oceni, da je to potrebno;
4. da pregleda natečajne elaborate z vidika vsebinskih pogojev z njegovega delovnega področja in kot pripomoček za delo ocenjevalne komisije pripravi pisno poročilo o pregledu;
5. da ves čas dela ocenjevalne komisije objektivno presoja natečajne rešitve z vidika upoštevanja meril za ocenjevanje s svojega delovnega področja in sproti opozarja ocenjevalno komisijo na morebitne spregledane značilnosti natečajnih rešitev v zvezi s tem.
(4) Izvedenec, ki ni imenovan za člana ocenjevalne komisije oziroma namestnika člana, na sejah ocenjevalne komisije nima pravice glasovati.
11. člen
(natečajniki)
(1) Natečajniki so pravne ali fizične osebe, ki se udeležijo natečaja s svojimi natečajnimi elaborati.
(2) Če je natečajnik fizična oseba, se taka oseba šteje za avtorja natečajnega elaborata. Če je natečajnik pravna oseba, mora taka oseba določiti, kdo je avtor natečajnega elaborata. Če je natečajnik skupina fizičnih oseb, mora taka skupina določiti predstavnika skupine, opredeliti medsebojna avtorska razmerja oziroma določiti, kdo od njih je avtor posameznih sestavin natečajnega elaborata.
(3) Kot natečajnik ne sme nastopati oseba, ki:
1. je naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja ali njegov skrbnik;
2. je izdelala ali sodelovala pri izdelavi natečajnega gradiva;
3. je bila imenovana za člana ocenjevalne komisije ali namestnika takega člana;
4. je bila imenovana za skrbnika javnega natečaja, poročevalca ocenjevalne komisije ali izvedenca;
5. je v času natečaja delodajalec članu ocenjevalne komisije oziroma njegovemu namestniku, poročevalcu ali izvedencu;
6. je v času javnega natečaja lastnik ali solastnik družbe, v kateri dela član ocenjevalne komisije ali njegov namestnik, poročevalec oziroma izvedenec ali ki ima s tako družbo kakšno drugačno kapitalsko povezavo;
7. je s članom ocenjevalne komisije oziroma njegovim namestnikom, poročevalcem ali izvedencem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vključno drugega kolena ali v zakonski ali zunajzakonski zvezi.
(4) Z razpisom projektnega natečaja se lahko določi, da lahko kot natečajniki nastopajo samo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih del in so registrirane za opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja oziroma projektiranja pri pristojnem organu države, v kateri imajo sedež in imajo opravljanje svoje dejavnosti škodno zavarovano. Poleg tega se z razpisom projektnega natečaja lahko tudi določi, da morajo natečajniki izpolnjevati predpisane pogoje za odgovorne prostorske načrtovalce oziroma odgovorne projektante za izdelavo tistih načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo za objekt, ki je predmet natečaja oziroma da morajo imeti zagotovljeno sodelovanje takšnih posameznikov, če sami ne izpolnjujejo takih pogojev.
(5) Z razpisom javnega natečaja se lahko tudi določi, da morajo dokazila iz prejšnjega odstavka predložiti samo natečajniki, ki jim bo ocenjevalna komisija podelila nagrado. Taka dokazila morajo nagrajeni avtorji predložiti na poziv skrbnika javnega natečaja pred objavo izida javnega natečaja, in sicer v roku, ki ne sme biti krajši od petnajst dni in ne daljši od trideset dni od dneva, ko je skrbnik poslal poziv za predložitev dokazil.
12. člen
(pristojna poklicna zbornica)
(1) Po določbah tega pravilnika je pristojna poklicna zbornica:
1. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZAPS), če se pripravlja javni natečaj s področja urejanja prostora ter arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev in če je pri nameravanem objektu pomembno njegovo umeščanje v prostor ter oblikovne oziroma estetske lastnosti njegove zunanjščine;
2. Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS), če se pripravlja javni natečaj s področja gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, telekomunikacij in geotehnologije ter tehnoloških področij, ki so v zvezi z graditvijo objektov in če so za izvedbo del pri nameravanem objektu pomembne tehnične oziroma tehnološke rešitve.
(2) Če se pripravlja javni natečaj z vseh področij iz prejšnjega odstavka, se o tem, katera poklicna zbornica je pri pripravi in izvedbi takega javnega natečaja pristojna ali pa, da bosta pri njegovi pripravi in izvedbi nastopali skupaj, dogovorita ZAPS in IZS na skupnem koordinacijskem telesu, ustanovljenim v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(3) Sedež skupnega koordinacijskega telesa iz prejšnjega odstavka je naslov, na katerega naročniki javnega natečaja pošiljajo pozive k predložitvi ponudbe, da se v njihovem imenu in za njihov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj ali pa da se opravijo samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja.
13. člen
(prostorske ureditve in objekti, za katere je javni natečaj obvezen)
(1) Javni natečaj je obvezen za prostorske ureditve območij, katerih strokovne rešitve se niso pridobile z izdelavo najmanj dveh ali več variantnih rešitev in za prostorske ureditve območij, ki jih obravnava lokacijski načrt, vendar samo, če je z njim predviden objekt oziroma so predvideni objekti, za katere je javni natečaj obvezen.
(2) Javni natečaj je obvezen za naslednje objekte:
1. za katere tako določa prostorski akt, vendar samo, če je z njim določena prostorska ureditev, namenjena ureditvi oziroma gradnji:
– javne površine, zaradi katere bi se bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;
– večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, ki se naj bi gradila ob javni površini ali zaradi katere bi se bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;
– mostu, viadukta oziroma drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice, zaradi katerega bi se bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;
2. za katere tako določa poseben zakon ali predpis, izdan na podlagi takega zakona;
3. katerih investitor je država ali lokalna skupnost, vendar samo, če skupna vrednost gradbenih, inštalacijskih in zaključnih del:
– pri predvideni ureditvi parka, uličnega prostora, trga in druge podobne javne površine presega 100,000.000 tolarjev;
– pri predvideni gradnji večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, presega 300,000.000 tolarjev;
– pri predvideni gradnji mostu, viadukta oziroma drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice presega vrednost, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
(3) Šteje se, da se bistveno spremeni izgled naselja oziroma krajine:
1. v primeru javnih površin iz prve alinee 1. točke prejšnjega odstavka:
– če je občinska javna cesta kategorizirana kot zbirna cesta oziroma je taka cesta predvidena z občinskim lokacijskim načrtom in je njena dolžina 1 km ali več;
– če je trg osrednji trg naselja oziroma mesta in meri njegova površina 3 ha ali več oziroma je tak trg z občinskim lokacijskim načrtom namenjen osrednjemu trgu naselja oziroma mesta;
– če je na kateremkoli trgu, katerega površina meri 3 ha ali več, predvidena postavitev spomenika oziroma je z občinskim lokacijskim načrtom predviden tak trg ali predvidena ureditev takega trga, na katerem spomenik že stoji;
– če je površina parka, zelenice, arboretuma, rekreacijske oziroma druge podobne javne površine 5 ha ali več oziroma je z občinskim lokacijskim načrtom predvideno, da naj bi se uredila taka javna površina s tako površino;
– če naj bi se uredilo naravno kopališče ob morski obali ali obali površinske vode 1. reda v dolžini 200 m ali več;
2. v primeru stavb iz druge alinee 1. točke prejšnjega odstavka:
– če naj bi znašala višina nameravane večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene ali nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, merjeno od terena do kapi, 10 m ali več, njena dolžina pa naj bi znašala 50 m ali več;
– če naj bi se katerakoli stavba iz prejšnje alinee gradila neposredno ob katerikoli javni površini iz prejšnje točke;
– če naj bi bila katerakoli stavba iz prve alinee te točke zgrajena kot stolpnica oziroma bi imela taka stavba 10 nadstropij ali več;
3. v primeru gradbenih inženirskih objektov iz tretje alinee 1. točke prejšnjega odstavka:
– če naj bi bil most, namenjen za cestni, železniški ali peš oziroma kolesarski promet, zgrajen čez površinsko vodo 1. reda;
– če naj bi bila dolžina kakršnegakoli viadukta 100 m ali več ali če naj bi bil najvišji steber viadukta ali mostu 10 m ali več nad terenom;
– če naj bi bila dolžina vzpenjače ali nihalne žičnice 1 km ali več;
– če naj bi bila višina zemeljske ali betonske pregrade višja od 15 m ali če naj bi bila dolžina krone 100 m ali več, višina pregrade pa višja od 10 m;
– če naj bi se gradil kakršenkoli jezovni objekt na tekoči površinski vodi 1. reda;
– če naj bi se na morju ali jezeru, ki je uvrščen med površinske vode 1. reda, zgradil umetni otok ali novo pristanišče, namenjeno za javni promet ali za posebne namene oziroma naj bi se tako obstoječe pristanišče dogradilo z več kot enim pomolom, katerega dolžina naj bi bila 50 m ali več.
(4) Za večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi iz druge alinee 1. točke drugega odstavka tega člena se štejejo stavbe, določene s predpisi, ki določajo zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
(5) Skupna vrednost gradbenih, inštalacijskih in zaključnih del nameravane ureditve oziroma gradnje iz 3. točke drugega odstavka tega člena se določi kot ocenitev njegove investicijske vrednosti. Ta ocenitev se v skladu s predpisi, ki urejajo enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, določi z dokumentom identifikacije investicijskega projekta.
14. člen
(izjeme in posebnosti)
Ne glede na določbe prejšnjega člena javni natečaj ni obvezen za:
1. objekte, ki jih predpisi, ki določajo objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo in ukrepe za njihovo varovanje, opredeljujejo kot objekte, ki so posebnega pomena za obrambo države;
2. objekte, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice ter za objekte, za katere je tako določeno s predpisi, ki urejajo odpravo takih nesreč;
3. objekte, za katere je tako določeno s posebnim sklepom Vlade Republike Slovenije, izdanim na podlagi predpisov, ki urejajo javne finance.
15. člen
(varstvo pravic natečajnikov)
(1) V javnih natečajih, pri katerih nastopa kot naročnik oseba, ki je javni naročnik, se za zagotavljanje pravnega varstva natečajnikov uporabljajo določbe zakona, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja in določbe zakona, ki urejajo civilnopravna oziroma obligacijska razmerja. V natečajih, pri katerih nastopa kot naročnik oseba, ki ni javni naročnik, se za zagotavljanje pravnega varstva natečajnikov uporabljajo določbe zakona, ki urejajo civilnopravna oziroma obligacijska razmerja.
(2) V javnih natečajih se za zagotavljanje izplačila nagrad, priznanj in odškodnin natečajnikom, če so take nagrade, priznanja oziroma odškodnine obljubljene v razpisu natečaja in za zagotavljanje sklepanja pogodb oziroma njihovega izvrševanja uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
(3) Glede zagotavljanja varstva avtorskih pravic v zvezi z natečajnimi elaborati se uporabljajo določbe zakona, ki ureja avtorske in sorodne pravice.
16. člen
(opravljanje nadzorstva)
(1) Nadzorstvo nad nalogami in obveznostmi, ki so v zvezi z javnimi natečaji, imenovanjem ocenjevalnih komisij, vključno z zagotavljanjem strokovnosti njihovih članov po določbah tega pravilnika ter nad načini sodelovanja pristojne poklicne zbornice pri pripravi in izvedbi javnih natečajev in skladnostjo takega sodelovanja z določbami tega pravilnika opravlja ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.
(2) Nadzorstvo nad ustreznostjo določanja višine stroškov natečaja, pri katerem nastopa kot naročnik oseba, ki je javni naročnik, se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji, nadzorstvo nad ustreznostjo določanja višine stroškov natečaja, pri katerem nastopa kot naročnik oseba, ki ni javni naročnik, pa opravlja tak naročnik sam.
(3) Nadzorstvo nad pravilnostjo poteka natečajnega postopka se v primeru, če je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki je javni naročnik, izvaja v skladu s predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za naročanje storitev, nadzorstvo nad pravilnostjo poteka natečajnega postopka pa v primeru, če je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki ni javni naročnik, opravlja tak naročnik sam, lahko pa opravljanje takega nadzorstva s pogodbo poveri pristojni poklicni zbornici.
2. PRIPRAVA JAVNEGA NATEČAJA
17. člen
(sklep o začetku javnega natečaja)
(1) V primeru, če je naročnik javnega natečaja oseba, ki je javni naročnik, se pripravljalna dela za razpis natečaja začno s sklepom, ki ga sprejme pristojni organ takega naročnika v pisni obliki. Če je naročnik javnega natečaja oseba, ki ni javni naročnik, sprejetje takega sklepa ni potrebno.
(2) Sklep o začetku javnega natečaja se sprejme na podlagi poprej opravljenih predhodnih del za razpis javnega natečaja.
(3) Sklep iz prejšnjega odstavka mora vsebovati elemente, določene s predpisi o javnih naročilih.
18. člen
(predhodna dela za razpis javnega natečaja)
(1) S predhodnimi deli za razpis javnega natečaja se opredeli oziroma določi:
1. vrsta javnega natečaja glede na njegov namen in način njegove izvedbe;
2. skrbnik javnega natečaja;
3. način sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja s pristojno poklicno zbornico;
4. višina stroškov javnega natečaja, izražena v denarju;
5. način in rok izdelave natečajnega gradiva;
6. način in rok ustanovitve ocenjevalne komisije in imenovanja njenega poročevalca;
7. datumi, s katerimi se opredelijo posamezne faze natečajnega postopka, vključno z rokom, v katerem mora po predaji natečajnih elaboratov ocenjevalna komisija končati s svojim delom;
8. druge naloge, ki so v zvezi z razpisom javnega natečaja.
(2) S predhodnimi deli iz prejšnjega odstavka se opredeli tudi način sodelovanja izvedenca s področja:
1. varstva kulturne dediščine, če nameravana prostorska ureditev oziroma gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine;
2. ohranjanja narave, varstva voda in drugih naravnih dobrin, če nameravana prostorska ureditev oziroma gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami in varstvo drugih naravnih dobrin;
3. urbane ekonomike in sociologije, ekonomike in sociologije gradenj in drugih tehničnih oziroma tehnično-ekonomskih in socioloških področij, če meri območje nameravane prostorske ureditve več kot 10 ha ali če se nameravana gradnja nanaša na zahtevni objekt.
(3) Predhodna dela iz prejšnjega odstavka opravi naročnik javnega natečaja sam. Če se naročnik javnega natečaja tako odloči, lahko izdelavo takih del s pogodbo poveri pristojni poklicni zbornici, lahko pa tudi drugi pravni ali fizični osebi.
19. člen
(razvrstitev javnih natečajev)
Javni natečaj se po namenu uporabe natečajnih rešitev lahko pripravi in izvede kot:
1. idejni natečaj ali
2. projektni natečaj.
20. člen
(idejni natečaj)
(1) Idejni natečaj se razpiše z namenom, da se pridobijo:
1. osnovne usmeritve in ideje oziroma predstave o prostorskih ureditvah ali objektih,
2. nove sistemske ideje, kot so nova tipologija gradnje, nove vrste urbane opreme in druge rešitve, ki niso vezane na eno ali le eno lokacijo ali
3. najprimernejša rešitev za izdelavo predloga določene vrste lokacijskega načrta.
(2) Idejni natečaj se ne more razpisati z namenom, da se na njegovi podlagi naroči izdelava lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije.
21. člen
(projektni natečaj)
(1) Projektni natečaj se razpiše z namenom, da se hkrati izbere strokovno najprimernejša natečajna rešitev razpisane naloge in prostorski načrtovalec oziroma projektant, ki naj bi prevzel v izdelavo dokumentacijo, ki je bila predmet natečajnih rešitev.
(2) V odvisnosti od vrste javnega natečaja pomeni prevzem v izdelavo iz prejšnjega odstavka:
1. prevzem izdelave načrtov prostorske ureditve do sprejema lokacijskega načrta, ali
2. prevzem izdelave projektne dokumentacije, namenjene za gradnjo objekta, vključno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektom za razpis in projektom za izvedbo, ali
3. prevzem izdelave načrtov za izvedbo drugih predmetov, kot so objekti, naprave in oprema s področja tehnologije gradenj, razvoja tehnologij s področja gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, telekomunikacij in drugih tehnoloških področij, industrijskega oblikovanja, urbane opreme in podobno.
(3) Če se razpiše projektni natečaj z namenom, da se izbere strokovno najprimernejša rešitev določene prostorske ureditve s hkratno izbiro strokovno najprimernejših rešitev nameravane gradnje oziroma gradenj na takem območju, pomeni prevzem v izdelavo iz prvega odstavka tega člena, da se hkrati prevzame v izdelavo vsa dokumentacija iz prejšnjega odstavka.
22. člen
(možnost izbire načina izvedbe javnega natečaja)
(1) Idejni in projektni natečaj se lahko pripravita in izvedeta kot odprti natečaj, kot dvostopenjski natečaj ali kot vabljeni natečaj.
(2) Vsak od javnih natečajev iz prejšnjega odstavka se lahko pripravi in izvede samo z enim razpisom.
23. člen
(odprti natečaj)
Odprti natečaj je javni natečaj, pri katerem lahko na način in pod pogoji, določenimi z razpisom natečaja, svoje natečajne rešitve predložijo vsi, ki imajo interes.
24. člen
(dvostopenjski natečaj)
(1) Dvostopenjski natečaj je javni natečaj, ki se najprej razpiše in izvede kot odprti idejni natečaj z namenom, da se najprej pridobijo osnovne usmeritve in ideje oziroma predstave o prostorskih ureditvah ali objektih, nato pa se ga izvede še kot projektni natečaj, na katerem lahko na način in pod pogoji, določenimi z razpisom javnega natečaja, svoje natečajne elaborate predložijo samo tisti, katerih natečajne rešitve so bile po zaključku njegove prve stopnje nagrajene.
(2) Natečajnik, ki je povabljen na drugo stopnjo, v tej fazi natečajnega postopka podrobneje izdela svojo natečajno rešitev iz prve stopnje.
25. člen
(vabljeni natečaj)
(1) Vabljeni natečaj je javni natečaj, pri katerem lahko natečajne elaborate predložijo le tiste pravne in fizične osebe, ki jih naročnik javnega natečaja povabi k oddaji natečajnih elaboratov po predhodno priznani sposobnosti.
(2) Vabljeni natečaj lahko uporabi naročnik javnega natečaja samo v primeru, če vrednost nameravane prostorske ureditve oziroma nameravanega objekta ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropskih skupnosti in kadar je natečajna naloga zelo specifična in ni možno računati na veliko natečajnikov s takimi specialnimi znanji oziroma če lahko natečajno nalogo izpolni samo vnaprej znano število za izvedbo take naloge sposobnih natečajnikov.
(3) Predhodno priznanje sposobnosti natečajnikov se mora izvesti pred razpisom vabljenega natečaja. Izbiro kandidatov za natečajnike mora naročnik javnega natečaja opraviti v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico, razen če je ta zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila.
(4) Predhodno priznanje sposobnosti natečajnikov se opravi v postopku izbire kandidatov za natečajnike, v skladu z določbami 26. člena tega pravilnika.
26. člen
(postopek izbire kandidatov za natečajnike pri vabljenem natečaju)
(1) Postopek izbire kandidatov za natečajnike pri vabljenem natečaju se začne z javnim pozivom, ki se ga objavi na način, kot je to s tem pravilnikom določeno za razpis javnega natečaja. Z njim mora biti določeno, da bo v postopku izbire kandidatov za natečajnike naročnik javnega natečaja izbral tiste osebe, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in jih bo kot kandidate pozval, da se udeležijo vabljenega natečaja ter merila za ocenjevanje o izpolnjevanju takih pogojev. Naročnik javnega natečaja lahko v pozivu tudi določi število kandidatov, ki jih namerava povabiti k oddaji natečajnega elaborata, pri čemer pa ne sme omejevati števila kandidatov tako, da bi s tem neupravičeno omejeval konkurenco.
(2) Naročnik vabljenega natečaja mora v javnem pozivu objaviti največje in najmanjše predvideno število kandidatov ter strokovno komisijo, ki bo izvedla izbor kandidatov, ki se jih bo povabilo k oddaji natečajnega elaborata. Razpon se določi glede na naravo predmeta vabljenega natečaja in lahko obsega od najmanj pet do največ dvajset kandidatov, strokovno komisijo pa naročnik javnega natečaja ustanovi v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico oziroma sam, če je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi takega natečaja odstopila.
(3) Naročnik vabljenega natečaja oziroma v njegovem imenu strokovna komisija iz prejšnjega odstavka izbere kandidate na podlagi podatkov, ki jih predložijo kandidati za natečajnike skladno s pogoji iz javnega poziva in ki dokazujejo njihov pravni status in kadrovsko sposobnost, predvsem pa njihovo strokovno usposobljenost, ki se ugotavlja s pomočjo referenc. Za take reference se štejejo zlasti pridobljene nagrade na natečajih, podeljene nagrade za arhitekturne, urbanistične oziroma krajinsko-arhitekturne dosežke ter realizirani projekti s področja prostorskih ureditev oziroma gradenj, ki naj bi bili predmet vabljenega natečaja. Naročnik vabljenega natečaja oziroma strokovna komisija mora pred priznanjem sposobnosti take podatke preveriti in v primeru, da določeni kandidat takih pogojev ne izpolnjuje, njegovo prijavo zavrniti.
(4) Če se v postopku izbire kandidatov za natečajnike pri vabljenem natečaju ugotovi, da je usposobljenih manj kot pet kandidatov, mora naročnik javnega natečaja povabiti k oddaji natečajnih elaboratov vse prijavljene kandidate.
(5) Naročnik vabljenega natečaja mora o izbiri kandidatov za natečajnike pri vabljenem natečaju pisno obvestiti vse prijavljene kandidate.
27. člen
(sodelovanje med naročnikom javnega natečaja in pristojno poklicno zbornico)
(1) Po določbah tega pravilnika sodelovanje med naročnikom javnega natečaja in pristojno poklicno zbornico pomeni, da mora tak naročnik pred začetkom priprave in izvedbe javnega natečaja prek skupnega koordinacijskega telesa pristojno poklicno zbornico pozvati k predložitvi ponudbe, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj ali pa da opravi samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja in da nato tak naročnik in pristojna poklicna zbornica storita vse, kar je potrebno, da se v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja, med njima sklene pogodba o delu.
(2) Če prejme določena poklicna zbornica poziv določenega naročnika javnega natečaja k oddaji ponudbe neposredno na svoj naslov, mora tak poziv brez odlašanja posredovati na naslov skupnega koordinacijskega telesa.
(3) V pozivu iz prvega odstavka tega člena določeni rok za oddajo ponudbe ne sme biti krajši od petnajst dni in ne daljši od trideset dni od dneva, ko je naročnik poslal poziv za predložitev ponudbe.
28. člen
(obličnost poziva za pripravo in izvedbo javnega natečaja)
Poziv iz prejšnjega člena mora vsebovati:
1. obrazec za oddajo ponudbe,
2. opis nalog, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja in ki naj bi jih opravila pristojna poklicna zbornica,
3. rok za izvedbo javnega natečaja oziroma roke za izvršitev posameznih nalog, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, če naj bi pristojna poklicna zbornica opravila samo take določene naloge in
4. vzorec pogodbe, podpisan in žigosan s strani naročnika javnega natečaja.
29. člen
(vsebinske sestavine ponudbe za sodelovanje pri pripravi in izvedbi javnega natečaja)
(1) Minimalni obseg nalog iz 2. točke prejšnjega člena, ki naj bi jih opravila pristojna poklicna zbornica in jih mora vsebovati vsak poziv naročnika javnega natečaja, je:
1. da predlaga najprimernejšo vrsto natečaja in način njegove priprave in izvedbe oziroma vrsto natečajnega postopka;
2. da predlaga merila za izbor in vrednotenje natečajnih elaboratov;
3. da glede na izbrano vrsto javnega natečaja predlaga ustrezno najmanjše število članov ocenjevalne komisije in njihovih namestnikov;
4. da pripravi seznam za ocenjevanje kvalificiranih neodvisnih strokovnjakov, izmed katerih lahko naročnik javnega natečaja izbere svoj del strokovnjakov za člane ocenjevalne komisije oziroma njihove namestnike ter skrbnika javnega natečaja;
5. da določi svoj del strokovnjakov za člane ocenjevalne komisije in njihove namestnike ter predlaga predsednika in poročevalca ocenjevalne komisije.
(2) Poleg nalog iz prejšnjega odstavka se lahko v pozivu naročnika javnega natečaja pristojni poklicni zbornici določijo še naslednje naloge:
1. da pripravi predračun stroškov za pripravo in izvedbo celotnega javnega natečaja ali pa samo njegovih posameznih faz in z njim opredeli tudi število in vrednost nagrad in priznanj ter drugih odškodnin in plačil, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja;
2. da organizira javni poziv za evidentiranje zainteresiranih kandidatov za natečajnike pri vabljenem natečaju;
3. da, kolikor je to potrebno:
– v sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine poskrbi za izvedenca s področja varstva kulturne dediščine;
– v sodelovanju s pristojno službo za ohranjanje narave, varstvo voda oziroma drugih naravnih dobrin poskrbi za izvedenca s področja ohranjanja narave, varstva voda oziroma drugih naravnih dobrin;
– v sodelovanju z ustrezno fakulteto oziroma visokošolskim ali drugim javnim zavodom, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja urejanja prostora, graditve objektov, ekonomije in sociologije gradenj poskrbi za izvedenca s področja urbane ekonomike in sociologije, ekonomike in sociologije gradenj in drugih tehničnih oziroma tehnično-ekonomskih in socioloških področij;
4. da organizira izdelavo natečajnega gradiva oziroma poskrbi za njegovo izdelavo, potrditev in rok za njeno dostavo zainteresiranim natečajnikom, vključno s pripravo razpisa javnega natečaja in odpošiljanjem povabil za sodelovanje predhodno izbranim natečajnikom;
5. da predlaga roke posameznih faz natečajnega postopka oziroma datume, v katerih mora biti objavljen razpis javnega natečaja, oddani natečajni elaborati in končano njihovo ocenjevanje;
6. da vzpostavi in vodi evidenco o poteku natečajnega postopka, ki jo po končanem natečaju vključi v enotno evidenco o javnih natečajih, dostopno na svojih spletnih straneh;
7. da opravlja nadzorstvo nad skladnostjo poteka natečajnega postopka z določbami tega pravilnika;
8. da na podlagi lastne evidence o problemih, pritožbah in praksi priprav in izvedbe javnih natečajev svetuje naročniku javnega natečaja v primerih zapletov z namenom, da se ti v nadaljevanju ocenjevanja natečajnih elaboratov uspešno razrešijo;
9. da izvaja tudi vsa druga nujna administrativno-tehnična opravila, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, vključno s pripravo objave izida in sprejetjem sklepa o zaključku javnega natečaja.
(3) Če je naročnik javnega natečaja pozval pristojno poklicno zbornico, da mu pošlje ponudbo, da v njegovem imenu in za njegov račun izvede celoten javni natečaj, mora ponudba pristojne poklicne zbornice vsebovati izvedbo vseh nalog iz prejšnjih dveh odstavkov, lahko pa tudi še druge naloge, ki so potrebna za pripravo in izvedbo javnega natečaja, ki jih tudi opravi oziroma za njihovo izvedbo poskrbi pristojna poklicna zbornica, kot so:
1. objava razpisa javnega natečaja;
2. objava izida javnega natečaja;
3. organizacija razstave natečajnih elaboratov;
4. izplačila nagrad in drugih stroškov, ki nastanejo v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja;
5. druga opravila administrativno-tehnične in finančno-upravne narave, ki nastanejo v zvezi z zaključkom javnega natečaja oziroma oddajo del avtorju oziroma avtorjem nagrajenih strokovno najprimernejših rešitev prostorske ureditve oziroma objekta.
30. člen
(ponudbena cena za sodelovanje pri pripravi in izvedbi javnega natečaja)
(1) Ponudbena cena pristojne poklicne zbornice za sodelovanje pri pripravi in izvedbi javnega natečaja lahko znaša v primeru, ko jo je naročnik javnega natečaja pozval, da mu pošlje ponudbo, da v njegovem imenu in za njegov račun izvede celoten javni natečaj, največ 20% v skladu z določbami tega pravilnika ocenjenih vseh stroškov javnega natečaja.
(2) Ponudbena cena se mora v ponudbi ustrezno znižati, če pristojna poklicna zbornica v skladu s pozivom naročniku javnega natečaja ponudi, da opravi samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, pri čemer pa v nobenem primeru ne more biti nižja od 5% v skladu z določbami tega pravilnika ocenjenih vseh stroškov javnega natečaja.
31. člen
(ponudbeni roki za sodelovanje pri pripravi in izvedbi javnega natečaja)
(1) Če je naročnik javnega natečaja pristojno poklicno zbornico pozval, da mu pošlje ponudbo, da v njegovem imenu in za njegov račun opravi določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, je lahko ponudbeni rok za predlaganje najprimernejše vrste natečaja in način njegove priprave in izvedbe oziroma vrsto natečajnega postopka, predlaganje ustrezno najmanjšega števila članov ocenjevalne komisije in njihovih namestnikov ter pripravo seznama za ocenjevanje kvalificiranih neodvisnih strokovnjakov oziroma imenovanje članov ocenjevalne komisije in njihovih namestnikov ter poročevalca in skrbnika javnega natečaja, do največ 15 dni.
(2) Če je naročnik javnega natečaja pristojno poklicno zbornico pozval, da mu pošlje ponudbo, da v njegovem imenu in za njegov račun prevzame celotno pripravo in izvedbo javnega natečaja, mora biti ponudbeni rok za izvedbo nalog iz prejšnjega odstavka tudi do največ 15 dni, roki za izvedbo preostalih nalog iz drugega oziroma tretjega odstavka 29. člena tega pravilnika pa se morajo prilagoditi terminskemu planu za pripravo in izvedbo javnega natečaja, kot ga predlaga naročnik.
32. člen
(pogodba o sodelovanju pri pripravi in izvedbi javnega natečaja)
(1) Ko je naročnik javnega natečaja pozval pristojno poklicno zbornico, da mu pošlje ponudbo, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede javni natečaj oziroma da opravi samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, mora ponudba pristojne poklicne zbornice vsebovati obrazložitev, na kakšen način bo opravila ponujene naloge, lahko pa tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da jih bo lahko opravila.
(2) Pred posredovanjem ponudbe ima pristojna poklicna zbornica tudi pravico, da se z naročnikom javnega natečaja o nalogah, ki naj bi jih prevzela v izdelavo ter o ceni in rokih za take storitve, pogaja.
(3) Če ravna pristojna poklicna zbornica drugače, kot je to določeno v prejšnjih odstavkih tega člena, ima naročnik javnega natečaja pravico, da v skladu z določbami drugega odstavka 6. člena tega pravilnika ugotovi, da je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila.
33. člen
(višina stroškov javnega natečaja)
(1) Stroški javnega natečaja lahko znašajo:
1. v primeru idejnega natečaja do 1,5% ocenjene investicijske vrednosti prostorske ureditve oziroma objektov, ki so predmet natečaja, vendar ne več kot 20,000.000 tolarjev, z vštetim davkom na dodano vrednost;
2. v primeru projektnega natečaja do 3% investicijske vrednosti prostorske ureditve oziroma objektov, ki so predmet natečaja, vendar ne več kot 50,000.000 tolarjev, z vštetim davkom na dodano vrednost.
(2) Ocenitev investicijske vrednosti prostorske ureditve oziroma objektov, ki so predmet natečaja, se v skladu s predpisi, ki urejajo enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, določi z dokumentom identifikacije investicijskega projekta.
34. člen
(struktura stroškov javnega natečaja)
(1) Stroške javnega natečaja sestavljajo:
1. nagradni sklad, katerega denarna sredstva lahko obsegajo najmanj 50% skupnih stroškov določene vrste javnega natečaja;
2. stroški ocenjevanja, katerih denarna sredstva lahko obsegajo od 20 do 30% skupnih stroškov določene vrste javnega natečaja;
3. drugi natečajni stroški, katerih denarna sredstva lahko obsegajo od 20 do 30% skupnih stroškov določene vrste javnega natečaja.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko znaša seštevek nagradnega sklada, stroškov ocenjevanja in drugih natečajnih stroškov, izražen v odstotkih, največ 100%, tudi če se pri določenem javnem natečaju sredstva nagradnega sklada povečajo in obsegajo več kot 50% njegovih skupnih stroškov, zaradi česar se morajo ustrezno znižati stroški ocenjevanja oziroma drugi natečajni stroški.
35. člen
(nagradni sklad)
(1) Nagradni sklad je skupna vsota zneskov vseh nagrad in priznanj. Nagrade se določijo v ustrezni višini in medsebojnem razmerju glede na tip in zahtevnost naloge. Višina nagrad se določi glede na tip in zahtevnost naloge. Nagrade predstavljajo priznanje avtorjem najprimernejših rešitev in hkrati plačilo avtorskega honorarja, priznanja pa predstavljajo spodbudo sicer nenagrajenim avtorjem za njihovo nadaljnje sodelovanje pri naslednjih javnih natečajih.
(2) Nagrade se določijo v ustrezni višini in medsebojnem razmerju glede na tip in zahtevnost natečajne naloge, pri čemer je višina nagrad odvisna od zahtevanega obsega storitve in od tega, ali se razpiše idejni ali projektni natečaj. Z razpisom vsakega javnega natečaja je potrebno predvideti najmanj tri nagrade.
(3) Priznanja se tudi določijo v ustrezni višini glede na tip in zahtevnost natečajne naloge in od tega, ali se razpiše idejni ali projektni natečaj. Z razpisom vsakega javnega natečaja je potrebno predvideti najmanj tri priznanja.
(4) Celotni znesek vseh nagrad in priznanj, določenih z nagradnim skladom, se lahko izplača samo v primeru, da pravočasno prispe dvakrat več natečajnih elaboratov, kot je bilo z razpisom javnega natečaja predvideno skupno število nagrad in če so ti elaborati izdelani v skladu z natečajno nalogo. Če je število natečajnih elaboratov, ki prispejo na natečaj manjše oziroma, če določeno število takih elaboratov ne izpolnjuje natečajne naloge, se višina nagrad proporcionalno zmanjša, priznanja pa se ne podelijo. Višina nagrad se proporcionalno zmanjša tudi, če se podeli višja priznanja, kot so bila določena z razpisom javnega natečaja.
36. člen
(stroški ocenjevanja)
(1) Stroški ocenjevanja obsegajo vse stroške in odškodnine, ki so potrebni za delovanje ocenjevalne komisije kot celote, vključno s poročevalcem ter izvedenci, kadar so imenovani.
(2) Plačilo za delo vsakega člana ocenjevalne komisije in njihovih namestnikov ter poročevalca znaša najmanj 12% skupnega zneska, določenega v stroških ocenjevanja in sestoji iz dveh delov:
– prvi del obsega 70% in je namenjen za plačilo udeležbe na vseh sejah ocenjevalne komisije, obračunava pa se po dejanski navzočnosti na sejah ocenjevalne komisije oziroma se zmanjšuje proporcionalno z izostanki s sej;
– drugi del obsega 30% in je namenjen za plačilo individualnega dela in se obračunava po dejansko porabljenem številu ur.
(3) Po dejansko porabljenem številu ur se obračunava tudi plačilo za izvedence, kadar so imenovani.
37. člen
(drugi natečajni stroški)
(1) Drugi natečajni stroški so:
1. stroški razpisa javnega natečaja;
2. stroški priprave in razmnoževanja natečajnega gradiva;
3. stroški odškodnin za natečajne elaborate, za katere niso podeljene nagrade ali priznanja, a so izdelani v skladu z razpisom javnega natečaja, če se tako odloči naročnik javnega natečaja;
4. stroški organizacije in postavitve razstave;
5. drugi stroški organizacijske oziroma promocijske narave, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja.
(2) Stroški razpisa javnega natečaja so stroški, ki nastanejo v zvezi z objavo razpisa in zaključka natečaja.
(3) Stroški priprave in razmnoževanja natečajnega gradiva so materialni stroški takega gradiva in stroški, ki nastanejo v zvezi s plačilom izdelovalcu takega gradiva.
(4) Stroške odškodnin predstavlja vsota za poplačilo dela materialnih stroškov, ki so jih imeli avtorji nenagrajenih natečajnih elaboratov pri njihovi izdelavi, če so tehnično in vsebinsko primerno obdelani in v skladu z razpisom javnega natečaja in vsota za morebitno plačilo kot posebno priznanje najboljšim takim avtorjem, katerih natečajni elaborat sicer ni zaslužil nagrade. Z razpisom javnega natečaja se določi, na kakšen način bodo odškodnine izplačane ter višina posamične odškodnine, lahko pa tudi kot skupni znesek takih odškodnin. Višina vsote, namenjene za odškodnine in nagrade, se določa glede na zahtevani obseg natečajnih elaboratov.
(5) Stroški organizacije in postavitve razstave so stroški, ki nastanejo v zvezi s plačilom zagotovitve ustreznega razstavnega prostora in plačilom za delo same njene postavitve in njenega varovanja.
(6) Drugi stroški organizacijske oziroma promocijske narave so stroški, ki nastanejo v zvezi s plačilom za neposredno opravljeno delo, ki se ga opravi ob izdelovanju promocijskega gradiva in njegovega vnosa v javnost in vključujejo tudi stroške za storitve, ki jih v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja izvede pristojna poklicna zbornica.
38. člen
(namen in vsebina natečajnega gradiva)
(1) Natečajno gradivo je dokumentacija, ki mora skupaj z razpisom javnega natečaja omogočiti vsem osebam, ki se nameravajo udeležiti javnega natečaja, da jasno in nedvoumno razumejo njegov namen, natečajne pogoje in natečajno nalogo ter kakšen natečajni elaborat morajo izdelati.
(2) Natečajno gradivo mora vsebovati naslednje elemente:
1. besedilo za razpis javnega natečaja;
2. natečajne pogoje;
3. natečajno nalogo;
4. če gre za projektni natečaj, tudi obrazec za ugotavljanje usposobljenosti natečajnika, lahko pa tudi navodilo za njegovo izpolnjevanje.
(3) Natečajno gradivo lahko vsebuje tudi druge listine, ki so glede na predmet javnega natečaja potrebne oziroma bodo potrebne pri izdelavi natečajnih rešitev, če je natečajno gradivo namenjeno prvi fazi vabljenega natečaja oziroma prvi stopnji dvostopnega natečaja, pri čemer pa mora biti obsežnost zahtevanih natečajnih rešitev v skladu z zahtevnostjo naloge in višino nagradnega sklada ter obdelana tako, da so oziroma bodo rešitve medsebojno primerljive. Obseg se mora omejiti na najmanjšo možno mero, ki je oziroma bo potrebna za ocenjevanje natečajnih rešitev.
(4) V primeru javnih natečajev, kjer prostorska ureditev oziroma nameravana gradnja posega na območje varovane kulturne dediščine, so obvezni del natečajnega gradiva strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine in druge strokovne podlage. Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine in druge strokovne podlage pripravi ustrezna služba, ki je v skladu s predpisi pristojna za varstvo kulturne dediščine.
(5) V primeru javnih natečajev, kjer prostorska ureditev oziroma nameravana gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave, varstva voda oziroma drugih naravnih dobrin, so obvezni del natečajnega gradiva naravovarstvene smernice oziroma usmeritve za varovanje voda in drugih naravnih dobrin za predmetno območje. Naravovarstvene smernice oziroma usmeritve pripravi ustrezna služba, ki je v skladu s predpisi pristojna za ohranjanje narave oziroma varstvo voda in drugih naravnih dobrin.
(6) Natečajno gradivo mora biti izdelano v slovenskem jeziku, poleg tega pa lahko tudi v kakšnem drugem tujem jeziku, odvisno od namena javnega natečaja.
39. člen
(natečajni pogoji)
Natečajni pogoji so pogoji, s katerimi se določijo:
1. formalne zahteve za sodelovanje natečajnikov na javnem natečaju in
2. merila za ocenjevanje natečajnih elaboratov.
40. člen
(formalne zahteve)
(1) Formalne zahteve za sodelovanje natečajnikov na javnem natečaju so zahteve, ki jih mora izpolnjevati vsak natečajni elaborat, da se ga sploh lahko vključi v ocenjevanje.
(2) S formalnimi natečajnimi zahtevami se določi zlasti:
1. da mora biti natečajni elaborat oddan v roku in na način, določen z razpisom natečaja;
2. da mora biti natečajni elaborat izdelan v obliki in z vsebino, določeno z razpisom natečaja;
3. da mora v primeru projektnega natečaja natečajnik izpolnjevati pogoje, določene z razpisom natečaja.
41. člen
(merila za ocenjevanje)
(1) Merila za ocenjevanje natečajnih elaboratov morajo omogočiti objektivno presojo natečajnih elaboratov in biti taka, da se na njihovi podlagi lahko ocenjuje:
1. funkcionalnost zasnove, racionalnost izrabe prostora oziroma objekta, funkcionalnost in racionalnost uporabe, zagotovljenost kakovostnega bivalnega oziroma delovnega okolja, funkcionalna izvedljivost in kakovost bivalnega oziroma delovnega okolja (funkcionalna merila);
2. možnost umeščanja v urbani oziroma krajinski prostor, oblikovna in funkcionalna skladnost in estetske lastnosti (oblikovalska merila);
3. skladnostno preseganje funkcionalnosti in racionalnosti, sposobnost predelave projekta, prilagajanja, ki se izraža skozi idejo objekta ali prostorske ureditve in način predstavitve (predstavitvena merila);
4. tehnična uresničljivost, inovativnost in kakovost ter zagotavljanje izpolnjevanja bistvenih zahtev nameravane gradnje, tehnološke dovršenosti, izvedljivosti in predpisanih kakovosti pri izvedbi (tehnična merila);
5. uresničljivost preprečevanja in zmanjševanje obremenjevanja okolja, ohranjanja in izboljševanja kakovosti okolja in trajnostne rabe naravnih virov, zmanjševanja rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije ter odpravljanja posledic obremenjevanja okolja (okoljska merila);
6. uresničljivost izvajanja urbane ekonomike s pravočasno zagotovitvijo komunalne opremljenosti brez pretiranih stroškov in ekonomike nameravane gradnje v času izvajanja del in uporabe objekta (merila urbane ekonomike);
7. zagotavljanje funkcionalne in racionalne rabe ter obveznosti rednega vzdrževanja in obratovanja v garancijski dobi in pogarancijskega vzdrževanja (merila uporabljivosti);
8. zagotovila, da investicijska vrednost objekta, če bi bil zgrajen na podlagi predlaganih rešitev, ne bo presegala običajnih stroškov, da bo objekt, če bi bil zgrajen na podlagi predlaganih rešitev, ves čas svoje uporabe izpolnjeval predpisane bistvene zahteve oziroma da bodo inštalacije, tehnološke naprave in oprema ves čas svoje uporabe in obratovanja izpolnjevale predpisane parametre in da bo objekt, če bi se ga gradilo na podlagi predlaganih rešitev, zgrajen pravočasno in brez nepotrebnih zapletov oziroma da bo zanj mogoče pridobiti uporabno dovoljenje (merila ekonomske upravičenosti).
(2) V primeru javnih natečajev, kjer prostorska ureditev oziroma nameravana gradnja posega na območje varovane kulturne dediščine oziroma javnih natečajev, kjer prostorska ureditev oziroma nameravana gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave, varstva voda oziroma drugih naravnih dobrin, morajo biti merila za ocenjevanje natečajnih elaboratov tudi taka, da se na njihovi podlagi lahko ocenjuje skladnost s strokovnimi zasnovami za varstvo kulturne dediščine in drugimi strokovnimi podlagami oziroma skladnost z naravovarstvenimi smernicami ter usmeritvami za varovanje voda in drugih naravnih dobrin na predmetnem območju.
(3) Pri vsakem natečaju se lahko glede na njegove specifičnosti določijo še dodatna merila, ki pa ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino in namenom natečaja.
(4) Merila za ocenjevanje morajo biti opisana in ovrednotena v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Pri nobenem od natečajev ne sme biti najnižja cena za izdelavo lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije izključno merilo za ocenjevanje natečajnih elaboratov.
(5) Po objavi razpisa natečaja se merila za ocenjevanje ne smejo več spreminjati.
42. člen
(natečajna naloga)
(1) Natečajna naloga predstavlja projektno nalogo za izdelavo natečajnega elaborata in mora biti izdelana kot tekstualno in slikovno gradivo v obliki podatkov, usmeritev in zahtev, iz katerih jasno in nedvoumno izhaja, kaj si naročnik javnega natečaja oziroma investitor določene prostorske ureditve oziroma objekta v zvezi z nameravano ureditvijo oziroma gradnjo želi oziroma predstavlja.
(2) Z natečajno nalogo se lahko določi, da mora biti izdelan natečajni elaborat samo tako, kot je to z njo določeno, da se natečajni elaborat lahko vključi v ocenjevanje, lahko pa se z njo tudi določijo dopustna odstopanja pri namenski rabi prostorske ureditve oziroma pri legi, velikosti in funkciji objekta v natečajnih elaboratih.
(3) Pogoji glede obveznosti upoštevanja natečajne naloge morajo biti v primeru dopustnih odstopanj opisani in ovrednoteni v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
(4) V nobenem primeru se z natečajno nalogo ne sme zahtevati, da bi bil natečajni elaborat izdelan podrobneje, kot je z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisano za idejno zasnovo, ki pa lahko vključuje obveznost prikaza na način perspektive in aksonometrije ali prikaz obravnavane prostorske ureditve oziroma objekta v ustrezno zmanjšanem merilu oziroma maketo, za katero pa mora biti izdelana enotna podloga s situacijskim načrtom.
43. člen
(veljavnost natečajnega gradiva)
(1) Ko je natečajno gradivo izdelano, ga mora kot celoto obravnavati in s podpisi potrditi ocenjevalna komisija.
(2) Razpis javnega natečaja se lahko objavi šele, ko je natečajno gradivo potrdila ocenjevalna komisija.
44. člen
(ustanovitev ocenjevalne komisije in druga imenovanja)
(1) Naročnik javnega natečaja po sprejetju sklepa o začetku javnega natečaja in pred njegovim razpisom imenuje skrbnika javnega natečaja in poročevalca ocenjevalne komisije na predlog pristojne poklicne zbornice, razen če je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila, ter poskrbi za ustanovitev ocenjevalne komisije. Če je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila, imenuje skrbnika javnega natečaja naročnik sam. Kolikor je to potrebno, mora naročnik javnega natečaja po sprejetju sklepa o začetku javnega natečaja in pred njegovim razpisom poskrbeti tudi za imenovanje izvedencev.
(2) Člani ocenjevalne komisije, ki jih imenuje pristojna poklicna zbornica ter njen poročevalec in izvedenci, če so imenovani, imajo pravico, da z naročnikom javnega natečaja sklenejo pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij za delo, ki nastane v zvezi z ocenjevanjem natečajnih elaboratov, drugi člani, ki jih imenuje naročnik javnega natečaja ter skrbnik javnega natečaja pa lahko sklenejo tako pogodbo, če se tako pred imenovanjem z njim dogovorijo.
(3) Ocenjevalna komisija mora biti sestavljena tako, da je število članov, ki jih imenuje naročnik javnega natečaja, za enega člana večje od števila članov, ki jih imenuje pristojna poklicna zbornica in da je v njej večina članov iz stroke, ki je usposobljena reševati natečajno nalogo.
(4) Število članov ocenjevalne komisije mora biti sorazmerno z zahtevnostjo natečaja, vendar komisija ne sme šteti manj kot tri in ne več kot devet članov in mora biti vedno liho. Maksimalno število članov ocenjevalne komisije je dopustno samo pri projektnih natečajih. Število namestnikov članov ocenjevalne komisije mora tudi biti sorazmerno z zahtevnostjo natečaja, vendar ne sme šteti manj kot dva in ne več kot pet namestnikov.
(5) Večina članov ocenjevalne komisije mora imeti univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju opravljanja arhitekturnega, krajinsko arhitekturnega ali gradbenega projektiranja oziroma opravljanja inženirskih storitev in drugih strokovnih del pri zadevah urejanja prostora in graditve objektov. Namestnik lahko nadomesti posameznega člana le, če ima najmanj enako ali višjo izobrazbo od člana, ki ga nadomešča.
(6) Ocenjevalna komisija mora imeti predsednika, ki ga izmed članov iz svoje pristojnosti določi pristojna poklicna zbornica in namestnika predsednika, ki ga določi naročnik javnega natečaja. Če je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila, imenuje naročnik javnega natečaja tudi predsednika ocenjevalne komisije. Predsednik in njegov namestnik ne moreta biti imenovana izmed namestnikov članov ocenjevalne komisije. Če je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila, imenuje naročnik javnega natečaja tudi predsednika.
3. IZVEDBA JAVNEGA NATEČAJA
45. člen
(obseg natečajnega postopka)
Postopek izvedbe javnega natečaja obsega:
1. razpis javnega natečaja;
2. oddaja natečajnih elaboratov;
3. ocenjevanje natečajnih elaboratov;
4. zaključek javnega natečaja;
5. izvršitev zaključka javnega natečaja.
46. člen
(vsebina razpisa javnega natečaja)
(1) Razpis javnega natečaja mora vsebovati naslednje podatke:
1. naročnik natečaja,
2. naslov naročnika natečaja (poštni naslov, lahko tudi številka telefaksa, elektronski naslov in telefonska številka),
3. predmet in vrsta natečaja,
4. podatki o nagradnem skladu s podatki o predvidenem številu in vrednostih nagrad ter morebitnih odškodninah, pri čemer število nagrad ne sme biti manjše od treh oziroma morajo biti predvidene najmanj prva, druga in tretja nagrada,
5. naslov naročnika oziroma razpisovalca natečaja in podatki o skrbniku natečaja (ime), od katerega se lahko zahtevajo natečajno gradivo in dodatne informacije,
6. čas, v katerem se lahko prevzame natečajno gradivo, in čas, v katerem se lahko pridobijo dodatne informacije oziroma se lahko postavljajo vprašanja,
7. znesek in način plačila za natečajno gradivo (številka transakcijskega računa, kamor je treba nakazati znesek),
8. datum in ura, do kdaj je treba oddati natečajni elaborat,
9. naslov, kamor je treba oddati natečajni elaborat in
10. imena članov ocenjevalne komisije in njihovih namestnikov, vključno z navedbo imena predsednika, namestnika predsednika ter imena skrbnika, poročevalca in izvedencev, kadar so imenovani.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora razpis dvostopenjskega natečaja poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati še datum oddaje natečajnih elaboratov tistih natečajnikov, kateri bodo povabljeni v drugo stopnjo, razpis vabljenega natečaja pa tudi navedbo natečajnikov, ki jim je bila priznana sposobnost in so zato na tak natečaj povabljeni.
(3) Razpis v primeru odprtega ali vabljenega projektnega natečaja mora poleg podatkov iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati natečajniki, pogoje, ki so v zvezi s ceno, vsebino, obsegom in roki izdelave lokacijskega načrta za nameravano prostorsko ureditev oziroma projektne dokumentacije za nameravano gradnjo ter ime poročevalca, lahko pa tudi pogoje, ki so v zvezi z garancijami za zavarovanje izpolnjevanja njihovih obveznosti za dobro in pravočasno izdelavo lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije z določeno vrsto finančnih zavarovanj.
(4) V primeru idejnega natečaja ne sme biti rok iz 8. točke prvega odstavka tega člena krajši od 30 dni, šteto od dneva objave razpisa takega natečaja, v primeru projektnega natečaja pa tak rok ne sme biti krajši od 60 dni, šteto od dneva objave razpisa takega natečaja. V primeru dvostopenjskega natečaja ne sme biti rok oddaje natečajnih elaboratov krajši od 60 dni, šteto od dneva objave izida prve stopnje takega natečaja.
47. člen
(objava razpisa javnega natečaja)
(1) Razpis javnega natečaja je treba objaviti:
1. če je razpisovalec oseba, ki je javni naročnik: na obrazcu, določenim s predpisi o oddaji javnih naročil, ki se ga objavi na enotnem informacijskem portalu ministrstva, pristojnega za finance in na spletnih straneh pristojne poklicne zbornice, razen če je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi natečaja odstopila;
2. če je razpisovalec oseba, ki ni javni naročnik: na njenih spletnih straneh in spletnih straneh pristojne poklicne zbornice, razen če je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi natečaja odstopila.
(2) Če je ocenjena vrednost prostorske ureditve oziroma objekta, ki je predmet natečaja, enaka ali presega vrednost, določeno za posamezne vrste javnih naročil in je naročnik javnega natečaja oseba, ki je javni naročnik, se mora razpis javnega natečaja objaviti tudi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Zahteva za objavo, poslana v objavo v Uradno glasilo Evropskih skupnosti, lahko obsega največ eno stran v tem glasilu ali največ 650 besed.
(3) Naročnik javnega natečaja iz prejšnjega odstavka sme objaviti razpis na enotnem informacijskem portalu iz prvega odstavka tega člena šele, ko je bila odposlana njegova zahteva za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.
(4) Naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja sme objaviti obvestilo o razpisu javnega natečaja tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja, in sicer na krajevno običajen način, vendar ne pred objavo, določeno s prejšnjimi odstavki tega člena. V takem obvestilu se lahko objavi samo povzetek pomembnejših elementov razpisa javnega natečaja, če se hkrati tudi navede, kje je objavljeno celotno besedilo.
(5) Če naj bi stroški izdelave strokovnih rešitev za prostorsko ureditev oziroma projektne dokumentacije, ki se naj bi oddala v izdelavo na podlagi poprej izvedenega javnega natečaja, katerega naročnik naj bi bila oseba, ki je javni naročnik, presegali vrednost 750.000,00 evrov, oddaja takih storitev pa se naj bi izvedla v naslednjih dvanajstih mesecih, ki sledijo sprejemu proračuna oziroma finančnega načrta, mora tak naročnik na enotnem informacijskem portalu ministrstva, pristojnega za finance in v Uradnem listu Evropskih skupnosti objaviti tudi predhodni razpis. V predhodnem razpisu se objavijo samo bistvene značilnosti nameravanega javnega natečaja.
(6) Če se v primeru razpisa javnega natečaja, pri katerem nastopa kot naročnik oseba, ki je javni naročnik, vloži zahtevek za revizijo zoper natečajne pogoje ali zoper omejitve za sodelovanje na javnem natečaju, se šteje, da je razpis takega natečaja začasno zadržan, in sicer do odločitve pristojne revizijske komisije. O takem začasnem zadržanju razpisa javnega natečaja se natečajnike, ki so že prevzeli natečajno gradivo, pisno obvesti. Obvestilo se pošlje na njihove kontaktne naslove.
(7) Če pristojna revizijska komisija ugotovi, da zahtevek za revizijo zoper natečajne pogoje oziroma zoper omejitve za sodelovanje na javnem natečaju ni bil utemeljen, se taka ugotovitev objavi v istih sredstvih javnega obveščanja oziroma glasilih, kot je bil objavljen njegov razpis, hkrati pa se v tej objavi navedejo nov datum in ura, do kdaj je treba oddati natečajni elaborat. Pri določitvi novega datuma in ure, do kdaj je treba oddati natečajni elaborat, se smiselno upoštevajo določbe četrtega odstavka prejšnjega člena.
(8) Če pristojna revizijska komisija ugotovi, da je bil zahtevek za revizijo zoper natečajne pogoje ali zoper omejitve za sodelovanje na javnem natečaju utemeljen, se mora v istih sredstvih javnega obveščanja oziroma glasilih, kot je bil objavljen njegov razpis, objaviti preklic razpisa javnega natečaja.
48. člen
(uporaba jezika)
(1) Razpis javnega natečaja mora biti v slovenskem jeziku.
(2) Razpis javnega natečaja mora biti tudi v primeru objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti pripravljen v slovenskem jeziku. V uradnih jezikih držav članic Evropske unije se lahko objavi samo povzetek pomembnejših elementov razpisa, pri čemer pa šteje za avtentično besedilo le besedilo v slovenskem jeziku.
(3) Naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja sme poleg razpisa natečaja v slovenskem jeziku dovoliti uporabo tudi tujih jezikov. V tem primeru pripravi razpis natečaja tudi v tujem jeziku. Naročnik oziroma razpisovalec natečaja lahko v razpisu natečaja določi, da smejo natečajniki predložiti svoje natečajne elaborate delno ali v celoti ne samo v slovenskem, ampak tudi v določenem tujem jeziku.
(4) Če naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja dovoli, da lahko natečajnik predloži del natečajnega elaborata v tujem jeziku, mora v razpisu natečaja tudi navesti, kateri del natečajnega elaborata je lahko v tujem jeziku.
(5) Za presojo morebitnih dvomljivih zahtev v razpisu natečaja, ki bi bil v tujem jeziku in posledično prikazov natečajnih rešitev v tujem jeziku se vedno uporablja razpis natečaja v slovenskem jeziku.
49. člen
(rok za izročitev natečajnega gradiva)
(1) Naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja mora že na dan objave razpisa natečaja omogočiti zainteresiranim natečajnikom vpogled v natečajno gradivo in ga na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva. Natečajno gradivo se na zahtevo izroči osebno, po pošti ali na elektronski način, če je tak način dostave mogoč.
(2) Naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja sme zaračunati stroške natečajnega gradiva do višine, ki znaša do največ 0,3% višine nagradnega sklada, razen če bi stroški razmnoževanja natečajnega gradiva presegli tako vrednost.
(3) Z razpisom javnega natečaja se lahko določi, da je za natečajnike prevzem natečajnega gradiva pogoj, da se jim sicer podeljena nagrada oziroma priznanje ali z razpisom predvidena odškodnina izplača.
50. člen
(možnost vprašanj pred prevzemom natečajnega gradiva in obveznost odgovorov)
(1) Pravne in fizične osebe, ki se nameravajo udeležiti javnega natečaja (v nadaljnjem besedilu: potencialni natečajniki), imajo pravico, da pred prevzemom natečajnega gradiva postavijo razpisovalcu javnega natečaja vprašanja, ki so v zvezi z razpisom takega natečaja. Vprašanja morajo biti v pisni obliki in se jih izroči neposredno razpisovalcu javnega natečaja ali pošlje po pošti, lahko pa tudi po elektronski pošti, če je tako določeno z razpisom natečaja.
(2) Rok, v katerem lahko potencialni natečajniki pošljejo vprašanja iz prejšnjega odstavka, je odvisen od roka, določenega z razpisom natečaja, v katerem je treba oddati natečajni elaborat, vendar ne more biti krajši od ene četrtine in ne daljši od ene tretjine dni iz četrtega odstavka 46. člena tega pravilnika, v nobenem primeru pa ta rok ne more biti krajši od osmih dni po objavi razpisa javnega natečaja.
(3) Če se pošlje vprašanje po pošti, ga je treba poslati priporočeno in hkrati o tem obvestiti skrbnika. Za dan, ko je razpisovalec javnega natečaja prejel vprašanje, se šteje dan oddaje na pošto. Če pošlje določeni natečajnik vprašanje po preteku roka iz prejšnjega odstavka, ni upravičen do odgovora.
(4) Predloge odgovorov, ki jih na vsa pravočasno prejeta vprašanja pripravi poročevalec, obravnava ocenjevalna komisija na sklepčni seji, ki mora biti sklicana najpozneje tri dni po preteku roka iz drugega odstavka tega člena in se do njih opredeli, na tej podlagi pa nato pripravi poročevalec ustrezen povzetek, v katerem pa ne sme biti podatka o tem, katere pravne ali fizične osebe so postavile vprašanja. Tak povzetek odgovorov na vprašanja natečajnikov podpiše predsednik ocenjevalne komisije oziroma v primeru njegove odsotnosti njegov namestnik.
(5) Povzetek odgovorov na pravočasno prejeta vprašanja natečajnikov se mora objaviti v istih sredstvih javnega obveščanja oziroma glasilih, v katerih je bil objavljen razpis javnega natečaja in sicer najpozneje v roku, ki ne sme biti daljši od ene polovice dni, določenih kot rok za oddajo natečajnega elaborata po četrtem odstavku 46. člena tega pravilnika, v nobenem primeru pa ta rok ne sme biti daljši od osmih dni po prejemu zadnjega pravočasno prispelega vprašanja.
51. člen
(oblika in vsebina natečajnega elaborata)
(1) Natečajni elaborat mora biti v zaprtem ovoju, iz katerega zunanjščine ne sme biti razvidno, kdo ga je izdelal. Vse sestavine natečajnega elaborata morajo biti označene z isto šifro ter biti v obliki, zahtevani z natečajnim gradivom.
(2) V ovoju natečajnega elaborata morata biti poleg natečajnega elaborata in spiska njegovih sestavin še dve zaprti kuverti:
1. v prvi kuverti, ki mora biti vidno označena z besedo »KONTAKT«, mora biti naslov, kamor se vrne natečajni elaborat v primeru, da na natečaju ni nagrajen, če so bile z razpisom natečaja predvidene odškodnine, pa tudi številka transakcijskega računa, na katerega se taka odškodnina izplača;
2. v drugi kuverti, ki mora biti vidno označena z besedo »AVTOR«, morajo biti:
– dokumenti oziroma listine, iz katerih je mogoče razbrati identiteto natečajnika in
– samo pri projektnem natečaju in če je tako določeno z razpisom natečaja, tudi dokazila o usposobljenosti natečajnika oziroma dokazila, da natečajnik izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja oziroma projektiranja.
(3) Če je z razpisom javnega natečaja tako določeno, morajo biti v ovoju natečajnega elaborata tudi druge kuverte z zahtevanimi dokumenti oziroma listinami.
(4) Če je natečajnik pravna oseba, mora biti v drugi kuverti tudi izjava te osebe, kdo je avtor natečajnega elaborata. Če je natečajnik skupina fizičnih oseb, mora biti v drugi kuverti tudi izjava, ki jo podpišejo vsi avtorji, naveden predstavnik skupine in priložena pogodba o ureditvi medsebojnih avtorskih razmerij take skupine, lahko pa tudi razdelilnik avtorskih in plačilnih razmerij, ki pa ga morajo podpisati vsi člani take skupine.
(5) Z natečajnim gradivom se lahko predpišejo še dodatni pogoji glede opreme in označbe natečajnih elaboratov.
52. člen
(rok in način oddaje natečajnega elaborata)
(1) Natečajni elaborat mora biti oddan do tistega dne in do tiste ure, ki je kot skrajni rok za oddajo natečajnih elaboratov določen z razpisom javnega natečaja, do katerega je treba oddati natečajni elaborat, da se bo štelo, da je oddan pravočasno.
(2) Datum oddaje natečajnih elaboratov mora biti delovni dan.
(3) Natečajni elaborat se izroči neposredno naročniku oziroma razpisovalcu natečaja ali pošlje po pošti.
(4) Če se pošlje natečajni elaborat po pošti, jo je treba poslati priporočeno in hkrati o tem obvestiti skrbnika. Za dan, ko je naročnik oziroma razpisovalec natečaja prejel natečajni elaborat, se šteje dan oddaje na pošto.
(5) Natečajnik lahko na isti natečaj pošlje le eno natečajno rešitev.
53. člen
(posledice oddaje natečajnega elaborata)
(1) Šteje se, da natečajnik z oddajo natečajnega elaborata pristaja na natečajne pogoje in da se strinja, da se bo v primeru, če bodo njegove natečajne rešitve nagrajene, štelo, da je naročnik natečaja s podelitvijo nagrade v skladu s predpisi, ki urejajo avtorske in sorodne pravice, odkupil njegove materialne avtorske pravice na njegovem natečajnem elaboratu, vendar samo, če se mu bo v skladu z določbami drugega oziroma tretjega odstavka 21. člena tega pravilnika poverila v izdelavo dokumentacija, ki je bila predmet natečajnih rešitev.
(2) Z izplačilom nagrad avtorju oziroma avtorjem strokovno najprimernejših rešitev prostorske ureditve in objekta oziroma objektov, prikazanih v njihovih natečajnih elaboratih, postane naročnik natečaja imetnik materialnih avtorskih pravic takih natečajnih elaboratov, ko s takim avtorjem oziroma avtorji sklene ustrezno pogodbo o oddaji dokumentacije, ki je bila predmet natečajnih rešitev, v izdelavo.
54. člen
(način dela ocenjevalne komisije)
(1) Oddane natečajne elaborate ocenjuje ocenjevalna komisija na sejah ocenjevalne komisije.
(2) Seje ocenjevalne komisije sklicuje in za njihov nemoten potek skrbi skrbnik natečaja. Delo ocenjevalne komisije vodi in usmerja predsednik ocenjevalne komisije. Namestnik predsednika vodi in usmerja delo ocenjevalne komisije v času odsotnosti predsednika ocenjevalne komisije.
(3) Ocenjevalna komisija dela na rednih sejah, ki so zaprte za javnost, odloča pa lahko samo na sklepčnih rednih sejah. Na rednih sejah člani ocenjevalne komisije, v njihovi odsotnosti pa namestniki članov ocenjevalne komisije, sodelujejo in odločajo neposredno.
(4) Ocenjevalna komisija lahko dela tudi na dopisnih sejah, vendar samo, če je naročnik natečaja zagotovil elektronsko uporabo informacijsko-telekomunikacijskih storitev za vsakega člana ocenjevalne komisije. Na dopisnih sejah sodelujejo člani ocenjevalne komisije oziroma njihovi namestniki tako, da svoja stališča hkrati posredujejo vsem članom ocenjevalne komisije, njihovim namestnikom in skrbniku natečaja. Na dopisnih sejah se ne morejo sprejemati odločitve, ki bi se nanašale na ocenjevanje natečajnih elaboratov.
(5) Potek vsake seje ocenjevalne komisije se zapisniško evidentira v natečajnem dnevniku, za katerega vodenje je zadolžen skrbnik natečaja.
(6) Po vsaki končani redni ali dopisni seji ocenjevalne komisije podpišeta zapisnik predsednik ocenjevalne komisije oziroma v njegovi odsotnosti njegov namestnik ter skrbnik natečaja.
(7) Ocenjevalna komisija odloča z večino glasov prisotnih članov oziroma njihovih namestnikov. Šteje se, da je seja ocenjevalne komisije sklepčna, če je na njej navzoča večina njenih članov oziroma njihovih namestnikov in če je na njej navzoč predsednik ocenjevalne komisije oziroma njegov namestnik.
(8) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti zaključna seja, na kateri se sprejme dokončna razdelitev nagrad oziroma se v prvi fazi vabljenega natečaja prizna sposobnost določenim natečajnikom, v polni sestavi, pri čemer morebitne manjkajoče člane ocenjevalne komisije pri glasovanju nadomestijo namestniki članov. V polni sestavi mora biti tudi dodatna seja ocenjevalne komisije, če je potrebna po identifikaciji natečajnikov nagrajenih natečajnih elaboratov oziroma natečajnikov, katerim naj bi se priznala sposobnost.
55. člen
(obveznost polne sestave ocenjevalne komisije)
(1) Sestava ocenjevalne komisije mora ostati enaka pri obeh stopnjah dvostopenjskega natečaja. Pri obeh stopnjah dvostopenjskega natečaja mora biti ista oseba tudi poročevalec ter izvedenci, če so bili imenovani.
(2) Če se število članov ocenjevalne komisije po že začetem natečajnem postopku zmanjša zaradi nepričakovanih dogodkov oziroma razlogov, kot so odstop, bolezen in podobno, mora naročnik javnega natečaja oziroma pristojna poklicna zbornica, vsak iz svoje pristojnosti, najpozneje v treh dneh po takem dogodku izmed dosedanjih namestnikov imenovati nadomestne člane.
(3) Če pristojna poklicna zbornica v treh dneh po dogodku iz prejšnjega odstavka ne imenuje nadomestnega člana, lahko imenuje takega člana naročnik natečaja, in sicer v naslednjih treh dneh. Če v osmih dneh po dogodku iz prejšnjega odstavka nadomestni član ni imenovan, se šteje, da so postali dosedanji namestniki članov ocenjevalne komisije člani ocenjevalne komisije in da lahko zato ocenjevalna komisija veljavno odloča.
(4) Določba prejšnjega odstavka se ne more uporabljati v primeru, če odstopijo vsi člani ocenjevalne komisije in njihovi namestniki. V takem primeru se mora imenovati nova ocenjevalna komisija in ponoviti razpis natečaja.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v primeru odstopa oziroma bolezni poročevalca.
(6) Določbe tretjega odstavka 11. člena tega pravilnika ne veljajo v primeru, ko je bil razpis natečaja že objavljen in so bili zaradi odstopa ali bolezni imenovani novi člani ocenjevalne komisije ali njihovi namestniki oziroma je bil imenovan nadomestni poročevalec ocenjevalne komisije.
(7) Določbe tega člena ne veljajo v primerih natečajev, pri katerih sodelujejo izvedenci. Če v takih natečajih določeni izvedenec odstopi oziroma zboli, preden je bilo pripravljeno pisno poročilo o pregledu natečajnih elaboratov, naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja v osmih dneh na predlog ustreznih institucij imenuje nadomestnega izvedenca.
56. člen
(obveznost predhodnega preizkusa)
(1) Ocenjevalna komisija mora pred začetkom ocenjevanja opraviti predhodni preizkus prejetih natečajnih elaboratov, ki obsega preverjanje pravočasnosti oddanih natečajnih elaboratov in izpolnjevanja formalnih natečajnih pogojev, določenih z razpisom natečaja, ki jih je v skladu z načelom anonimnosti natečajnikov mogoče preveriti še pred razkritjem identitete natečajnikov.
(2) V predhodnem preizkusu je treba preveriti, kateri natečajni elaborati:
1. so bili oddani pravočasno,
2. so v zapakiranem ovoju, označenim na način, predpisan z razpisom natečaja,
3. imajo na predpisan način označene kuverte,
4. vsebujejo seznam sestavin natečajnega elaborata in
5. imajo tudi vse druge sestavine, predpisane z razpisom natečaja.
(3) Po opravljenem predhodnem preizkusu iz prejšnjega odstavka mora ocenjevalna komisija predati skrbniku natečaja vse kuverte, označene z besedo »AVTOR« in »KONTAKT«, da jih neodprte deponira, vse sestavne dele prispelih natečajnih elaboratov označiti tako, da je nemogoča njihova naknadna zamenjava, nato pa iz ocenjevanja izločiti natečajne elaborate, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka.
57. člen
(ocenjevanje natečajnih elaboratov)
(1) Ocenjevalna komisija mora k ocenjevanju pripustiti vse natečajne elaborate, ki niso bili izločeni iz razlogov, določenih v prejšnjem členu.
(2) Ocenjevalna komisija mora za vsak neizločeni natečajni elaborat posebej preveriti, ali so izpolnjeni pogoji, določeni s projektno nalogo in drugi vsebinski pogoji, določeni z razpisom natečaja (v nadaljnjem besedilu: vsebinski natečajni pogoji).
(3) Ocenjevalna komisija lahko natečajne elaborate, ki izpolnjujejo formalne in vsebinske natečajne pogoje, ocenjuje samo v skladu z merili za ocenjevanje, določenimi v natečajnem gradivu.
(4) Ocenjevalna komisija mora izločiti natečajne elaborate, ki po načinu in obsegu ne dosegajo razpisnih zahtev ter tiste priloge natečajnih elaboratov, ki presegajo z natečajnim gradivom določeni obseg natečajnega elaborata. Pri dvostopenjskem natečaju mora ocenjevalna komisija, ko ocenjuje natečajne elaborate v drugi stopnji, izločiti take natečajne elaborate, katerih rešitve so povsem drugačne, kot so bile prikazane v prvi stopnji.
(5) Po razvrstitvi natečajnih del mora ocenjevalna komisija še posebej glasovati o tistih elaboratih, ki so bili izločeni, ker se je ugotovilo, da ne izpolnjujejo določenih meril za ocenjevanje, predpisanih z razpisom natečaja. V nobenem primeru pa ocenjevalna komisija ne sme ocenjevati natečajnih elaboratov, ki so bili izločeni zaradi neizpolnjevanja naslednjih formalnih pogojev:
1. da so bili oddani nepravočasno oziroma po preteku roka, ki je bil z razpisom natečaja določen za oddajo natečajnih elaboratov, ali
2. da niso bili v zapakiranem ovoju, ali
3. da niso bili označeni na način, predpisan z razpisom natečaja oziroma da v primeru ocenjevanja natečajnih elaboratov nista bili priloženi zaprti kuverti, označeni na predpisan način.
58. člen
(možnost začasne prekinitve ocenjevanja)
(1) Če je skrbnik natečaja predlagal naročniku natečaja prekinitev natečaja, ker ocenjevalna komisija njegovo opozorilo, da je določeni natečajni elaborat izdelan v nasprotju z zakonom oziroma v nasprotju s predpisi, izdanimi na podlagi zakona oziroma v nasprotju z razpisom natečaja, pri ocenjevanju ni upoštevala oziroma ni upoštevala njegovega predloga za odpravo takih nepravilnosti, lahko naročnik natečaja ocenjevalno komisijo opozori in ji hkrati naloži odpravo takih nepravilnosti.
(2) Če ocenjevalna komisija opozorila iz prejšnjega odstavka ne upošteva oziroma ugotovljenih nepravilnosti ne odpravi, ji lahko naročnik natečaja s sklepom naloži, da začasno prekine ocenjevanje natečajnih elaboratov.
(3) Ocenjevalna komisija lahko nadaljuje z ocenjevanjem natečajnih elaboratov, ko ji to v pisni obliki sporoči naročnik natečaja.
59. člen
(ocenitev natečajnih elaboratov)
(1) Ocenjevalna komisija oceni natečajne elaborate na podlagi njihove predhodne razvrstitve s podelitvijo nagrad in morebitnih posebnih priznanj.
(2) Nagrade in posebna priznanja se lahko podelijo samo za tiste natečajne rešitve, ki dobijo na zaključni seji ocenjevalne komisije dvotretjinsko večino glasov vseh članov ocenjevalne komisije, v primeru tričlanske žirije pa mora biti taka odločitev soglasna. Enak način odločanja ocenjevalna komisija uporablja tudi pri izločanju posameznih natečajnih elaboratov iz nadaljnjega ocenjevanja, če tak način glasovanja zahteva kdo od članov komisije.
(3) V izjemnih primerih lahko ocenjevalna komisija sprejme tudi sklep o drugačni razdelitvi nagrad ali oblikuje drugačne skupine nagrad, kot je bilo predvideno v razpisu, pri čemer pa mora biti tak sklep sprejet soglasno in na seji, na kateri je ocenjevalna komisija v polni sestavi. Pri tem morebitne manjkajoče člane ocenjevalne komisije pri glasovanju nadomestijo namestniki članov. Pri oblikovanju enakovrednih nagrad se ne določi vrstnega reda.
60. člen
(zaključno poročilo)
(1) Po ocenitvi vseh natečajnih elaboratov se mora ocenjevalna komisija sestati na zaključni seji, na kateri sprejme oceno natečajnih elaboratov in poročilo o svojem delu (v nadaljnjem besedilu: zaključno poročilo).
(2) Zaključno poročilo obsega:
1. določitev vrstnega reda nagrad in morebitnih posebnih priznanj, z višino denarnih sredstev, ki pripadajo posamezni nagradi oziroma priznanju ter določitev višine odškodnin, če so bile z razpisom javnega natečaja predvidene;
2. utemeljitev odločitev ocenjevalne komisije o določitvi nagrad, priznanj in odškodnin iz prejšnje točke glede na merila iz razpisa natečaja z ustrezno obrazložitvijo;
3. povzetek poročila poročevalca o opravljeni primerjavi natečajnih elaboratov;
4. dodatne ugotovitve in stališča oziroma priporočila ocenjevalne komisije naročniku natečaja (v nadaljnjem besedilu: priporočila ocenjevalne komisije);
5. morebitna ločena mnenja članov strokovne komisije.
(3) Priporočila ocenjevalne komisije se oblikujejo tako, da ocenjevalna komisija obrazloži svoje ugotovitve glede nadaljnjega razvoja in obdelave natečajne naloge.
(4) Zaključno poročilo s podpisi potrdijo člani ocenjevalne komisije oziroma v primeru njihove odsotnosti njihovi namestniki. S podpisom poročila podpisnik potrdi, da gre pri posameznih vsebinskih sklopih poročila za večinsko mnenje.
(5) Zaključno poročilo postane veljavno, ko ga podpiše večina članov ocenjevalne komisije.
(6) Če se posamezni član ocenjevalne komisije oziroma njegov namestnik ne strinja z zaključnim poročilom in je zato odklonil podpis pod njim, lahko svoje osebno drugačno mnenje izrazi v ločenem mnenju, kar pa ne vpliva na veljavnost zaključnega poročila. Ločeno mnenje mora biti pisno in mora biti predloženo skrbniku natečaja najpozneje pred sejo ocenjevalne komisije, na kateri se ugotavlja identiteta natečajnikov.
(7) Zaključno poročilo se lahko dopolni, če se ob pregledu prilog iz kuvert ali identifikaciji natečajnikov ugotovi razloge za drugačno stališče ocenjevalne komisije.
61. člen
(identifikacija natečajnikov)
(1) Ugotavljanje identitete oziroma drugih podatkov natečajnikov se lahko izvede šele po potrditvi zaključnega poročila.
(2) Ugotavljanje identitete natečajnikov se začne z odpiranjem zapečatenih kuvert, označenih z besedo »AVTOR«, ki jih na sejo ocenjevalne komisije predloži skrbnik natečaja.
(3) Kuverte, priložene natečajnim elaboratom, ki niso bili nagrajeni, se ne smejo odpreti in se hranijo pri skrbniku natečaja vse do zaključka natečaja, po potrditvi zaključnega poročila pa vrnejo neuspelim natečajnikom na naslove, navedene v prvi kuverti, označene z besedo »KONTAKT«.
62. člen
(obveznost naknadnega preizkusa)
(1) Ko so kuverte, označene z besedo »AVTOR«, odprte, mora ocenjevalna komisija na podlagi podatkov iz njihove vsebine brez odlašanja opraviti naknadni preizkus nagrajenih natečajnih elaboratov in natečajnih elaboratov, katerim so bila podeljena posebna priznanja (v nadaljnjem besedilu: naknadni preizkus).
(2) Naknadni preizkus obsega preverjanje izpolnjevanja dokazil o izpolnjevanju pogojev glede usposobljenosti natečajnikov, ki so bili določeni z razpisom javnega natečaja oziroma natečajnim gradivom in jih je v skladu z načelom anonimnosti natečajnikov mogoče preveriti šele po razkritju identitete natečajnikov.
(3) Samo v primeru, če je bilo z razpisom javnega natečaja tako določeno, lahko opravi ocenjevalna komisija preizkus usposobljenosti natečajnikov tudi kasneje, vendar najpozneje v treh dneh po preteku poziva skrbnika javnega natečaja, da predložijo dokazila.
63. člen
(obveznost dodatne seje ocenjevalne komisije)
(1) Če ocenjevalna komisija ugotovi, da avtor, kateremu naj bi bila podeljena nagrada, ne izpolnjuje pogojev glede usposobljenosti oziroma da ne bi smel nastopati kot natečajnik iz razlogov, določenih v tretjem oziroma četrtem odstavku 11. člena tega pravilnika, mora skrbnik javnega natečaja najpozneje v treh dneh po zaključni seji sklicati dodatno sejo ocenjevalne komisije in ji predlagati v potrditev ustrezno dopolnitev zaključnega poročila in spremenjena priporočila ocenjevalne komisije.
(2) Če obstaja dvom, ali določeni natečajnik oziroma avtor izpolnjuje z razpisom natečaja predpisane pogoje, mora ocenjevalna komisija takega natečajnika pozvati, da ji v določenem času, ki pa ne sme biti krajši od treh dni in ne daljši od 15 dni, predloži ustrezna dodatna dokazila. Za taka dokazila se lahko štejejo samo potrdila iz uradnih evidenc.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena ali če natečajnik oziroma avtor v roku iz prejšnjega odstavka ocenjevalni komisiji ne predloži dokazil iz prejšnjega odstavka, se mora v spremenjenem zaključnem poročilu tak natečajnik oziroma avtor, ki ne izpolnjuje z razpisom natečaja predpisane pogoje, črtati iz seznama nagrajenih natečajnikov.
(4) Po zaključeni dodatni seji sprejme ocenjevalna komisija ustrezno spremenjeno oziroma dopolnjeno zaključno poročilo kot aneks k zaključnemu poročilu, ki ga s podpisi potrdijo člani ocenjevalne komisije in njihovi namestniki. V primeru iz prejšnjega odstavka lahko ocenjevalna komisija sprejme sklep o drugačni razdelitvi nagrad ali oblikuje drugačne skupine nagrad, kot je bilo predvideno v razpisu oziroma s takim sklepom določi, da se preostalim natečajnikom, ki so bili pred odkritjem, da določeni natečajnik oziroma avtor ne bi smel sodelovati na natečaju, glede na podeljene nagrade uvrščeni za takim avtorjem, podelijo višje nagrade, pri čemer pa mora biti tak sklep sprejet soglasno in na seji, na kateri je ocenjevalna komisija v polni sestavi. Pri tem morebitne manjkajoče člane ocenjevalne komisije pri glasovanju nadomestijo namestniki članov.
(5) Aneks k zaključnemu poročilu postane veljaven, ko ga podpiše večina članov ocenjevalne komisije oziroma v primeru njihove odsotnosti njihovi namestniki.
(6) Če se posamezni član ocenjevalne komisije oziroma njegov namestnik ne strinja z aneksom k zaključnemu poročilu in je zato odklonil podpis pod njim, lahko svoje osebno drugačno mnenje izrazi v ločenem mnenju, kar pa ne vpliva na veljavnost zaključnega poročila. Tako ločeno mnenje mora biti pisno in mora biti predloženo skrbniku natečaja najpozneje v osmih dneh po zaključeni dodatni seji ocenjevalne komisije.
64. člen
(obvestilo o izidu javnega natečaja)
Naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja mora takoj po potrditvi zaključnega poročila ocenjevalne komisije izid natečaja po telefaksu ali elektronski pošti sporočiti nagrajenim avtorjem, v osmih dneh pa jim nato še poslati zaključno poročilo. Po končani prvi stopnji dvostopenjskega natečaja mora biti v takem obvestilu nagrajenim avtorjem tudi navedeno, da se to obvestilo šteje kot povabilo za sodelovanje v drugi stopnji takega natečaja.
65. člen
(objava izida uspelega javnega natečaja)
(1) Naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja mora izid javnega natečaja, na katerem je bila podeljena najmanj ena nagrada, objaviti. Izid takega uspelega javnega natečaja mora biti objavljen v istih sredstvih javnega obve­ščanja oziroma glasilih, kot je bil objavljen njegov razpis.
(2) V primeru dvostopenjskega natečaja mora biti izid natečaja objavljen po zaključeni prvi stopnji in po zaključeni drugi stopnji.
(3) Obvezna vsebina objave obvestila o izidu uspelega javnega natečaja je naslednja:
1. naročnik javnega natečaja,
2. naslov naročnika javnega natečaja (poštni naslov, lahko tudi številka telefaksa, elektronski naslov in telefonska številka),
3. opis predmeta in vrste javnega natečaja,
4. število natečajnikov,
5. podatki o natečajnikih, ki so prejeli nagrado oziroma posebno priznanje in o višini takih nagrad oziroma priznanj;
6. čas in kraj razstave natečajnih elaboratov in morebitne druge informacije o izidu javnega natečaja, v primeru zaključka prve stopnje dvostopenjskega natečaja pa tudi datum, ko se začne natečajni postopek druge stopnje, če ta še ni bil določen z razpisom natečaja.
66. člen
(objava izida neuspelega javnega natečaja)
(1) Če na javnem natečaju ni bila podeljena nobena nagrada, lahko naročnik javnega natečaja ugotovi, da natečaj ni uspel. Taka ugotovitev, ki se jo objavi kot obvestilo o izidu neuspelega natečaja, je obvezna, če se na natečaj ne odzove noben natečajnik.
(2) Objava iz prejšnjega odstavka mora biti v istih sredstvih javnega obveščanja oziroma glasilih, kot je bil objavljen njegov razpis.
(3) Obvezna vsebina objave obvestila o izidu neuspelega natečaja je naslednja:
1. naročnik javnega natečaja,
2. naslov naročnika javnega natečaja (poštni naslov, lahko tudi številka telefaksa, elektronski naslov in telefonska številka),
3. opis predmeta in vrste javnega natečaja,
4. število natečajnikov oziroma navedba, da se na natečaj ni odzval noben natečajnik,
5. opis razlogov, zaradi katerih natečaj ni uspel, in
6. morebitne druge informacije v zvezi z neuspelim natečajem.
(4) Neuspeli natečaj ob zadostnem številu strokovno odgovarjajočih rešitev, ki sicer ne ustrezajo pričakovanjem naročnika javnega natečaja, tega ne odvezuje od izplačila preostalih stroškov natečaja, vključno z odškodninami, če so bile obljubljene z razpisom javnega natečaja.
67. člen
(obveznost razstave natečajnih elaboratov)
(1) Naročnik uspelega javnega natečaja mora poskrbeti za razstavo vseh prispelih natečajnih elaboratov, razen tistih, ki so bili že na prvi seji ocenjevalne komisije izločeni iz ocenjevanja zaradi prepozne dospelosti ali nepravilno označenega ovoja. Pri dvostopenjskem natečaju morata biti dve razstavi, prva po končani prvi stopnji, druga pa po končani drugi stopnji.
(2) Odprtje razstave natečajnih elaboratov mora biti najpozneje v enem mesecu po objavi izida uspelega natečaja in mora trajati najmanj en teden.
(3) Nagrajena natečajna dela morajo biti na razstavi opremljena z imeni avtorjev in vseh članov delovnih skupin, ki so sodelovali pri izdelavi takega natečajnega elaborata.
(4) Na razstavi mora biti dostopno zaključno poročilo ocenjevalne komisije oziroma ocena natečajnih elaboratov.
(5) Če so bili na natečaju prisotni natečajni elaborati, ki so bili že na prvi seji ocenjevalne komisije izločeni iz ocenjevanja zaradi prepozne dospelosti ali nepravilno označenega ovoja oziroma sploh niso bili odprti, v prvi kuverti, označeni z besedo »KONTAKT« pa tudi ni bilo naslovov, kamor se naj taki neuspeli natečajni elaborati vrnejo oziroma taka kuverta ni bila priložena, se s takimi natečajnimi elaborati ravna v skladu s predpisi, ki urejajo obvezna ravnanja z odpadnimi materiali.
68. člen
(pravica natečajnikov do vpogleda, odgovorov na vprašanja in ugovora)
(1) Naročnik javnega natečaja mora po objavi izida natečaja vsakemu natečajniku na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v natečajni dnevnik in drugo dokumentacijo, ki je bila vzpostavljena v zvezi s pripravo in izvedbo natečaja (v nadaljnjem besedilu: natečajna dokumentacija). Vpogled v natečajno dokumentacijo je možen v času od dneva objave izida natečaja do preteka osmih dni po objavi izida.
(2) Če vloži natečajnik zahtevo za vpogled v natečajno dokumentacijo po preteku roka iz prejšnjega odstavka, ima naročnik javnega natečaja pravico, da taki zahtevi ne ugodi.
(3) Natečajnik lahko v roku iz prvega odstavka tega člena naročniku javnega natečaja postavi tudi vprašanja, ki so v zvezi z natečajnim postopkom oziroma se nanašajo na odločitve ocenjevalne komisije.
(4) Če so vprašanja natečajnika v zvezi z natečajnim postopkom oziroma se nanašajo na odločitve ocenjevalne komisije, mora nanja naročnik javnega natečaja odgovoriti v treh dneh po njihovem prejemu. Če pa pošlje natečajnik vprašanja po preteku roka iz prvega odstavka tega člena ali če se taka vprašanja ne nanašajo na natečajni postopek oziroma odločitve ocenjevalne komisije, pa ima naročnik javnega natečaja pravico, da na taka vprašanja ne odgovori.
(5) Naročnik javnega natečaja mora v treh dneh po prejemu ugovora ugotoviti njegovo utemeljenost. Pri ugotavljanju utemeljenosti ugovora mora sodelovati ocenjevalna komisija, lahko pa tudi pristojna poklicna zbornica, razen če je od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila.
(6) Če naročnik javnega natečaja ugotovi, da je bil ugovor poslan pravočasno in da je utemeljen, lahko javni natečaj razveljavi in v nadaljevanju ravna, kot je to v primeru neuspelega javnega natečaja določeno v 66. členu tega pravilnika. Če pa naročnik javnega natečaja ugotovi, da ugovor ni utemeljen, ima pravico, da na ugovor ne odgovori.
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko naročnik javnega natečaja odloči, da javni natečaj razveljavi tudi v primeru, ko ugovor ni bil poslan v roku iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da je tak ugovor utemeljen.
69. člen
(sklep o zaključku javnega natečaja)
(1) Če je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki je javni naročnik, se tak natečaj zaključi s sklepom, ki ga mora sprejeti tak naročnik najpozneje v treh dneh po odprtju razstave, razen če so bili vloženi ugovori iz tretjega odstavka prejšnjega člena ali če je bil v primeru javnega natečaja, katerega naročnik je javni naročnik, vložen zahtevek za revizijo zoper njegov izid. V takem primeru mora biti sprejet sklep najpozneje v treh dneh po odločitvi o vloženem ugovoru oziroma odločitvi pristojne revizijske komisije. V primeru, če je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki ni javni naročnik, sprejetje takega sklepa ni potrebno, se pa mora ne glede na to začeti z izvršitvijo zaključka natečaja v skladu s predpisi, ki urejajo civilnopravna oziroma obligacijska razmerja in se zato šteje, kot da je tak sklep sprejet.
(2) Sklep iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj naslednje elemente:
1. predmet in vrsta javnega natečaja s povzetkom podatkov iz objave obvestila o izidu natečaja,
2. podatki o stroških javnega natečaja z njihovo specifikacijo in
3. drugi podatki, ki so v zvezi z izvedbo in zaključkom javnega natečaja, vključno s podatki o odločitvah v zvezi z ugovori oziroma zahtevki za revizijo zoper njegov razpis, če so bili vloženi.
70. člen
(posledice objave sklepa o zaključku javnega natečaja)
Sklep o zaključku javnega natečaja je:
1. v primeru idejnega natečaja izvršilni naslov za izplačilo nagrad in priznanj, če so bila podeljena, odškodnin in drugih stroškov, ki so nastali v zvezi s pripravo in izvedbo natečaja, upravičencem za tako izplačilo;
2. v primeru projektnega natečaja izvršilni naslov za izplačilo nagrad in priznanj, če so bila podeljena, odškodnin in drugih stroškov, ki so nastali v zvezi s pripravo in izvedbo natečaja, upravičencem za tako izplačilo ter za začetek postopka oddaje predmeta natečaja v izdelavo.
71. člen
(obveznost izplačil)
(1) Plačila stroškov uspelega oziroma neuspelega natečaja morajo biti izvedena praviloma v 30 dneh, najpozneje pa v 90 dneh po objavi sklepa o zaključku javnega natečaja oziroma dnevu, ko bi bil tak sklep lahko izdan.
(2) Plačilo stroškov natečaja izvede razpisovalec javnega natečaj na način in pod pogoji, določenimi s pogodbo, sklenjeno med njim in naročnikom javnega natečaja, oziroma naročnik javnega natečaja, če je nastopal sam kot razpisovalec javnega natečaja. V primeru dvostopenjskega natečaja se plačilo stroškov izvede po vsaki zaključeni fazi oziroma stopnji.
(3) Izplačilo honorarjev članom ocenjevalne komisije, ki jih je imenovala pristojna poklicna zbornica, skrbniku javnega natečaja ter poročevalcu ter izvedencem, če so bili imenovani, se izvede na način in pod pogoji, določenimi z drugim odstavkom 44. člena tega pravilnika. Drugi člani ocenjevalne komisije, ki jih je imenoval naročnik javnega natečaja, imajo pravico do ustrezne nagrade, če so se tako pred imenovanjem dogovorili z naročnikom javnega natečaja.
(4) Članu ocenjevalne komisije oziroma drugemu posamezniku iz prejšnjega odstavka, ki je odstopil po že začetem natečajnem postopku, se honorar ne izplača.
(5) Vse nagrade in odškodnine se izplačajo v bruto zneskih.
72. člen
(možnosti oddaje predmeta natečaja v izdelavo)
(1) Če je bila na projektnem natečaju podeljena prva nagrada, mora naročnik javnega natečaja najprej ponuditi sklenitev pogodbe za izdelavo predloga lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije prvo nagrajenemu avtorju, prvo nagrajeni avtor pa mora na tako ponudbo odgovoriti v petnajstih dneh po njenem prejemu.
(2) Če prvo nagrajeni avtor na poziv naročnika javnega natečaja za oddajo ponudbe v roku iz prejšnjega odstavka ne odgovori ali če odgovori, da ponudbe ne bo posredoval, ker ni zainteresiran za izdelavo predloga lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije, lahko naročnik javnega natečaja prostorskega načrtovalca oziroma projektanta izbere izmed ostalih nagrajenih natečajnikov in jih zato povabi na pogajanja, hkrati pa vnovči finančno zavarovanje, če je bilo z razpisom javnega natečaja predpisano. Na tak način lahko naročnik tudi izbere prostorskega načrtovalca oziroma projektanta, če prva nagrada ni bila podeljena.
(3) Če na javnem natečaju prva nagrada ni bila podeljena:
1. mora v primeru, ko je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki je javni naročnik, v skladu s predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega razpisa za natečaj načrtov, tak naročnik začeti postopek s pogajanji brez predhodne objave in nanj povabiti vse nagrajene avtorje in jim v tem postopku ponuditi sklenitev pogodbe za izdelavo predloga lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije;
2. lahko v primeru, ko je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki ni javni naročnik, tak naročnik ponudi sklenitev pogodbe za izdelavo predloga lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije vsem nagrajenim avtorjem.
(4) Naročnik javnega natečaja lahko v primeru, da nihče od nagrajenih avtorjev na poziv za oddajo ponudbe ne odgovori ali, če odgovori, da ponudbe ne bo posredoval, ker ni zainteresiran za izdelavo predloga lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije, izdelavo lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije ponudi oziroma odda pod enakimi pogoji nenagrajenim avtorjem, katerih natečajne elaborate je ocenjevala ocenjevalna komisija in jih zato povabi na pogajanja. Take nenagrajene avtorje lahko povabi naročnik javnega natečaja na pogajanja tudi v primeru, če pogajanja z nagrajenimi avtorji niso bila uspešna.
(5) Če se nihče od nenagrajenih avtorjev iz prejšnjega odstavka pogajanj ne udeleži, se lahko izdelava lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije pod enakimi pogoji ponudi oziroma odda kateremukoli drugemu prostorskemu načrtovalcu oziroma projektantu, in sicer:
1. v primeru, če je kot naročnik projektnega natečaja nastopal javni naročnik, na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru razpisa za natečaj načrtov;
2. v primeru, če je kot naročnik projektnega natečaja nastopala oseba, ki ni javni naročnik, na način in pod pogoji, kot jih sama določi taka oseba.
73. člen
(obveznost novega natečaja)
(1) Če projektni natečaj ni uspel, predmeta takega natečaja ni mogoče oddati v izdelavo brez novega natečaja. Novi natečaj se lahko izvede drugače kot neuspeli oziroma se ga lahko izvede kot drugačna vrsta javnega natečaja glede na način izvedbe.
(2) Če investitor prostorske ureditve oziroma objekta, ki je bil predmet projektnega natečaja ali njegov pravni naslednik, v enem letu po sprejetju sklepa o zaključku natečaja ne začne z oddajo predmeta natečaja v izdelavo, se šteje, da se je tak naročnik javnega natečaja odpovedal natečajnim rešitvam in se zato lahko za isto območje prostorske ureditve oziroma objekt izvede nov natečaj. Nov javni natečaj se lahko izvede enako kot prejšnji, lahko pa tudi drugače kot prejšnji oziroma se ga lahko izvede kot drugačna vrsta javnega natečaja glede na način izvedbe.
74. člen
(posebnosti v primeru idejnega natečaja)
Če je bila na idejnem natečaju podeljena ena ali več nagrad, se lahko naročnik takega natečaja po sprejetju sklepa o zaključku takega uspelega javnega natečaja odloči:
1. da izvede določeno vrsto projektnega natečaja, ali
2. da ponudi sklenitev pogodbe za izdelavo predloga lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije prvonagrajenemu avtorju, lahko pa tudi vsem nagrajenim avtorjem, razen če je bila predmet natečaja prostorska ureditev oziroma objekt, za katerega je javni natečaj obvezen; v takem primeru se mora pred oddajo del pripraviti in izvesti projektni natečaj po določbah tega pravilnika.
4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75. člen
(dokončanje javnih natečajev)
(1) Že začeti javni natečaji se zaključijo v skladu z razpisnimi pogoji, določenimi v objavi njihovega razpisa, predmet takih natečajev pa se lahko odda v izdelavo na način, kot to določajo določbe tega pravilnika samo v primeru, če se sprejme in objavi sklep o njegovem zaključku v skladu z določbami 69. člena tega pravilnika.
(2) Javni natečaj se šteje za začet, če je bil pred dnem uveljavitve tega pravilnika njegov razpis objavljen na spletnih straneh pristojne poklicne zbornice ali v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma v Uradnem listu Evropskih skupnosti, lahko pa tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja, vendar samo, če je naročnik natečaja pri njegovi pripravi in izvedbi sodeloval s pristojno poklicno zbornico na način in pod pogoji, določenimi s tem pravilnikom.
76. člen
(dokončanje drugih natečajev)
Če je bil pred dnem uveljavitve tega pravilnika objavljen razpis določenega natečaja, pri katerega pripravi in izvedbi ni sodelovala pristojna poklicna zbornica na način in pod pogoji, določenimi s tem pravilnikom, se tak natečaj ne glede na to, ali se imenuje javni ali ne, ne šteje za javni natečaj po določbah tega pravilnika. Predmet takega natečaja se lahko v primeru, če je kot njegov naročnik nastopal javni naročnik, po njegovem zaključku odda v izdelavo na način in pod pogoji, kot to določajo tiste določbe Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/04 – prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega razpisa za natečaj načrtov.
77. člen
(uskladitev poimenovanj)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za predpise, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega razpisa za natečaj načrtov šteje ZJN-1 in izvršilni predpisi, izdani na njegovi podlagi.
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se v primerih, ko nastopa kot naročnik javnega natečaja oseba, ki je javni naročnik:
– javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov po določbah tega pravilnika šteje kot natečaj za pridobitev načrtov planiranja prostora, urbanističnih načrtov, načrtov na področju arhitekture, inženiringa ali informatike po določbah ZJN-1;
– ocenjevalna komisija po določbah tega pravilnika šteje kot žirija po določbah ZJN-1;
– kandidat za natečajnika po določbah tega pravilnika šteje kot kandidat po določbah ZJN-1;
– natečajno gradivo po določbah tega pravilnika šteje kot razpisna dokumentacija po določbah ZJN-1;
– razpis javnega natečaja po določbah tega pravilnika šteje kot razpis natečaja načrtov po določbah ZJN-1;
– formalne zahteve po določbah tega pravilnika šteje kot pogoj po določbah ZJN-1;
– merila za ocenjevanje po določbah tega pravilnika šteje kot merilo in kvalifikacijske zahteve po določbah ZJN-1;
– natečajni elaborat po določbah tega pravilnika šteje kot načrt ali program, za katerega se v natečaju po določbah ZJN-1 podeli nagrada ali se odda brez podelitve nagrade.
(3) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se v primerih, ko nastopa kot naročnik javnega natečaja oseba, ki je javni naročnik:
– šteje, da je sklep o začetku javnega natečaja v skladu s predpisi o javnih naročilih, če vsebuje elemente, predpisane s Pravilnikom o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/04);
– za vrednost, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropskih skupnosti, šteje vrednost po Pravilniku o določitvi tolarskih protivrednosti, nad katerimi so potrebne objave javnih naročil v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (Uradni list RS, št. 40/04);
– kot obrazec, na katerem se objavi obvestilo o razpisu javnega natečaja, uporablja obrazec iz priloge 10 Pravilnika o enotnih obrazcih za vse vrste objav, ki jih morajo naročniki objavljati po Zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 44/04);
– kot obrazec, na katerem se objavi obvestilo o zaključku javnega natečaja, uporablja obrazec iz priloge 11 predpisa iz prejšnje alinee.
(4) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za predpise, ki določajo zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb in na podlagi katerih se določajo vrste večstanovanjskih stavb, stanovanjskih stavb za posebne namene in nestanovanjskih stavb, namenjenih javni rabi, za katere je javni natečaj obvezen, šteje Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).
78. člen
(uskladitev objav razpisov javnih natečajev)
Če z dnem uveljavitve tega pravilnika še ni vzpostavljen enotni informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, se do njegove vzpostavitve obvestila o razpisih in zaključkih javnih natečajev, pri katerih kot naročnik nastopa oseba, ki je javni naročnik, pošiljajo v objavo v Uradni list Republike Slovenije.
79. člen
(uskladitve organizacijske narave)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za skupno koordinacijsko telo iz drugega odstavka 12. člena tega pravilnika šteje skupno koordinacijsko telo iz 120. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odl. US, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 47/04 in 62/04 – odl. US).
(2) Če na dan, ko začne veljati ta pravilnik, ZAPS in IZS še nista ustanovili skupno koordinacijsko telo iz prejšnjega odstavka, se vse naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnih natečajev, opravljajo pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS/97), ki je bila ustanovljena na podlagi 100.a člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86; Uradni list RS, št. 71/93 – ZUN, 40/94 – odl. US, 69/94 – odl. US, 59/96, 45/99, 42/00 – odl. US, 52/00 – ZGPro in 52/00) oziroma se na naslov IZS/97 tudi pošiljajo pozivi naročnikov javnih natečajev za sodelovanje pri pripravi in izvedbi javnih natečajev, vendar najdalj do ustanovitve skupnega koordinacijskega telesa.
(3) Šteje se, da je skupno koordinacijsko telo iz prvega odstavka tega člena ustanovljeno in je začelo opravljati naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnih natečajev, ko ZAPS in IZS hkrati objavita njegov naslov oziroma sedež na svojih spletnih straneh.
80. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-00-7/2002
Ljubljana, dne 16. septembra 2004.
EVA 2002-2511-0006
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo