Uradni list

Številka 108
Uradni list RS, št. 108/2004 z dne 7. 10. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 108/2004 z dne 7. 10. 2004

Kazalo

4529. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, stran 12847.

Na podlagi 36., 37., 43., 52. in 54. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o postopkih za izvrševanje proračuna
Republike Slovenije
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta pravilnik za neposredne uporabnike državnega proračuna ureja postopke, obrazce in druge dokumente za:
1. določitev kvot (36. člen Zakona o javnih financah – Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: ZJF);
2. pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna (37. člen ZJF);
3. prerazporejanje pravic porabe;
4. odpiranje novih postavk v proračunu ali novih kontov v okviru že odprtih postavk;
5. vključevanje namenskih prejemkov in izdatkov v proračun (43. člen ZJF), predvsem pa namenskih prihodkov:
– donacij;
– kupnin od prodaje državnega stvarnega premoženja;
– najemnin od državnega premoženja;
– odškodnin iz naslova zavarovanj državnega premoženja;
– prihodkov iz naslova lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov in plačevanje med neposrednimi uporabniki;
– proračunskih skladov;
6. zavarovanje predplačil (52. člen ZJF);
7. prevzemanje obveznosti v breme proračuna ter evidentiranje prevzetih obveznostih;
8. spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov;
9. izplačila iz proračuna (54. člen ZJF);
10. obveščanje Ministrstva za finance (v nadaljnjem besedilu: MF);
11. postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna.
(2) Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za občine.
(3) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na proračun, se uporabljajo tudi za rebalans proračuna in spremembe proračuna.
(4) Priloge tega pravilnika, označene s številkami 1 do 4, 5/1, 5/2, 6 do 8, 9/1, 9/2, 10 do 13, so sestavni del tega pravilnika.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. neposredni uporabniki so neposredni uporabniki državnega proračuna;
2. skupine neposrednih uporabnikov so tiste, ki so določene v drugem odstavku 19. člena ZJF, in sicer:
– ministrstva in organi ter organizacije v njihovi sestavi;
– Generalni sekretariat vlade ter vladne službe, za katere je pooblaščen generalni sekretar vlade;
– upravne enote;
– samostojni državni organi za postopek o prekrških;
– sodišča in Sodni svet,
– tožilstva;
3. predlagatelj finančnega načrta je neposredni uporabnik, ki je predlagatelj finančnih načrtov iz drugega odstavka 19. člena ZJF ter drugi samostojni neposredni uporabnik, ki ni tam naveden;
4. koristnik donacije je neposredni uporabnik, ki je pristojen za zadevo in se financira s podarjenimi sredstvi;
5. skrbnik prejemkov proračuna je državni organ, ki na podlagi zakona oziroma podzakonskega predpisa določa vrsto in višino denarnih obveznosti do države (npr. izda sodno ali upravno odločbo ali sklep), evidentira obveznosti, evidentira plačilo obveznosti in izvaja izterjavo neplačanih obveznosti;
6. nadzornik prejemkov proračuna je državni organ, ki evidentira in nadzira plačila obveznosti do države ter izterjuje neplačane zapadle obveznosti in o tem tekoče obvešča skrbnika, oziroma ki določa vrsto in višino obveznosti do države;
7. predlagatelj je oseba, ki potrdi pripravljeno odredbo za podpis odredbodajalca;
8. računovodska služba uporabnika je računovodska služba neposrednega uporabnika, za katerega se računovodstvo ne vodi pri Uradu za javno računovodstvo v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: UJR);
9. likvidnostna komisija je likvidnostna komisija, ki jo imenuje minister za finance;
10. proračun je proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije ali rebalans proračuna Republike Slovenije;
11. postavka je proračunska postavka, ki je del podprograma in prikazuje celoto ali del aktivnosti ali projekta ali pa samo ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;
12. proračunska vrstica je proračunska postavka – konto;
13. posebna postavka je postavka, na kateri se v proračunu izkazujejo namenski prejemki in mora imeti opredeljen tip postavke;
14. integralna postavka je postavka, ki se financira iz rednih proračunskih sredstev;
15. tip postavke označuje način porabe sredstev oziroma pravic porabe na postavki (npr. tip 1 za integralne postavke, različni tipi za posebne postavke);
16. pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, da prevzema in plačuje obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
17. prerazporejanje je prerazporejanje pravic porabe med postavkami;
18. razporejanje je razporejanje pravic porabe iz splošne proračunske rezervacije na druge postavke in med konti znotraj posebnih postavk;
19. evidentirane predobremenitve so v breme proračuna prevzete obveznosti, ki so evidentirane v enotnem računalniško podprtem računovodskem programu z imenom MFERAC (v nadaljnjem besedilu: MFERAC) s potrditvijo obrazca Finančni elementi predobremenitev (v nadaljnjem besedilu: FEP);
20. obrazec Finančni elementi predobremenitev (v nadaljnjem besedilu: FEP) je v Prilogi 1 tega pravilnika;
21. odredba je dokument, ki je podlaga za izplačilo v breme proračuna oziroma določne postavke;
22. dinamizirana ocena je mesečna dinamika ocene prejemkov in izdatkov proračuna ter finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za tekoče leto;
23. letni program financiranja proračuna je program, s katerim se načrtuje zadolževanje države, upravljanje z državnimi dolgovi in intervencije na trgu vrednostnih papirjev v določenem letu, ki ga v skladu s 84. členom ZJF sprejme vlada na predlog ministra za finance;
24. kvota je višina pravic porabe neposrednega uporabnika za trimesečno ali drugo obdobje, v okviru katere sme neposredni uporabnik plačevati obveznosti v breme pravic porabe njegovega finančnega načrta;
25. mesečni načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov in drugih prejemkov proračuna in pregled načrtovanih odhodkov in drugih izdatkov proračuna za določeni mesec, ki ga sestavljata mesečni načrt prejemkov proračuna in mesečni načrt izdatkov proračuna;
26. mesečni likvidnostni načrt je obseg sredstev za obdobje enega meseca, določen po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih in po delovnih dnevih, v okviru katerega smejo plačevati obveznosti;
27. lastna dejavnost je tržna dejavnost neposrednega uporabnika, ki zajema prodajo blaga in storitev, ki niso opredeljene kot dejavnosti oziroma naloge iz pristojnosti neposrednega uporabnika, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi;
28. podračun proračuna je račun za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v okviru enotnega zakladniškega računa države;
29. projekt je ekonomsko neodvisen niz medsebojno povezanih aktivnosti, ki predstavljajo zaokroženo celoto in pri katerih se za doseganje ciljev projekta uporabljajo različni viri (finančni, človeški, časovni idr.). Projekt je začasnega značaja in njegov cilj je doseganje enkratnega rezultata. Začasen značaj pomeni, da ima vsak projekt omejeno življenjsko dobo, trajanje je določeno z datumom začetka in konca, enkraten rezultat pa pomeni, da ga je zaradi njegovih posebnosti mogoče razlikovati od podobnih projektov ter od običajnih rednih nalog oziroma aktivnosti;
30. investicijski projekt je praviloma dolgoročna naložba v zemljo, zgradbe, opremo, patente, licence ali druga osnovna sredstva;
31. faza projekta je tehnično in ekonomsko neodvisna enota, za katero je mogoče ugotavljati učinke;
32. vrednost projekta je ocenjena skupna vrednost vseh izdatkov projekta. Ocenjena vrednost projekta (predračun projekta) je določena v dokumentu o identifikaciji projekta, izdelanem na strokovnih podlagah ali v drugem ustreznem izhodiščnem dokumentu. Izražena je praviloma v tekočih cenah ob upoštevanju dinamike financiranja, ki izhaja iz terminskega plana izvedbe projekta. Realizirano vrednost projekta se v času izvedbe ugotavlja z vmesnimi ali končnim obračunom (obračun projekta);
33. viri financiranja projekta so prikazani po strukturi za vrednost projekta ter v celotnem obdobju trajanja izvedbe glede na terminski plan izvedbe (dinamika financiranja);
34. evidenčni projekt je projekt ali skupina projektov, katerih podrobnosti vsebine v času načrtovanja proračuna niso znane in določa rezervirane pravice za prevzemanje obveznosti za določen namen, cilje ali program. Po opravljenem izboru projektov se posamični projekti vključijo v načrt razvojnih programov, vrednost, predvideni izdatki in viri evidenčnega projekta pa se ustrezno zmanjšajo.
3. člen
Obrazci in izpisi, ki so določeni s tem pravilnikom, morajo biti pravilno izpolnjeni, uradno podpisani in opremljeni z žigom neposrednega uporabnika. S podpisom odgovorna oseba neposrednega uporabnika odgovarja za pravilno izpolnitev obrazcev in izpisov.
2. POSTOPKI IN POGOJI ZA DOLOČITEV KVOT
4. člen
(1) V začetku leta določi minister za finance dinamizirano oceno, ki se uporablja za spremljanje realizacije prejemkov in izdatkov proračuna, upravljanje z likvidnostjo proračuna in določitev kvot.
(2) Ob pripravi dinamizirane ocene določi minister za finance v sodelovanju z neposrednimi uporabniki dneve izplačil za naslednje vrste odhodkov državnega proračuna:
1. plače;
2. izdatke za blago in storitve;
3. socialne transfere;
4. transfere občinam;
5. transfere v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).
5. člen
(1) Kvoto določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(2) Vlada določi kvote po skupinah uporabnikov in samostojnih neposrednih uporabnikih.
(3) Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev kvot, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.
6. člen
V obdobju začasnega financiranja je kvota enaka obsegu pravic porabe v finančnemu načrtu skupine neposrednih uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika za to obdobje.
7. člen
MF pri predlaganju kvote upošteva:
1. letni finančni načrt neposrednega uporabnika;
2. evidentirane predobremenitve neposrednega uporabnika;
3. likvidnostne možnosti proračuna;
4. sezonsko komponento porabe proračunskih sredstev.
8. člen
(1) Vlada določi kvote na predlog MF do 20. dne v mesecu pred pričetkom obdobja, za katerega se kvota določa.
(2) Povečanje kvote, ki jo je določila vlada, je mogoče samo, če to odobri MF.
(3) Če med neposrednim uporabnikom in MF ni mogoče doseči soglasja, odloča o povečanju kvote vlada na predlog MF.
(4) Povečanje kvote je mogoče, če:
1. so prejemki proračuna za obdobje določanja kvote večji, kot so v dinamizirani oceni načrtovani za to obdobje, ali
2. je mogoče zadolževanje v večjem obsegu, kot je načrtovano z letnim programom financiranja za obdobje določanja kvote.
3. NAČRTOVANJE LIKVIDNOSTI PRORAČUNA
3.1. Splošne določbe
9. člen
Izvrševanje proračuna se izvaja na podlagi mesečnega načrta za izvrševanje proračuna, ki ga sestavljata:
1. mesečni načrt prejemkov proračuna in
2. mesečni načrt izdatkov proračuna.
10. člen
(1) Predlog mesečnega načrta prejemkov proračuna pripravi MF na podlagi predlogov načrtov prejemkov proračuna:
1. Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije, ki jih morata posredovati MF do 22. v mesecu, in
2. drugih neposrednih uporabnikov, skrbnikov prejemkov proračuna in nadzornikov prejemkov proračuna, ki jih morajo posredovati MF na njegovo zahtevo.
(2) Skrbnik lahko za nadziranje in izterjavo plačila obveznosti pooblasti nadzornika, da to opravlja v njegovem imenu in ga o tem tekoče obvešča.
(3) Mesečni načrt prejemkov proračuna potrdi v imenu MF likvidnostna komisija.
11. člen
Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije sta dolžna med mesecem MF obveščati o vseh pomembnejših spremembah in dogodkih, ki vplivajo na dinamiko oziroma višino potrjenega načrta prejemkov. V primeru večjih odstopanj pripravita tudi pisno obrazložitev in jo posredujeta likvidnostni komisiji.
12. člen
(1) Mesečni načrt izdatkov proračuna določi MF na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov predlagateljev finančnih načrtov. Ti jih predložijo najkasneje do 20. dne v tekočem mesecu za prihodnji mesec. Predlog mesečnega finančnega načrta mora biti v okviru predlagatelju finančnih načrtov določene kvote.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko predlagatelj finančnih načrtov najkasneje do 20. v mesecu pisno obvesti MF, da je njegov predlog mesečnega finančnega načrta enak v MFERAC evidentiranim predobremenitvam po stanju na dan 24. v mesecu.
(3) Mesečni načrt izdatkov proračuna določi MF.
13. člen
(1) Likvidnostni načrti se določijo po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih.
(2) Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev mesečnih likvidnostnih načrtov, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.
(3) Mesečne likvidnostne načrte določi v imenu MF likvidnostna komisija.
14. člen
(1) MF določi mesečni likvidnostni načrt predlagateljev finančnih načrtov za prihodnji mesec na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov izdatkov predlagateljev finančnih načrtov, korigiranih na podlagi stanja predobremenitev v MFERAC.
(2) MF določi mesečni likvidnostni načrt predlagateljev finančnih načrtov za prihodnji mesec in jim ga pošlje.
(3) Če predlagatelj finančnega načrta ni predložil MF predloga mesečnega finančnega načrta v roku iz 12. člena tega pravilnika, mu ga določi MF.
15. člen
MF pri določanju mesečnega likvidnostnega načrta poleg predlogov iz prejšnjega člena upošteva tudi:
1. določene, izkoriščene in še proste kvote;
2. likvidnostne možnosti proračuna;
3. oceno realizacije proračuna v preteklih mesecih.
16. člen
(1) O spremembi rokov in zneskov plačil v okviru mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov, ki na posamezni dan presežejo 1 milijon tolarjev, mora predlagatelj finančnih načrtov obvestiti MF najkasneje 3 delovne dni pred dnevom plačila, ki je določen v mesečnem likvidnostnem načrtu.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru plačila stroškov, povezanih z zadolževanjem oziroma servisiranjem javnega dolga, odplačil glavnic, obresti in jamstev ter obveznosti države do ZPIZ in plačil donacij, upošteva spremembe rokov in zneskov plačil, ki so sporočene najkasneje 1 delovni dan pred dnevom plačila, ki je določen v likvidnostnem načrtu.
17. člen
(1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko s pisno vlogo predlaga povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov.
(2) Povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov odobri MF, če skupina uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik ni v celoti izkoristil kvote in:
1. to dopušča ugodna izhodiščna likvidnostna situacija proračuna ali
2. so prejemki proračuna večji kot so načrtovani za to obdobje ali
3. drugi predlagatelji finančnih načrtov pisno sporočijo, da ne bodo izkoristili veljavnega mesečnega likvidnostnega načrta.
(3) Če MF skupini uporabnikov oziroma samostojnemu neposrednemu uporabniku odobri povečan obseg mesečnega likvidnostnega načrta, ponovno znižanje v okviru posameznega meseca ni več možno.
3.2. Stroški zaradi nepravočasnega obveščanja MF
o spremembi likvidnostnega načrta
18. člen
Če predlagatelj finančnih načrtov v predpisanem roku ne obvesti MF o spremembi likvidnostnega načrta, se mu zaradi stroškov, ki iz tega razloga nastanejo za proračun, ti stroški zaračunajo.
19. člen
Strošek iz prejšnjega člena se zaračuna, če znesek realizacije plačil odstopa od korigiranega mesečnega likvidnostnega načrta (v nadaljnjem besedilu: odstopanje) do tekočega dne v mesecu za več kot 100 milijonov tolarjev. Izračun stroškov se opravi za celoten znesek odstopanja za vsak dan odstopanja, po naslednji formuli:
            obrestna mera x znesek odstopanja
Strošek = ------------------------------------
                          36000
Znesek odstopanja in strošek se izračunavata na nivoju vseh odhodkov skupine uporabnikov oziroma samostojnega neposrednega uporabnika.
20. člen
Obrestna mera, ki se uporabi za izračun stroška, je enaka povprečni obrestni meri, doseženi na avkcijah enomesečnih zakladnih menic v mesecu, za katerega se strošek izračunava.
21. člen
(1) Zakladnica enotnega zakladniškega računa države v MF (v nadaljnjem besedilu: ZEZRD) pripravi obvestilo, ki vsebuje izračun stroškov ter ga do 15. v mesecu posreduje predlagatelju finančnih načrtov.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1. obrestno mero;
2. mesečni likvidnostni načrt;
3. korigiran mesečni likvidnostni načrt;
4. realizacijo plačil;
5. kumulativno odstopanje na posamezni dan;
6. izračun stroškov na posamezni dan in vsoto za cel mesec;
7. zneske izračunanih stroškov v preteklih mesecih;
8. zneske izvršenih prerazporeditev v preteklih mesecih;
9. kumulativne stroške znižane za prerazporeditve v preteklih mesecih.
(3) Podatki iz 2. do 8. točke prejšnjega odstavka so izraženi v tisoč tolarjih in zaokroženi na najbližjo celo vrednost.
22. člen
(1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko na podlagi prejetega obvestila iz prejšnjega člena najkasneje do 20. v mesecu vloži pri ZEZRD ugovor z obrazložitvijo, v kateri mora navesti, na katere podatke po posameznih dnevih v izračunu se ugovor nanaša.
(2) Če predlagatelj finančnih načrtov vloži ugovor, ker ima pripombe na podatke o mesečnem likvidnostnem načrtu ali korigiranem mesečnem likvidnostnem načrtu, jih je dolžan uskladiti z ZEZRD. Če je ugotovljeno, da je pripomba upravičena, se v naslednjih treh delovnih dneh ugodi ugovoru in o tem napravi zabeležka.
(3) Če je predlagatelj finančnih načrtov vložil ugovor, ker ima pripombe na podatke o realizaciji plačil, se o tem uskladi z UJR. UJR preuči, ali so bili s strani neposrednega uporabnika spoštovani roki za predložitev dokumentacije iz 142. do 145. člena tega pravilnika. Če so roki bili spoštovani, se v naslednjih treh delovnih dneh uskladijo podatki o realizaciji plačil, kar se dokumentira v zabeležki o uskladitvi.
23. člen
(1) ZEZRD na osnovi izračuna pripravi predlog za prerazporeditev za posameznega predlagatelja finančnih načrtov za pretekli mesec in ga posreduje Sektorju za proračun v MF (v nadaljnjem besedilu: Sektor za proračun).
(2) Prerazporeditev se izvrši, ko kumulativni stroški za posameznega predlagatelja finančnih načrtov, znižani za izvršene prerazporeditve iz tega naslova v preteklih mesecih, presežejo 500.000 tolarjev.
24. člen
(1) Sektor za proračun izvrši prerazporeditev na podlagi predloga za prerazporeditev iz postavk izdatkov za blago in storitve posameznega predlagatelja finančnih načrtov na postavko z oznako »obresti kratkoročnega zadolževanja« pri MF.
(2) Sektor za proračun do konca meseca pripravi seznam izvršenih prerazporeditev iz tega naslova in ga posreduje ZEZRD.
25. člen
Kolikor ima predlagatelj finančnih načrtov vse pravice porabe na postavkah izdatkov za blago in storitve že predobremenjene, mora nemudoma zagotoviti sprostitev pravic porabe v višini izračunanih stroškov. Če ta tega ne zagotovi, MF predlaga vladi v sprejem prerazporeditev, ki se lahko izvrši kljub temu, da so pravice porabe že predobremenjene.
4. POSTOPKI PRERAZPOREJANJA PRAVIC PORABE
26. člen
(1) Pravico predlagati prerazporeditev ima predlagatelj prerazporeditve. Predlagatelj prerazporeditve je pod pogoji iz zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije določenega leta (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS), neposredni uporabnik ali predlagatelj finančnih načrtov.
(2) Osnova za prerazporejanje pravic porabe po določilih ZIPRS je zadnji v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeti akt o proračunu.
27. člen
(1) Predlagatelj prerazporeditve samostojno izvede prerazporeditev, o kateri lahko v skladu z ZIPRS samostojno odloča. Odločitev o prerazporeditvi sprejme s podpisom obrazca »Predlog za prerazporeditev sredstev«, ki je v Prilogi 2 tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: obrazec PPS).
(2) Obrazec PPS mora podpisati odgovorna oseba predlagatelja prerazporeditve, s čimer se šteje, da je uporabnik sprejel sklep o prerazporeditvi.
(3) Prerazporeditev operativno izvede oseba predlagatelja prerazporeditve.
(4) Podpisan obrazec PPS arhivira predlagatelj prerazporeditve.
28. člen
(1) Predlog za prerazporeditev, o kateri v skladu z ZIPRS odloča vlada, posreduje predlagatelj prerazporeditve Sektorju za proračun na obrazcu PPS.
(2) Predlagatelj prerazporeditve pred posredovanjem obrazca v Sektor za proračun vnese predlog prerazporeditve v MFERAC in izpis obrazca PPS posreduje v Sektor za proračun.
(3) Sektor za proračun vrne nepravilno izpolnjen obrazec PPS neposrednemu uporabniku v popravek ali dopolnitev.
(4) Sektor za proračun zavrne predlog za prerazporeditev pravic porabe, če ni razpoložljivih pravic porabe na proračunski vrstici, iz katere se sredstva prerazporejajo.
(5) Usklajen predlog za prerazporeditev posreduje MF v odločitev vladi.
(6) V primeru, da Sektor za proračun ne soglaša s predlagano prerazporeditvijo, predlagatelj pa vztraja pri svojem predlogu, MF v obrazložitvi predloga za prerazporeditev predlaga vladi, da predloga ne sprejme in pojasni svoje stališče.
(7) Sektor za proračun v petih dneh po prejemu sklepa vlade izvede prerazporeditev in obvesti predlagatelja prerazporeditve o izvedeni prerazporeditvi. Obrazec PPS Sektor za proračun arhivira.
29. člen
Predlagatelji prerazporeditve morajo predložiti Sektorju za proračun predlog za prerazporeditev na postavkah za plače, o katerih odloča vlada, najkasneje do 15. dne v mesecu, kolikor gre za zagotovitev ocenjenih manjkajočih pravic porabe, potrebnih za naslednje izplačilo plač.
30. člen
Prerazporeditev se na samostojnem strežniku neposrednega uporabnika lahko dokončno izvrši samo, če se prerazporeditev predhodno izvrši na centralnem strežniku MF.
5. POSTOPKI ZA ODPIRANJE NOVIH POSTAVK ALI NOVIH KONTOV V OKVIRU V PRORAČUNU ŽE ODPRTIH POSTAVK
31. člen
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz 41., 42., 43., 45., 46., 47. in 74. člena ZJF, se lahko v sprejetem proračunu odprejo nove postavke oziroma proračunske vrstice ali pa se aktivirajo stare.
(2) O odpiranju novih postavk odloča Sektor za proračun na podlagi obrazloženega predloga neposrednega uporabnika.
32. člen
(1) Nov konto v okviru v proračunu že določenih postavk se praviloma sme odpreti v okviru podskupine kontov postavke, v okviru katere se konto odpira.
(2) Pravice porabe na novem kontu se zagotovijo s prerazporeditvijo.
(3) O odpiranju novih kontov izdatkov odloča Sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika. Predlog mora biti posredovan na obrazcu »Predlog za odprtje nove proračunske vrstice« (v nadaljnjem besedilu: PONPV), ki je v Prilogi 3 tega pravilnika, kjer mora biti označeno, da se predlaga odprtje novega konta v okviru v proračunu že določenih postavk. Obrazec PONPV se posreduje ločeno samo za odprtje novega konta. Utemeljitev predloga mora biti vsebinsko dovolj podrobna, tako da je mogoče na njeni podlagi presoditi upravičenost odprtja novega konta.
6. VKLJUČEVANJE NAMENSKIH PREJEMKOV
IN IZDATKOV V PRORAČUN
33. člen
Namenski prejemki proračuna so prejemki proračuna, ki so kot takšni opredeljeni v:
1. 43. ter 74. členu ZJF in
2. ZIPRS.
34. člen
Za porabo namenskih prejemkov proračuna veljajo določbe zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev, razen če ni v ZJF, ZIPRS ali tem pravilniku drugače določeno.
35. člen
(1) Namenski prejemki se v proračunu izkazujejo na posebnih postavkah.
(2) Neposredni uporabniki:
1. smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme namenskih prejemkov samo do višine na posebni postavki zagotovljenih in neizkoriščenih pravic porabe, razen če je v tem pravilniku drugače določeno, in
2. ne smejo prevzemati obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme namenskih prejemkov v prihodnjih letih, razen če je v ZIPRS ali v tem pravilniku drugače določeno.
36. člen
(1) Če se v proračun vplača namenski prejemek, za katerega v sprejetem proračunu še ni odprta posebna postavka, odpre Sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik namenskih prejemkov, novo posebno postavko.
(2) Predlog za odprtje posebne postavke posreduje neposredni uporabnik Sektorju za proračun na obrazcu »Vloga za odprtje nove proračunske postavke-konto iz namenskih prejemkov in/ali povečanje oziroma razporeditve veljavnega proračuna«, ki je v Prilogi 4 tega pravilnika.
(3) Posebna postavka se odpre:
1. glede na namen porabe namenskih prejemkov. Iz imena posebne postavke mora biti razvidna vrsta namenskega prejemka, na katerega se izdatek nanaša, ali namen porabe namenskih prejemkov in
2. v višini dejansko vplačanih namenskih prejemkov, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.
37. člen
(1) Če je v sprejetem proračunu za določen namenski izdatek že odprta posebna postavka, se na tej postavki po uveljavitvi proračuna določi obseg pravic porabe v višini 0 tolarjev.
(2) Obseg pravic porabe na posebni postavki se poveča v višini:
1. iz preteklega leta prenesenih neporabljenih pravic porabe ali
2. dejansko vplačanih prejemkov proračuna, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.
(3) Po zaključku proračunskega leta je zadnji rok za vložitev zahtevka za povečanje obsega pravic porabe iz namenskih prejemkov preteklega leta 31. januar tekočega leta.
38. člen
Prerazporejanje pravic porabe med posebnimi postavkami in integralnimi postavkami ni dovoljeno.
39. člen
Določbe tega pravilnika, ki urejajo določanje kvot, se ne uporabljajo za porabo namenskih prejemkov proračuna.
6.1. Donacije
6.1.1. Splošno
40. člen
(1) Donacije Republiki Sloveniji v obliki denarnih sredstev so prihodek proračuna Republike Slovenije.
(2) Donacije so namenski prihodek proračuna, ki se lahko uporabi samo za namene, za katere je bil podarjen.
(3) Kot donacije se štejejo tudi namenska sredstva, ki jih državni organ pridobi na razpisu v okviru projektov, ki se financirajo iz sredstev Evropske Unije.
41. člen
Občine so lastnice premoženja, ki se nabavi iz denarnih sredstev, ki se v državnem proračunu obravnavajo kot donacije in jih kot investicijski transfer prejmejo od neposrednih uporabnikov oziroma jih v njihovem imenu prejmejo druge pravne ali fizične osebe.
42. člen
(1) Za sredstva donacij se lahko:
1. odpre posebni devizni transakcijski račun (v nadaljnjem besedilu: PDTR) pri Banki Slovenije v primerih, ko se je Republika Slovenija zavezala tujemu donatorju, da se bodo donacijska sredstva vodila na posebnem bančnem računu,
2. odpre namenski podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države ali
3. določi tolarski ali devizni podračun proračuna, na katerega se nakažejo sredstva donacij.
(2) V primeru odprtja računa ali podračuna koristnik donacije pošlje pisno vlogo ZEZRD na obrazcu “Odprtje novega računa/podračuna za donacije”, ki je v Prilogi 5/1 tega pravilnika.
(3) ZEZRD zahtevo po odprtju novega računa/podračuna za donacije posreduje Uradu Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP), ki zahtevo po odprtju PDTR posreduje v izvršitev Banki Slovenije (v nadaljnjem besedilu: BS), na podlagi zahteve po odprtju namenskega podračuna pa zahtevani podračun odpre.
(4) V primeru zaprtja računa ali podračuna koristnik donacije pošlje pisno vlogo ZEZRD na obrazcu ''Zaprtje računa/podračuna za donacije'', ki je v Prilogi 5/2 tega pravilnika.
(5) ZEZRD zahtevo po zaprtju računa/podračuna za donacije posreduje UJP, ki zahtevo pa zaprtju PDTR posreduje v izvršitev BS, na podlagi zahteve po zaprtju namenskega podračuna pa zahtevani podračun zapre.
(6) Neposredni uporabnik obvesti UJP in ZEZRD o vsakem pričakovanem nakazilu donacij na devizni račun na obrazcu “Obvestilo o pričakovanem prilivu deviznih sredstev”, ki je v Prilogi 6 tega pravilnika.
(7) Podrobnejša navodila pri določanju sklicne številke neposredni uporabnik pridobi v UJR.
43. člen
(1) Sredstva donacij se vključujejo v proračun v skladu s 36. in 37. členom tega pravilnika.
(2) V primeru sredstev donacij, nominiranih v tuji valuti, se obseg pravic porabe na postavki donacij določa v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju BS za posamezno tujo valuto, veljavnem na dan nakazila sredstev na podračun proračuna, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.
(3) Koristnik donacije mora sam voditi evidenco o prejemu in o porabi sredstev v tuji valuti in jo mesečno posredovati UJR, ki jo potrdi glede na stanje na PDTR ali namenskemu podračunu enotnega zakladniškega računa države (v nadaljnjem besedilu: donacijski račun) in sporoči znesek tečajnih razlik pripisanih na donacijski račun. Neposredni uporabnik na osnovi podatkov UJR pripravi, če je to potrebno, mesečno, vsekakor pa na dan 31. december, zahtevek za uskladitev obsega pravic porabe na postavki donacij zaradi spremembe deviznih tečajev. Ta zahtevek posreduje v Sektor za proračun.
44. člen
(1) Kolikor je v sporazumu ali pogodbi z donatorjem tako dogovorjeno, se iz sredstev donacij zagotavljajo sredstva za plačilo:
1. davkov in prispevkov;
2. bančnih provizij;
3. konverzije tujih valut v tolarje;
4. drugih stroškov.
(2) V nasprotnem primeru zagotavlja sredstva za navedene namene koristnik donacije iz drugih postavk v okviru svojega finančnega načrta.
(3) Obresti od upravljanja z donacijami so prihodek proračuna, kolikor v sporazumu ali pogodbi z donatorjem ni dogovorjeno drugače.
45. člen
(1) Poleg predpisane dokumentacije za izplačilo iz proračuna mora neposredni uporabnik za izplačilo donacij iz donacijskih računov predložiti UJR tudi obrazec »Plačilo iz deviznih sredstev«, ki je v Prilogi 7 tega pravilnika, na katerem označi ali gre za:
1. plačilo izvajalcu v tujini;
2. prenos deviznih sredstev na račun nerezidenta;
3. prodajo deviznih sredstev za plačilo izvajalcu v državi;
4. dvig tuje gotovine.
(2) Obrazec, ki je potreben za izplačilo, mora podpisati odredbodajalec neposrednega uporabnika, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.
(3) UJR pošlje obrazec ZEZRD, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Pooblaščena oseba v ZEZRD obrazec desno podpiše in ga posreduje na UJP.
46. člen
Na podlagi pisne zahteve donatorja se neporabljena sredstva donacij:
1. vrnejo donatorju, pri čemer se na ustrezni postavki za vrnjena sredstva donacij zmanjšajo pravice porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ali
2. prerazporedijo za drugi namen donacij, če je to dogovorjeno v sporazumu ali v pogodbi z donatorjem.
6.1.2. Predpristopne pomoči Evropske unije
6.1.2.1. Splošno
47. člen
(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za uporabo sredstev programov PHARE, ISPA in SAPARD, ki so bila dodeljena Republiki Sloveniji v okviru predpristopnih pomoči Evropske unije, razen če je s posebnim navodilom ministra za finance urejeno drugače.
(2) Program ISPA predstavljajo projekti ISPA, za katere so bili podpisani finančni memorandumi do 31. 12. 2003 in se niso zaključili do 30. 4. 2004.
48. člen
(1) Finančni memorandum je sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo, v katerem je določena višina denarnih sredstev, ki jih zagotavlja Evropska komisija, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva in roki za njihovo porabo.
(2) Finančni sporazum je sporazum med Nacionalnim skladom in Centralno finančno in pogodbeno enoto, ki ureja njune naloge in obveznosti v okviru izvajanje programov PHARE v Republiki Sloveniji.
49. člen
(1) Proračunska postavka PHARE (v nadaljnjem besedilu: postavka PHARE) ali proračunska postavka ISPA (v nadaljnjem besedilu: postavka ISPA) je posebna proračunska postavka, ki je namenjena za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme prejemkov programov PHARE in ISPA ter knjiženje provizije BS za konverzijo tujih valut v tolarje ob posameznem plačilu obveznosti v breme prejemkov programov PHARE in ISPA. Postavka PHARE oziroma ISPA je vključena v sprejeti predlog finančnega načrta pristojnega proračunskega uporabnika. Pravice porabe za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki PHARE oziroma ISPA v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na ustreznem računu Nacionalnega sklada, ki je določen v 62. členu tega pravilnika.
(2) Pravice porabe za plačilo provizije BS ob nakazilu sredstev na račun pri BS (prilivna provizija) in provizije BS ob nakazilu sredstev izvajalcu v tujino (odlivna provizija) se praviloma zagotavljajo na posebni postavki PHARE oziroma ISPA pri Nacionalnem skladu. Plačilo se izvrši na podlagi obračuna, ki ga Nacionalnemu skladu izstavi UJP.
(3) Postavko PHARE oziroma ISPA v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre Sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, če:
1. je podpisan finančni memorandum iz programa PHARE oziroma ISPA in
2. s tem predhodno soglaša Nacionalni sklad.
(4) Neposredni uporabnik pripravi predlog za odprtje postavke PHARE oziroma ISPA na obrazcu »Decentralizirana implementacija programov PHARE/ISPA: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto/Vloga za povečanje veljavnega proračuna«, ki je v Prilogi 8 tega pravilnika in ga posreduje Nacionalnemu skladu v soglasje.
(5) Postavka PHARE mora imeti v nazivu oznako »PHARE CFCU« in se opredeli kot tip 3 (donacija). Postavka ISPA mora imeti v nazivu oznako »ISPA CFCU« in se opredeli kot tip 3 (donacija).
(6) Postavka PHARE oziroma ISPA se odpre v višini 0 tolarjev. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka PHARE oziroma ISPA, se višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 tolarjev. Pravice porabe se povečajo na osnovi soglasja Nacionalnega sklada k predlogu neposrednega uporabnika za povečanje pravic porabe na postavki PHARE oziroma ISPA iz tretjega odstavka tega člena, pri čemer se za izračun tolarske vrednosti upošteva ocenjeno vrednost menjalnega tečaja BS za valuto EUR na dan nakazila sredstev izvajalcu. Pravice porabe na postavki PHARE oziroma ISPA se na koncu leta, na dan 31. december, prilagodijo višini izplačanih sredstev v letu.
50. člen
(1) Če finančni memorandum zahteva sofinanciranje:
1. programov PHARE iz slovenskih sredstev, mora imeti postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako »PHARE – lastna udeležba« in se opredeli kot tip 20 (lastna udeležba);
2. programa ISPA iz slovenskih sredstev, mora imeti postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako »ISPA – lastna udeležba« in se opredeli kot tip 20 (lastna udeležba);
3. programa SAPARD iz slovenskih sredstev, mora imeti postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako »SAPARD – lastna udeležba« in se opredeli kot tip 20 (lastna udeležba).
(2) Pravice porabe za plačilo davka na dodano vrednost ter drugih davkov in prispevkov, potrebnih za izvedbo programov PHARE in ISPA, se praviloma zagotavljajo na postavkah z oznako PHARE-lastna udeležba in ISPA – lastna udeležba pri neposrednem uporabniku.
(3) Prerazporejanje sredstev na postavkah iz prejšnjega odstavka je urejeno z ZIPRS.
51. člen
(1) Za obvezno poročanje Evropski komisiji o sofinanciranju programov PHARE s slovenskimi sredstvi je neposredni uporabnik dolžan poročati Nacionalnemu skladu, in sicer:
1. neposredni uporabnik pisno in v elektronski obliki posreduje Nacionalnemu skladu četrtletno poročilo po posameznem finančnem memorandumu, pripravljeno na obrazcih »Izjava o sofinanciranju projektov v okviru finančnega memoranduma za program« in »Izjava o sofinanciranju v okviru finančnega memoranduma za program in za projekt«, ki sta v Prilogi 9/1 in 9/2 tega pravilnika, do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko se je izteklo posamezno četrtletje;
2. neposredni uporabnik pisno in v elektronski obliki posreduje Nacionalnemu skladu končno poročilo po posameznem finančnem memorandumu, pripravljeno na obrazcu »Končno poročilo po posameznem finančnem memorandumu«, ki je v Prilogi 10 tega pravilnika, do 20. dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko se je iztekla veljavnost finančnega memoranduma za črpanje sredstev.
(2) Neposredni uporabnik je dolžan poročati Nacionalnemu skladu na obrazcu, ki je v Prilogi 9 tega pravilnika, tudi na dodatno pisno zahtevo Nacionalnega sklada.
(3) Če zneski, ki jih neposredni uporabnik poroča Nacionalnemu skladu skladno s prvim odstavkom tega člena, odstopajo od zneskov določenih v projektnih predlogih, ki so sestavni del finančnega memoranduma, mora neposredni uporabnik k poročilu iz prvega odstavka tega člena obvezno priložiti pisno obrazložitev odstopanja.
(4) V primeru, da proračunski uporabnik ne zagotavlja sofinanciranja iz prejšnjega člena oziroma ne poroča skladno z določili prvega odstavka tega člena, Evropska komisija pa iz teh razlogov ne zagotavlja Republiki Sloveniji rednih nakazil sredstev v okviru predpristopnih pomoči Evropske unije, sme Nacionalni sklad zaustaviti izplačila iz sredstev PHARE.
6.1.2.2. Centralna finančna in pogodbena enota
52. člen
(1) Centralna finančna pogodbena enota kot notranja organizacijska enota v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: CFPE) je v Republiki Sloveniji odgovorna za izvajanje predhodnega nadzora nad uporabo sredstev programov PHARE v fazi prevzemanja obveznosti in izvajanja plačil.
(2) Odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (v nadaljnjem besedilu: PAO) je oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za izvajanje predhodnega nadzora nad uporabo sredstev programov PHARE.
53. člen
(1) V primeru, da je investitor občina ali posredni uporabnik državnega proračuna, se pogodbene obveznosti v okviru izvajanja projektov, za katere so zagotovljena sredstva PHARE oziroma ISPA, prevzemajo samo na podlagi pogodbe o sofinanciranju projektov, sklenjene med investitorjem in pristojnim neposrednim uporabnikom, pri katerem je odprta postavka PHARE oziroma ISPA in konto tekoči ali investicijski transferji.
(2) V primeru, da projekt PHARE ni vključen v sprejeti načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP), mora proračunski uporabnik najkasneje v času priprave razpisne dokumentacije zagotoviti, da se projekt PHARE vključi v NRP. V ta namen mora proračunski uporabnik pred potrditvijo razpisne dokumentacije predložiti CFPE:
– izjavo, da je projekt PHARE vključen v sprejeti oziroma veljavni NRP, skupaj s primernim dokazilom, ali
– izjavo, da je projekt PHARE vložen v postopek odločanja vlade, skupaj s primernim dokazilom.
(3) Proračunski uporabnik mora v postopku podpisovanja pogodbe predložiti CFPE:
– kopijo obrazca FEP, na katerem je izdano soglasje Sektorja za proračun k pogodbi, v primeru, da je v pogodbi predvideno predplačilo, ali
– izjavo, da pogodba ne potrebuje soglasja Sektorja za proračun k pogodbi, ker v pogodbi ni predvideno predplačilo.
(4) PAO ne podpiše pogodbe za sredstva PHARE, dokler proračunski uporabnik ne predloži dokumentov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti v breme sredstev PHARE, ne glede na višino pravic porabe na postavki PHARE, pod pogojem, da pogodbo pred podpisom neposrednega uporabnika in izvajalca pisno odobri pristojni PAO.
(6) Izvajalec podpiše pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena zadnji, ne glede na določbe drugih predpisov, razen če Evropska komisija določi drugače.
54. člen
(1) Ne glede na roke plačil, ki so predpisani za izplačila iz proračuna, mora neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti roke plačil v breme sredstev PHARE oziroma ISPA, kot jih določi Evropska komisija. To velja tudi za roke plačil v breme sredstev lastne udeležbe za sofinanciranje programov PHARE oziroma ISPA, če se sredstva lastne udeležbe porabljajo na podlagi pogodbe, v kateri je dogovorjena tudi poraba sredstev PHARE oziroma ISPA.
(2) Ne glede na pogoje za dogovarjanje predplačil, ki so v tem pravilniku predpisani za prevzemanje obveznosti iz proračuna, sme neposredni uporabnik v sofinancirani pogodbi dogovoriti predplačila v breme sredstev PHARE oziroma ISPA in sredstev lastne udeležbe samo pod pogoji, ki jih določi Evropska komisija.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka je neposredni uporabnik dolžan zagotoviti, da je predplačilo davka na dodano vrednost vedno zavarovano z bančno garancijo ali drugim ustreznim instrumentom zavarovanja, s katerim izvajalec zavaruje izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih decentralizirane implementacije programa PHARE oziroma ISPA.
55. člen
(1) Proračunski uporabnik na podlagi sklenjene pogodbe za izvajanje projekta PHARE z izvajalcem ali upravičencem in evidentirane predobremenitve proračuna pripravi dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za plačilo izvajalcu ali upravičencu (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija za izplačilo iz sredstev PHARE), in sicer:
1. odredbo za plačilo – nakazilo (v nadaljnjem besedilu: odredba) skupaj z listinami za izplačilo, v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek se plača iz postavke PHARE in proračunske postavke z oznako lastna udeležba (v nadaljnjem besedilu: postavka lastne udeležbe);
2. predlog za povečanje pravic porabe na postavki PHARE oziroma ISPA na obrazcu iz 49. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: vloga za povečanje veljavnega proračuna);
3. seznam posredovanih knjigovodskih listin.
(2) Neposredni uporabnik na podlagi sklenjene pogodbe za izvajanje projekta ISPA z izvajalcem ali upravičencem in evidentirane predobremenitve proračuna pripravi dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za plačilo izvajalcu ali upravičencu (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija za izplačilo iz sredstev ISPA), in sicer:
1. odredbo za plačilo – nakazilo skupaj z listinami za izplačilo, v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek se plača iz postavke ISPA in proračunske postavke z oznako lastna udeležba;
2. vlogo za povečanje veljavnega proračuna;
3. seznam posredovanih knjigovodskih listin;
4. zahtevek za povračilo, ki ga predpiše predstojnik NS, z obveznimi prilogami, in sicer:
– zahtevek občine ali posrednega uporabnika državnega proračuna za porabo sredstev ISPA;
– izjavo občine ali posrednega uporabnika državnega proračuna o dnevu predvidenega plačila za projekt ISPA in
– poročilo občine ali posrednega uporabnika državnega proračuna o napredku glede na finančne in fizične kazalce za projekt ISPA.
(3) Kot listina za izplačilo se šteje:
– originalni izvod računa oziroma enakovredna knjigovodska listina,
– vsako poročilo, predpisano s pogodbo,
– originalni izvod potrdila, predpisanega s pogodbo,
– bančna garancija,
– zahtevek občine za porabo sredstev PHARE po donacijski shemi za gradbena dela.
56. člen
Ne glede na določbe 142. člena tega pravilnika predložijo neposredni uporabniki:
1. dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE v CFPE v 2 izvodih takoj, najkasneje pa 19 delovnih dni pred dnem, predvidenim za izplačilo;
2. dokumentacijo za izplačilo iz sredstev ISPA v NS v 2 izvodih takoj, najkasneje pa 19 delovnih dni pred dnem, predvidenim za izplačilo.
57. člen
(1) CFPE zavede prejem dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE ter nadaljuje s kontrolo procesa.
(2) CFPE preveri popolnost in pravilnost dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE z vidika zahtev Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev predpristopnih pomoči Evropske Unije ali lastne udeležbe. CFPE glede na ugotovitve preverjanj lahko:
1. vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE proračunskemu uporabniku in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi;
2. vrne listine za izplačilo izvajalcu ali upravičencu in zahteva, da jih izvajalec ali upravičenec dopolni oziroma popravi;
3. sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika in o popravkih na odredbi pisno obvesti odgovorno osebo pri neposrednem uporabniku.
(3) V primeru, da proračunski uporabnik oziroma izvajalec ali upravičenec ne zagotovita primernih dopolnitev oziroma popravkov, CFPE v celoti ali deloma zavrne izplačilo iz sredstev PHARE.
(4) CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov pripravi navodila za prenos sredstev in pridobi pisno odobritev PAO k navodilom za prenos sredstev.
(5) CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov preda dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE skupaj z navodili za prenos sredstev odgovorni osebi pri Nacionalnem skladu.
(6) Izplačilo iz sredstev PHARE se izvrši pod pogojem, da je navodila za prenos sredstev predhodno odobrila PAO.
(7) CFPE hrani certifikate o poreklu blaga, ki jih neposredni uporabniki predložijo ob predložitvi dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE skladno z zahtevami Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev predpristopnih pomoči Evropske unije.
58. člen
(1) V primeru razpoložljivih sredstev PHARE ali ISPA se nakazilo sredstev sofinanciranja za projekt PHARE ali ISPA izvrši:
1. isti dan, kot je proračunski uporabnik predvidel izplačilo izvajalcu ali upravičencu v primeru sredstev PHARE;
2. isti dan, kot je občina oziroma posredni uporabnik predvidel izplačilo izvajalcu v primeru sredstev ISPA, ali pa v 45 dneh od dne, ko je neposredni uporabnik izdal navodila za prenos sredstev.
(2) Za porabo sredstev ISPA mora občina ali posredni uporabnik državnega proračuna predložiti neposrednemu uporabniku in NS dokazilo o izvršenem plačilu izvajalcu. Dokazilo o izvršenem plačilu izvajalcu je potrebno predložiti najkasneje v 8 dneh po izvršitvi plačila in predstavlja pogoj za naslednje nakazilo.
59. člen
CFPE skladno z določbami posameznega finančnega sporazuma in v okviru posameznega finančnega memoranduma pripravlja poročila, ki jih predloži Nacionalnemu skladu.
60. člen
(1) Če izvajalec ali upravičenec nakazanih sredstev PHARE zaradi racionalne izvedbe ni v celoti porabil, mora CFPE skladno z določbami posameznega finančnega sporazuma pisno obvestiti Nacionalni sklad, da je izvajalec oziroma upravičenec dolžan vrniti neporabljena sredstva na račun Nacionalnega sklada, ki je določen v 62. členu tega pravilnika.
(2) Če CFPE ugotovi, da so bila sredstva PHARE nenamensko ali nepravilno izplačana, mora skladno z določbami posameznega finančnega sporazuma pisno obvestiti Nacionalni sklad, da je neposredni uporabnik dolžan zagotoviti pravice porabe za vračilo sredstev in s tem povezane obresti in stroške iz postavk v svojem finančnem načrtu.
(3) Če izvajalec ali upravičenec nakazanih sredstev ISPA zaradi racionalne izvedbe ni v celoti porabil, mora neposredni uporabnik pisno obvestiti Nacionalni sklad, da je izvajalec oziroma upravičenec dolžan vrniti neporabljena sredstva na račun Nacionalnega sklada, ki je določen v 62. členu tega pravilnika.
(4) Če so sredstva ISPA nenamensko ali nepravilno izplačana, mora neposredni uporabnik zagotoviti pravice porabe za vračilo sredstev in s tem povezane obresti in stroške iz postavk v svojem finančnem načrtu.
6.1.2.3. Nacionalni sklad
61. člen
(1) Nacionalni sklad kot notranja organizacijska enota v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: NS) je v Republiki Sloveniji odgovoren za finančno upravljanje s sredstvi predpristopnih pomoči Evropske unije.
(2) Nacionalni odredbodajalec za program (v nadaljnjem besedilu: NAO) je oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za sredstva predpristopnih pomoči EU iz programov PHARE.
62. člen
(1) NS na podlagi posameznega finančnega memoranduma pošlje ZEZRD pisno vlogo za odprtje PDTR za MF – NS pri BS (v nadaljnjem besedilu: račun NF) za črpanje sredstev predpristopnih pomoči Evropske komisije iz programov PHARE (v nadaljnjem besedilu: sredstva PHARE) ali ISPA (v nadaljnjem besedilu: sredstva ISPA), ki se izvajajo po sistemu decentralizirane implementacije. Pri tem navede tudi namen uporabe obresti od upravljanja s sredstvi PHARE ali ISPA. Vloga za odprtje se pripravi v obliki obrazca “Odprtje novega računa/podračuna za donacije”, ki je v Prilogi 5/1 tega pravilnika.
(2) NS v primeru zaprtja PDTR posreduje ZEZDR pisno vlogo za zaprtje v obliki obrazca ''Zaprtje računa/podračuna za donacije'', ki je v Prilogi 5/2 tega pravilnika.
(3) ZEZRD in UJP z vlogo za odprtje ali zaprtje PDTR ravnata v skladu z 42. členom tega pravilnika.
63. člen
(1) NS na podlagi poročil, ki jih pripravi in predloži CFPE skladno z določili prvega odstavka 59. člena tega pravilnika in proračunski uporabnik skladno z določili 51. člena tega pravilnika, in skladno z določbami posameznega finančnega memoranduma pripravi zahtevek za priliv sredstev PHARE, ki ga NAO podpiše in overi, ter ga pošlje Evropski komisiji.
(2) NS na podlagi poročila o napredku glede na finančne in fizične kazalce za projekt ISPA, ki ga pripravi in predloži neposredni uporabnik skladno z določbami posameznega finančnega memoranduma, pripravi vlogo za nakazilo sredstev ISPA, ki jo odgovorna oseba pri NS podpiše in overi, ter jo pošlje Evropski komisiji.
64. člen
(1) NS po prejetem pisnem obvestilu Evropske komisije o odobrenem nakazilu sredstev PHARE obvesti ZEZRD in UJR o vsakem pričakovanem nakazilu sredstev PHARE na račun NF in navede predvideno višino nakazila in ekonomski namen namenskih prejemkov proračuna.
(2) NS na podlagi oddane vloge za nakazilo sredstev ISPA obvesti ZEZRD in UJR o vsakem pričakovanem nakazilu sredstev ISPA na račun NF in navede predvideno višino nakazila in ekonomski namen namenskih prejemkov proračuna.
65. člen
ZEZRD o prejetem nakazilu sredstev PHARE ali ISPA na račun NF obvesti NS in UJR takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan po prejemu izpiska računa. Ob tem ZEZRD predloži UJR originalne izvode navedenih dokumentov, kopije slednjih pa Nacionalnemu skladu.
66. člen
(1) NS zavede prejem dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma ISPA vključno z navodili za prenos sredstev ter nadaljuje s kontrolo procesa.
(2) NS preveri, ali je prejeta dokumentacija za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma ISPA, vključno z navodili za prenos sredstev, popolna in pravilna z vidika zahtev Evropske komisije po namenskem črpanju sredstev predpristopnih pomoči Evropske unije in/ali lastne udeležbe in predpisov, ki urejajo vključevanje sredstev predpristopnih pomoči EU v proračun.
(3) Glede na ugotovitve preverjanj lahko NS:
1. vrne CFPE dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE in zahteva od CFPE, da dopolni oziroma popravi navodila za prenos sredstev;
2. vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma ISPA neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da dopolni oziroma popravi vlogo za povečanje veljavnega proračuna;
3. sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika in o popravkih na odredbi pisno obvesti odredbodajalca neposrednega uporabnika najkasneje naslednji dan po pisni odobritvi iz petega odstavka tega člena.
(4) V primeru, da CFPE oziroma proračunski uporabnik ne zagotovita primernih dopolnitev ali popravkov, NS v celoti ali deloma zavrne izplačilo iz sredstev PHARE oziroma ISPA. NS dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma ISPA v celoti zavrne proračunskemu uporabniku tudi v primeru, ko nima na voljo predpisanih podatkov o sofinanciranju, zagotovljenem s strani proračunskega uporabnika.
(5) NS na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov:
– pripravi obrazec iz 49. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: nalog za prenos sredstev), pri čemer upošteva za prenos sredstev PHARE oziroma ISPA roke iz 56. člena tega pravilnika;
– izda pozitivno soglasje k vlogi za povečanje veljavnega proračuna in
– pridobi pisno odobritev NAO za prenos sredstev PHARE med računom in računom NF proračuna oziroma pridobi pisno odobritev predstojnika NS za prenos sredstev ISPA med računom in računom NF proračuna.
(6) Če NS ugotovi, da izkazane obveznosti za izplačilo iz sredstev PHARE presegajo razpoložljiva sredstva na računu NS, obvesti proračunskega uporabnika in CFPE, da prenosa sredstev in plačila po odredbi ni mogoče opraviti v roku, navedenem na odredbi. Prenos sredstev in plačilo po odredbi se izvrši, ko NS prejme nakazilo sredstev PHARE na račun NF.
(7) Če NS ugotovi, da izkazane obveznosti za izplačilo iz sredstev ISPA presegajo razpoložljiva sredstva na računu, se pravice porabe na postavki ISPA povečajo v breme rednih sredstev proračuna. NS mora v tem primeru obvestiti proračunskega uporabnika, ZEZRD in Sektor za proračun. NS mora vrniti sredstva v proračun po prejemu nakazila sredstev ISPA na račun NF.
(8) Plačilo obveznosti iz programov PHARE se izvrši samo, če je nalog za prenos sredstev predhodno pisno odobril NAO, plačilo obveznosti iz programa ISPA pa se izvrši samo, če je nalog za prenos sredstev predhodno pisno odobril predstojnik NS.
67. člen
Evropski komisiji se na njeno zahtevo vrnejo sredstva PHARE oziroma ISPA:
1. če za prejeta sredstva PHARE oziroma ISPA ni bila sklenjena pogodba do roka izteka finančnega memoranduma ali če sredstva PHARE oziroma ISPA zaradi racionalne izvedbe niso bila angažirana v predvideni višini, sredstva PHARE oziroma ISPA pa so ostala neporabljena na računu NF;
2. če je izvajalec ali upravičenec vrnil sredstva PHARE oziroma ISPA na račun NF, če nakazanih sredstev PHARE oziroma ISPA zaradi racionalne izvedbe ni v celoti porabil. Zahtevek za vračilo sredstev PHARE oziroma ISPA na račun NF izda NS na osnovi prejetega obvestila CFPE iz 60. člena tega pravilnika. Kolikor se vračilo sredstev izvrši v istem proračunskem letu kot nakazilo sredstev izvajalcu ali upravičencu, se za znesek vračila popravijo pravice porabe na postavki PHARE oziroma ISPA;
3. če so bila sredstva PHARE oziroma ISPA nenamensko ali nepravilno izplačana. Pravice porabe za vračila in s tem povezane obresti ter za druge stroške mora zagotoviti neposredni uporabnik iz postavk v svojem finančnem načrtu.
68. člen
(1) NS hrani originalne izvode bančnih garancij in drugih ustreznih instrumentov zavarovanja skladno z zahtevami Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev predpristopnih pomoči Evropske unije.
(2) Originalni izvod bančne garancije ali drugega ustreznega instrumenta zavarovanja so neposredni uporabniki dolžni predložiti NS v roku 5 dni po prejemu le-tega. Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je instrument zavarovanja izdan v skladu s predpisi za decentralizirano izvajanje programov PHARE oziroma ISPA, pri čemer mora posebej skrbno paziti, da instrumentu zavarovanja ne poteče rok veljavnosti.
(3) NAO v primeru programov PHARE oziroma predstojnik NS v primeru programa ISPA lahko v imenu upravičenca v instrumentu zavarovanja iz prvega odstavka tega člena uveljavljata njegove pravice.
6.1.2.4. Drugi programi, ki se financirajo ali sofinancirajo
s sredstvi Evropske komisije in ki se izvajajo
v okviru sistema EDIS
69. člen
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo za uporabo sredstev drugih programov, ki se financirajo ali sofinancirajo s sredstvi Evropske komisije in za katere je predvideno izvajanje v okviru sistema EDIS (prehodni aranžma, Schengen...), če ni s predpisom ministra za finance urejeno drugače.
6.2. Kupnine, najemnine in odškodnine
70. člen
(1) Kupnine od prodaje stvarnega premoženja v lasti države, najemnine od oddaje stvarnega premoženja v lasti države ter odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja države, ki jih pridobi neposredni uporabnik v primeru nastanka škode na podlagi zavarovalne pogodbe, sklenjene z zavarovalnico, so namenski prihodek proračuna in se uporabijo v skladu z določbami 80. člena ZJF in tega pravilnika.
(2) Kupnine in najemnine so namenski prihodki proračuna, ki pripadajo:
1. neposrednemu uporabniku, v čigar upravljanju je bilo premoženje, kar velja tudi, če je bilo premoženje v upravljanju posrednih uporabnikov ali drugih pravnih oseb iz pristojnosti neposrednega uporabnika, ali
2. drugemu neposrednemu uporabniku, ki ni upravljal s premoženjem, če tako odloči vlada.
(3) Pravice porabe na posebni postavki se uporabijo na način, kot ga v skladu s tem pravilnikom določi neposredni uporabnik, kateremu kupnina ali najemnina v skladu s prejšnjim členom pripada in sicer za potrebe neposrednega uporabnika, posrednega uporabnika ali druge pravne osebe iz pristojnosti neposrednega uporabnika.
(4) Kupnine in najemnine od:
1. nepremičnin v lasti države se lahko uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
2. premičnin se lahko poleg namenov iz prejšnje točke uporabijo tudi za investicijsko in tekoče vzdrževanje premičnin v lasti države.
(5) Odškodnine se lahko uporabijo za odpravo škode, kolikor obseg škode to zahteva, pa tudi za nakup nepremičnin in premičnin. Kot odškodnine se obravnavajo tudi denarna sredstva, ki jih pridobi neposredni uporabnik na podlagi instrumenta zavarovanja pogodbene obveznosti (npr. aktivirane bančne garancije).
71. člen
Na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik sredstev od:
1. kupnine, odpre Sektor za proračun posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako »- sredstva kupnine od prodaje državnega premoženja« in opredeljena kot tip 5;
2. najemnine, odpre Sektor za proračun posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako »- sredstva najemnine« in opredeljena kot tip 18, in
3. odškodnine, odpre Sektor za proračun posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako »- sredstva odškodnine« in opredeljena kot tip 7.
72. člen
(1) Neposredni uporabniki smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme prejemkov kupnine, najemnine in odškodnine samo v višini prostih pravic porabe na posebnih postavkah.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljeno prevzemanje obveznosti na način obročnega odplačila obveznosti, in sicer ne glede na proste pravice porabe, če je:
1. obročen način odplačila vezan na obročen način vplačila kupnine, in
2. obrok kupnine zavarovan na način, določen z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03).
73. člen
Vlada v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF določi:
1. osnovna sredstva, ki se nabavijo, in investicijsko vzdrževanje, ki se opravi iz kupnine, najemnine ali odškodnine, pri čemer je potrebno za vsako osnovno sredstvo in investicijsko vzdrževanje je navesti predvideno nabavno ceno in vire financiranja na posebni postavki ali na integralnih postavkah, in
2. neposrednega uporabnika, ki je prejemnik kupnine, najemnine ali odškodnine.
6.3. Lastna dejavnost in plačevanje med neposrednimi uporabniki
6.3.1. Lastna dejavnost
74. člen
(1) Lastna dejavnost je zlasti:
1. prodaja publikacij, ki jih pripravlja neposredni uporabnik;
2. interno tiskanje obrazcev;
3. fotokopiranje;
4. organizirano izobraževanje in izvajanje seminarjev;
5. opravljanje gostinske dejavnosti;
6. opravljanje prevozov za zunanje naročnike;
7. opravljanje počitniške dejavnosti.
(2) Zunanji naročniki so fizične osebe, ki niso v delovnem razmerju pri neposrednih uporabnikih ter pravne osebe.
75. člen
Neposredni uporabnik mora urediti izvajanje lastne dejavnosti v internem splošnem pravnem aktu, kjer določi:
1. vrsto lastne dejavnosti, ki jo neposredni uporabnik opravlja,
2. način opravljanja lastne dejavnosti,
3. okvirni način oblikovanja cene,
4. druge elemente.
76. člen
Prihodki lastne dejavnosti so namenski prihodki proračuna, ki se lahko uporabijo samo za:
1. materialne stroške, povezane z opravljanjem lastne dejavnosti,
2. pogodbe o delu oziroma avtorske pogodbe z izvajalci nalog lastne dejavnosti,
3. investicije v osnovna sredstva in njihovo investicijsko vzdrževanje za potrebe neposrednega uporabnika pri izvajanju lastne dejavnosti.
77. člen
Neposredni uporabniki, ki imajo svoj podračun, so dolžni posredovati:
1. v UJR podatke oziroma izpis povzetka kontnih kartic za prihodke in odhodke iz naslova lastne dejavnosti po šestmestnih kontih najkasneje do petega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec, in
2. v Sektor za proračun razporeditev prihodkov iz naslova lastne dejavnosti po proračunskih vrsticah do 1. in 15. v mesecu.
78. člen
(1) Presežek prihodkov nad odhodki lastne dejavnosti neposrednega uporabnika se ugotavlja po stanju na dan 31. december.
(2) Presežek iz prejšnjega odstavka se lahko zmanjša ob upoštevanju obveznosti do virov sredstev (splošni sklad za lastno dejavnost).
(3) Neposredni uporabniki, ki imajo svoj podračun, morajo vsake tri mesece vplačati začasni presežek prihodkov nad odhodki lastne dejavnosti na podračun proračuna.
79. člen
(1) Cenik za opravljanje lastne dejavnosti sprejme predstojnik predlagatelja finančnih načrtov ob predhodnem soglasju vlade.
(2) V ceniku je kalkulacija cene iz naslova lastne dejavnosti dvojna in sicer za opravljene storitve:
1. neposrednim uporabnikom, pri njih zaposlenim funkcionarjem in uslužbencem ter njihovim družinskim članom, kjer se v kalkulacijo cene storitve vštevajo stroški, ki so povezani z izvajanjem lastne dejavnosti in se nanašajo na izdatke za blago in storitve ter investicije in investicijsko vzdrževanje, in
2. ostalim uporabnikom, kjer se v kalkulacijo cene poleg stroškov iz prejšnje točke vštevajo tudi stroški dela.
(3) Predlogu cenika za opravljanje lastne dejavnosti, ki se posreduje vladi v soglasje, mora biti priložena tudi obrazložitev, ki vsebuje kalkulativne osnove za oblikovanje cene proizvodov in storitev lastne dejavnosti ter veljavni interni splošni pravni akt, ki ureja lastno dejavnost neposrednega uporabnika.
80. člen
Davek na dodano vrednost se v kalkulaciji cene blaga ali storitve lastne dejavnosti obračunava v skladu z davčnimi predpisi.
81. člen
Neposredni uporabniki morajo knjigovodske listine, ki se nanašajo na lastno dejavnost, označiti tako, da je iz njih razvidno, da se nanašajo na lastno dejavnost.
82. člen
Za spremljanje prihodkov iz naslova lastne dejavnosti se v okviru knjigovodstva vodi posebna evidenca za posameznega neposrednega uporabnika.
6.3.2. Plačevanje med neposrednimi uporabniki
83. člen
(1) Neposredni uporabnik opravlja storitve oziroma dobavlja blago za drugega neposrednega uporabnika (lastna dejavnost) in mu zato izstavi knjigovodsko listino – račun, samo v primeru, če ne gre za izvrševanje nalog iz njegove pristojnosti, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi.
(2) V primeru, ko neposredni uporabnik opravlja storitve ali dobavlja blago za drugega neposrednega uporabnika, pri izvrševanju nalog iz njegove pristojnosti, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi, izstavi knjigovodsko listino – obračun stroškov za refundacijo, in sicer največ v višini dejanskih materialnih stroškov. Refundacija stroškov mora biti evidentirana znotraj proračunskega leta na katerega se nanaša. Vsak neposredni uporabnik ima v svojih poslovnih knjigah evidentiran le sorazmerni del stroškov, ki se nanašajo nanj.
84. člen
Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo za plačevanje obveznosti, za katere velja Navodilo o plačevanju skupnih obveznosti proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 55/99 in 79/99 – ZJF).
6.4. Proračunski sklad
6.4.1. Splošno
85. člen
(1) Proračunski sklad se odpre, če so izpolnjeni pogoji iz 56. člena ZJF in ZIPRS.
(2) Za proračunski sklad se odpre podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države, ki ga določi UJP.
86. člen
Za razpolaganje s sredstvi na podračunu proračunskega sklada je odgovoren upravitelj proračunskega sklada, določen v aktu o ustanovitvi.
87. člen
Viri financiranja proračunskega sklada so določeni v aktu o ustanovitvi in so:
1. namenski prihodki proračuna, ki se preko namenske postavke izločajo na podračun proračunskega sklada. Tovrstna postavka se opredeli kot tip 9 (prispevki in pristojbine). Naziv postavke mora označevati vrsto sredstev, ki so namenski prihodek proračunskega sklada. V okviru tovrstne proračunske postavke se odpre konto 4093 – sredstva za posebne namene,
2. izjemoma tudi integralni prihodki proračuna, ki se preko postavke tipa 1 izloča na podračun proračunskega sklada. V okviru tovrstne postavke se odpre konto 4093 – sredstva za posebne namene.
88. člen
(1) Pravice porabe na namenski postavki se praviloma izločajo na podračun proračunskega sklada enkrat na mesec.
(2) Pravice porabe na postavki tipa 1 se izločajo na podračun proračunskega sklada po stanju na dan 20. decembra tekočega leta. Do takrat se plačila prevzetih obveznosti knjižijo v breme investicijskih kontov iste postavke. Predobremenitve na tej postavki se zmanjšajo ob izločitvi sredstev in sicer največ do višine na podračun proračunskega sklada prenesenih sredstev.
(3) Izločanje pravic porabe na podračun proračunskega sklada se izvede na način izplačila iz proračuna.
89. člen
Sektor za proračun odpre na proračunskem skladu na predlog upravitelja proračunskega sklada, če je to potrebno, postavke proračunskega sklada. Te se opredelijo kot tip 17 (proračunski skladi). Na postavkah proračunskega sklada se odprejo glede na namen porabe primerni konti. Končna poraba za predviden namen se evidentira in knjiži na teh postavkah.
90. člen
Za porabo sredstev proračunskega sklada se uporabljajo določbe zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev, predvsem pa:
1. lahko neposredni uporabniki prevzemajo obveznosti v breme sredstev proračunskega sklada v višini prostih sredstev proračunskega sklada,
2. morajo biti pod predpisanimi pogoji projekti in programi, ki se financirajo v breme sredstev proračunskih skladov, vključeni v načrt razvojnih programov,
3. je potrebno pri porabi sredstev proračunskih skladov upoštevati predpisane roke plačil ter določbe o likvidnostnem načrtovanju,
4. se poraba proračunskega sklada posebej prikaže v obrazložitvi splošnega dela zaključnega računa proračuna in v obrazložitvi posebnega dela zaključnega računa finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika, ki je upravitelj proračunskega sklada.
6.4.2. Proračunska rezerva
91. člen
(1) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo v skladu z 48. členom ZJF in tem pravilnikom.
(2) Pravila za delovanje proračunskih skladov, določena v tem podpoglavju veljajo tudi za proračunsko rezervo, razen če ni v tem podpoglavju drugače določeno.
92. člen
Če so izpolnjeni pogoji iz ZJF, določi vlada s sklepom o razporeditvi sredstev proračunske rezerve:
1. namen porabe sredstev proračunske rezerve,
2. višino sredstev za ta namen in
3. enega ali več neposrednih uporabnikov, ki so pristojni za izvedbo nalog.
93. člen
Za porabo sredstev proračunske rezerve se odpre postavka proračunske rezerve, ki je opredeljena kot tip 8 (proračunska rezerva) in se ne vključuje v proračun. Postavko proračunske rezerve odpre Sektor za proračun v skladu s sklepom vlade iz prejšnjega člena. Iz naziva postavke mora biti razviden namen porabe sredstev proračunske rezerve.
94. člen
Neposredni uporabnik, v čigar pristojnost spada zadeva, ki se financira iz proračunske rezerve, je pristojen in odgovoren za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme proračunske rezerve v višini in za namen določen s sklepom vlade.
7. PREDPLAČILA IN SOGLASJA K POGODBAM
7.1. Splošno
95. člen
(1) V skladu z 52. členom ZJF neposredni uporabnik uporablja sredstva proračuna za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del.
(2) Izjemoma lahko neposredni uporabnik v pogodbi dogovori predplačilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. predplačilo ne presega 25% skupne pogodbene vrednosti;
2. gre za storitve in nabave, ki se opravljajo vse leto;
3. pogodbena obveznost je zavarovana v skladu s tem pravilnikom in
4. je na pogodbo dalo soglasje MF.
96. člen
(1) Predplačila niso izplačila iz proračuna, namenjena za:
1. subvencije;
2. socialne transfere;
3. tekoče in investicijske transfere občinam;
4. transfere ZPIZ;
5. financiranje izvajanja javnih služb;
6. transfere fizičnim in pravnim osebam, ki niso namenjene opravljanju dejavnosti javnih služb;
7. akontacije stroškov za službena potovanja;
8. plačilo pogodbenih obveznosti, ki se plačujejo pred izvršitvijo storitve, če je v skladu s poslovnimi običaji tako uveljavljeno (npr. naročnine, šolnine);
9. plačila pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki so financirani s strani EU.
(2) Investicijski transferi občinam, nakazanim le-tem pred dnevom plačila občine izvajalcu, se ne štejejo kot predplačila.
97. člen
Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je predplačilo zavarovano v skladu s pravilnikom o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
98. člen
(1) V pogodbi med neposrednim uporabnikom in izvajalcem se določi rok, do katerega mora izvajalec predložiti inštrument zavarovanja, pri čemer rok ne sme biti daljši kot 15 delovnih dni od dneva sklenitve pogodbe. Pogodba mora biti sklenjena z odložnim pogojem, ki določa, da začne pogodba veljati, ko prejme neposredni uporabnik od izvajalca ustrezno zavarovanje.
(2) V pogodbi med neposrednim uporabnikom in izvajalcem se določi, da mora v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti izvajalec povrniti celotni znesek predplačila, skupaj z zamudnimi obrestmi po obrestni meri določeni z zakonom. Enako obveznost mora sprejeti tudi porok v poroštveni izjavi in banka z bančno garancijo.
(3) Neposredni uporabnik mora izdati nalog za vnovčitev inštrumenta zavarovanja naslednji dan po roku, ki ga je postavil prejemniku predplačila za vračilo predplačila, pri čemer mora paziti, da instrumentu zavarovanja ne poteče rok veljavnosti.
(4) Stroške zavarovanja predplačil nosijo izvajalci, ki so prejemniki predplačil.
7.2. Postopek za pridobivanje soglasij MF k pogodbam
99. člen
(1) Neposredni uporabnik mora pridobiti soglasje MF k pogodbam:
1. v katerih je predvideno predplačilo ali
2. za katere tako določi vlada ob določitvi ukrepov začasnega izvrševanja proračuna po 40. členu ZJF.
(2) Soglasje k pogodbi je potrebno pridobiti pred sklenitvijo pogodbe. Soglasje izda Sektor za proračun.
(3) Za pridobitev soglasja posreduje neposredni uporabnik Sektorju za proračun vlogo, ki vsebuje:
1. izvod še nepodpisane pogodbe in
2. izpolnjen FEP, na katerem je označeno, da je namenjen za pridobitev soglasja.
(4) Nepopolne ali nepravilne vloge Sektor za proračun vrne neposrednemu uporabniku v dopolnitev.
100. člen
(1) Sektor za proračun se opredeli do vloge v 10 dneh po prejemu popolne vloge. Pri tem preveri usklajenost finančnih določil pogodb z določili zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev.
(2) O izdanem ali zavrnjenem soglasju Sektor za proračun obvesti neposrednega uporabnika na istem obrazcu FEP, na katerem je bilo soglasje zahtevano. Nepodpisano pogodbo in kopijo obrazca FEP arhivira Sektor za proračun.
101. člen
Elementi podpisane pogodbe, ki se nanašajo na predplačilo, ne smejo biti drugačni kot ti, na katere je Sektor za proračun izdal soglasje.
102. člen
(1) Če se spremenijo elementi predloga pogodbe, na katero je bilo že dano soglasje in še ni podpisana s strani dobavitelja oziroma izvajalca, mora neposredni uporabnik nov predlog pogodbe ponovno predložiti v soglasje.
(2) Če se spremenijo določbe sklenjene pogodbe, na katero je bilo že izdano soglasje, pripravi neposredni uporabnik aneks k pogodbi in ga posreduje v soglasje MF.
8. PREVZEMANJE OBVEZNOSTI IN EVIDENTIRANJE PREDOBREMENITEV PRORAČUNA
8.1. Načini prevzemanja obveznosti
103. člen
(1) Skladno z enajstim odstavkom 2. člena ZJF lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme proračuna tekočega leta samo za namen ter do višine, kot je določena s proračunom.
(2) Neposredni uporabniki lahko prevzemajo in plačujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih proračunskih letih v breme proračunov prihodnjih let (tudi po obdobju začasnega financiranja), pod pogoji, ki jih določata 51. člen ZJF in ZIPRS oziroma uredba, ki ureja začasno financiranje.
104. člen
(1) Neposredni uporabniki prevzemajo obveznosti, ki zahtevajo odhodek proračuna:
1. s sklepanjem pisnih pogodb,
2. s podpisovanjem drugih listin, ki imajo značaj pogodbe (npr. naročilnice),
3. z izdajo posamičnih pravnih aktov (npr. upravne in sodne odločbe ali sklepi).
(2) Kot prevzete obveznosti, ki zahtevajo odhodek proračuna, se štejejo tudi obveznosti, katere temeljijo neposredno na zakonu ali podzakonskem predpisu in se posameznemu upravičencu izplačujejo na podlagi posamičnega pravnega akta.
105. člen
Neposredni uporabniki morajo skleniti pogodbo pred pričetkom opravljanja storitve ali nabave blaga.
106. člen
Prevzete obveznosti iz 104. člena tega pravilnika predstavljajo predobremenitev proračuna.
8.2. Evidentiranje predobremenitev proračuna
8.2.1. Splošno
107. člen
(1) MF se o prevzetih obveznostih v breme proračuna obvešča tako, da se prevzete obveznosti zavedejo v enotno bazo predobremenitev s potrditvijo obrazca FEP.
(2) V enotno bazo predobremenitev zavedejo podatke iz obrazca FEP na način kot ga določa ta pravilnik:
1. neposredni uporabniki ali
2. UJR.
108. člen
Na obrazcu FEP morajo neposredni uporabniki vpisati točen datum predvidenih plačil obveznosti v proračunskem letu. Evidentirano dinamiko predobremenitev so dolžni neposredni uporabniki vsak mesec najkasneje do 24. v mesecu uskladiti z dejanskim stanjem. Dinamika plačil za preteklo obdobje mora odražati evidentirane odredbe, dinamika plačil za prihodnje obdobje pa mora odražati novo oceno predvidenih plačil. Spremembo dinamike plačil neposredni uporabnik evidentira s postopkom uskladitve dinamike plačil ali z novo vlogo obrazca FEP.
109. člen
Neposredni uporabnik uporablja obrazec FEP tudi za pridobitev soglasja MF, ko je to v skladu z ZJF in s tem pravilnikom potrebno.
110. člen
Obrazec FEP se potrdi za naslednje obveznosti, ki zahtevajo izdatek proračuna:
1. pogodbe, za katere je potrebno spremljati realizacijo po posamezni pogodbi;
2. pogodbe za istovrstne naloge z enako ali podobno vsebino, sklenjene z različnimi izvajalci ali upravičenci, ki bremenijo isto proračunsko vrstico (v nadaljnjem besedilu: pogodbe za istovrstne naloge) kot so na primer: pogodbe za transfere javnim zavodom in javnim gospodarskim zavodom, pogodbe o subvencioniranju, avtorske pogodbe, pogodbe o delu, pogodbe o štipendiranju, pogodbe o izobraževanju, pogodbe o pravnih storitvah, pogodbe o prevajalskih storitvah, najemne pogodbe, pogodbe za pisarniški material, pogodbe tekočega vzdrževanja, pogodbe o čiščenju ali varovanju; in
3. obveznosti, za katere pripravi neposredni uporabnik program porabe sredstev na eni ali več proračunskih vrstic, ki je finančno ovrednoten.
8.2.2. Finančno ovrednoten program
111. člen
(1) Neposredni uporabnik pripravi program porabe sredstev na eni ali več proračunskih vrstic, ki je finančno ovrednoten (v nadaljnjem besedilu: FOP) za:
1. obveznosti, ki izhajajo neposredno iz zakona, predpisa ali na teh pravnih podlagah izdanih posamičnih pravnih aktov, za katere neposredni uporabnik ne sklepa pogodb kot so na primer: plače in prispevki, transferi posameznikom in gospodinjstvom, transferi javnim zavodom in javnim gospodarskim zavodom, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči transferi doma in v tujino, transferi drugim ravnem države – občinam, transferi ZPIZ, subvencije in obresti in
2. fiksne stroške za blago in storitve kot so: pisarniški in splošni material in storitve, posebni material in storitve, energija, voda, komunalne storitve in komunikacije, prevozni stroški in storitve, izdatki za službena potovanja, tekoče vzdrževanje, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in drugi operativni odhodki.
(2) FOP zajema predvidena izplačila za celotno proračunsko leto.
112. člen
(1) Za prevzete obveznosti, ki izhajajo iz FOP, neposredni uporabnik samostojno potrdi obrazec FEP, ki se nanaša na FOP. Original obrazca FEP neposredni uporabnik posreduje svoji računovodski službi.
(2) V MF – UJR se v aplikacijo MFERAC zavedejo v enotno bazo predobremenitev obrazci FEP, ki se nanašajo na FOP v zvezi s kupninami, vračili javnofinančnih prihodkov ter napačno nakazanih sredstev in obrazci FEP, ki se nanašajo na vračila sredstev rezerv ter sredstev iz naslova temeljnih razvojnih programov.
113. člen
Ne glede na določbe 111. in prejšnjega člena tega pravilnika, Sektor za proračun za vse neposredne uporabnike pripravi obrazec FEP, ki se nanaša na skupine kontov za plače (400, 401 in 4028) v okviru postavk tipa 1. Obrazec FEP za plače se pripravi z vsako spremembo veljavnega proračuna na skupinah kontov za plače (400, 401 in 4028) v okviru postavk tipa 1.
114. člen
Iz FOP, ki se nanaša na postavke za financiranje izvajanja javnih služb, mora biti razvidno:
1. področje, na katero se nanaša FOP;
2. pravna podlaga za izplačilo;
3. številka in naziv proračunske vrstice, iz katere se obveznosti poravnavajo;
4. tabelarični prikaz izračuna obsega sredstev po posameznih vrstah obveznosti ter število prejemnikov oziroma upravičencev, če je to glede na vrsto obveznosti potrebno, in
5. dinamika plačil po mesecih.
8.2.3. Pogodbe
115. člen
Neposredni uporabnik potrdi obrazec FEP, ki se nanaša na sklenjene pogodbe takoj, vendar ne kasneje kot v 5 dneh po podpisu pogodbe, in sicer za:
1. pogodbe, za katere je potrebno spremljati realizacijo po posamezni pogodbi, in
2. pogodbe za istovrstne naloge, pri katerih neposredni uporabnik v obrazcu FEP izkaže skupne obveznosti. Obrazcu FEP mora biti priložen ažuriran seznam izvajalcev oziroma upravičencev, s katerimi so sklenjene pogodbe.
116. člen
V roku iz prejšnjega člena posreduje neposredni uporabnik svoji računovodski službi originale pogodb, skupaj z obrazcem FEP. Sklenjenim pogodbam, v katerih je predvideno predplačilo, neposredni uporabniki priložijo tudi instrument zavarovanja predplačila, pogodbam, h katerim je bilo izdano soglasje MF, pa priložijo kopijo obrazca FEP, na katerem je Sektor za proračun izdal soglasje.
117. člen
(1) Za naloge, ki jih financira več neposrednih uporabnikov, se sklene z izvajalcem ena večstranska pogodba.
(2) V primeru, če se sklene z izvajalcem ena večstranska pogodba neposredni uporabniki izpolnijo in podpišejo vsak svoj obrazec FEP, in sicer vsak neposredni uporabnik za tisti del stroškov po sofinancerski pogodbi, ki bremenijo njegovo proračunsko vrstico. Vsak neposredni uporabnik evidentira predobremenitev za svoj del prevzetih obveznosti oziroma posreduje pogodbo, svoj obrazec FEP in ustrezno dokumentacijo v postopek evidentiranja predobremenitev.
(3) Če je na večstransko pogodbo potrebno pridobiti soglasje MF, jo prvonavedeni v pogodbi posreduje v postopek pridobivanja soglasij.
118. člen
Za obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o delu in drugih plačil, kjer je potrebno upoštevati zakon o dohodnini, navedejo uporabniki v obrazcu FEP višino obveznosti, ki izhaja iz pogodbe, povečano za davke in prispevke.
119. člen
(1) Za pogodbe, v katerih je obveznost določena v tuji valuti, se v obrazcu FEP navede obveznost za plačilo v valuti, ki je navedena v pogodbi.
(2) V tuji valuti evidentirane predobremenitve se dnevno uskladijo s spremembami deviznih tečajev. Preračunajo se v devizne vrednosti na evidentiranih obrazcih FEP in uskladi se stanje predobremenitev v proračunu. Pri preračunu se praviloma upošteva srednji tečaj BS, povečan za faktor, ki je odvisen od gibanja tečaja. V posebnih primerih se nastavi na proračunsko vrstico drugačno tečajno listo ali tečaj.
9. SPREMLJANJE IN SPREMINJANJE NRP
9.1. Spremljanje NRP
120. člen
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco o izvajanju NRP kot tretjega dela proračuna in prevzetih obveznostih v breme proračunov prihodnjih let po projektih in programih (v nadaljnjem besedilu: projekti) v MFERAC.
(2) Neposredni uporabnik je odgovoren za pravilnost podatkov in za njihovo skladnost z dokumenti o projektih. MF nudi informacijsko podporo in pomoč pri vzdrževanju podatkov v MFERAC. MF lahko posreduje podatke tretjim na podlagi sklepa vlade po predhodno pridobljenem soglasju neposrednega uporabnika, na katerega se nanašajo zahtevani podatki.
121. člen
(1) Kot evidenčni projekt se vodijo rezervirana sredstva za določen programski namen, dokler niso identificirani projekti, ki sestavljajo ta program. Na podlagi evidenčnega projekta in v okviru njegovih prevzetih obveznosti se lahko določi posamične konkretne projekte.
(2) Kot evidenčni projekt se lahko vodi tudi skupina projektov ali program, ki bo financiran na podlagi finančnega memoranduma ali drugega sporazuma ali pogodbe o sofinanciranju z donatorji.
(3) Evidenčni projekt ni podlaga za prevzemanje obveznosti (FEP) in izplačila iz proračunskih virov sredstev (odredba).
(4) Podlaga za prevzemanje obveznosti so projekti, ki se namesto evidenčnega projekta vključijo v načrt razvojnih programov potem, ko je bil zaključen predpisan postopek izbora projektov.
122. člen
(1) Podatki o projektu v MFERAC (veljavni projekt) morajo izkazovati skladnost načrta financiranja projekta s prevzetimi obveznostmi. Veljavni plan izdatkov sestoji iz predvidenih letnih zneskov po dinamiki financiranja, katerih vsota je enaka vrednosti projekta, pri čemer se upošteva tudi izdatke iz preteklih let (realizacijo).
(2) Dinamika financiranja mora biti usklajena z izdatki in strukturo virov sredstev. Predvideni proračunski viri za financiranje projekta so določeni na proračunskih postavkah skladno z ekonomsko klasifikacijo posameznih izdatkov (PP/konto).
(3) Strukturo virov financiranja projekta poleg proračunskih virov lahko sestavljajo tudi ostali viri kot na primer sredstva občin ali drugih sofinancerjev projekta. Ostali viri so določeni s podatki o pravni ali fizični osebi, ki sofinancira projekt in z dokumentom, ki je podlaga za izplačila in črpanje sofinancerskih sredstev.
(4) Neposredni uporabnik določi šifro sofinancerja iz šifranta poslovnih partnerjev v MFERAC.
123. člen
Poleg načrta financiranja se o projektu vodijo tudi podatki, ki so namenjeni poročanju in podatki, ki omogočajo preverjanje konsistentnosti podatkov o projektu ter skladnosti s programskimi dokumenti in drugimi dokumenti, ki določajo dinamiko izvajanja projekta.
124. člen
(1) Projekt se lahko vodi kot:
1. projekt v pripravi,
2. projekt v izvajanju,
3. neusklajen projekt,
4. ukinjen projekt,
5. začasno prekinjen projekt,
6. zaključen projekt.
(2) Stanje projekta določi uporabnik v vlogi v MFERAC na podlagi dokumentiranih odločitev.
(3) Projekt je v pripravi, če zanj še niso izpolnjeni pogoji za začetek izvedbe.
(4) Za projekte v pripravi prevzemanje obveznosti ni možno. Prav tako ni možno prevzemati obveznosti za projekte, ki so začasno prekinjeni, ukinjeni ali zaključeni. Prevzemanje obveznosti je možno le za projekt v izvajanju.
(5) Pred zaključkom projekta mora neposredni uporabnik poskrbeti za pokritje vseh obveznosti z viri in na podlagi zaključnega obračuna spremeniti stanje projekta v MFERAC. Za projekt, ki se začasno prekine ali ukine, je postopek smiselno enak kot za projekt, ki se zaključi. Vmesni ali zaključni obračun mora zajeti vse realizirane izdatke, projekt pa preide v stanje začasno prekinjen ali ukinjen.
(6) Če v tekočem in naslednjih letih financiranja projekta vsota načrtovanih virov ustreza planiranim izdatkom za projekt, se šteje, da je projekt usklajen. Projekt je neusklajen, če nima zagotovljenih vseh virov za financiranje izdatkov.
(7) Usklajenost evidenčnega projekta na nivoju proračunske vrstice (PP-kontu) ni potrebna. Predvideni viri državnega proračuna na evidenčnem projektu ne smejo presegati pravic porabe na proračunskih postavkah.
125. člen
(1) Neposredni uporabnik evidentira prevzete obveznosti v breme projektov in programov (v nadaljnjem besedilu: projekti), ki so vključeni v NRP, s potrditvijo obrazca FEP, ki mora biti obvezno označen kot NRP. Na obrazcu je navedena šifra projekta, na katerega se nanaša FEP ali njegov del.
(2) Na enem obrazcu FEP v sistemu MFERAC se lahko navede prevzete obveznosti:
1. v sklopu projektov, ki so del NRP,
2. v sklopu ostalih projektov.
(3) Neposredni uporabnik vodi v MFERAC evidenco o projektih, ki niso del NRP na enak način, kot evidenco o projektih, ki so del NRP (npr. vodenje šifer).
126. člen
(1) Neposredni uporabnik mora voditi evidenco, ki zagotavlja sprotno spremljanje izvajanja NRP po posameznih projektih, ki so v teku na način, ki bo omogočil:
1. pregledne podatke o realizaciji in financiranju iz vseh predvidenih virov in za celotno vrednost projekta kot je predvideno v NRP;
2. poročanje o poteku izvedbe in morebitnih odstopanjih v finančnih in materialnih kazalcih;
3. ukrepanje v primeru, če realizacija ne poteka skladno z načrtom;
4. sprotno urejanje veljavnih podatkov, zlasti vrednosti in dinamike financiranja projekta glede na dejanski potek izvajanja ter prilagajanje obsega predvidenih sredstev za posamezni projekt v okviru z ZIPRS določenih omejitev;
5. neovirano pripravo dopolnjenega NRP ob pripravi predloga proračuna, rebalansa proračuna ali drugih sprememb;
6. spreminjanje obsega predvidenih sredstev za posamezni projekt v okviru z ZIPRS določenih omejitev.
(2) Za projekte in programe, ki jih sofinancira Evropska skupnost, neposredni uporabnik vodi tudi evidence, ki jih narekujejo predpisi, ki urejajo financiranje iz teh sredstev. Evidence po predpisih Evropske skupnosti morajo biti usklajene s proračunsko evidenco projektov v MFERAC po vrsti in vrednosti obravnavanih podatkov.
(3) Evidenca neposrednega uporabnika mora biti usklajena s podatki v MFERAC.
127. člen
(1) Neposredni uporabnik sme prevzemati obveznosti v breme projekta, ki je vključen v NRP samo do zneskov, ki so za projekt predvideni v veljavnem NRP, in ki obenem ne presegajo veljavnega proračuna na proračunskih vrsticah, s katerih je predvideno financiranje projekta.
(2) Za projekte, ki se financirajo iz sredstev donacij Evropske skupnosti, se sme prevzemati obveznosti do višine pravic porabe, ki se določi na podlagi podpisanega finančnega memoranduma, odobritve projektov s strani Evropske komisije oziroma po postopku za odobritev financiranja projektov iz sredstev proračuna Evropske skupnosti.
(3) Do pridobitve pravice prevzemanja obveznosti po prejšnjem odstavku se v MFERAC lahko pripravi projekt v pripravi, vendar plačila v breme tega projekta niso možna.
128. člen
(1) Podatke o projektu, ki je del NRP, se vodi v MFERAC kot podatke o veljavnem projektu (v šifrantu »Zakonski projekti«, DPS-09-00-29).
(2) Neposredni uporabniki morajo podatke o veljavnem projektu prilagajati dejanskemu stanju v času izvajanja proračuna (»Vzdrževanje projektov NRP«, DPS-06-73).
9.2. Spreminjanje podatkov o veljavnem projektu v NRP
129. člen
(1) Neposredni uporabnik pripravi predlog spremembe projekta, če so okoliščine povzročile, da izvajanje projekta ne poteka v skladu s predvidevanji.
(2) Praviloma se spremembo vrednosti projekta in druge spremembe podatkov o projektu ugotavlja na podlagi poročil vodje projekta, skrbnika projekta ali izvajalca ter na podlagi druge dokumentacije.
(3) Veljavne vrednosti izdatkov po letih, skupno vrednost projekta ter usklajenost s planiranimi viri mora neposredni uporabnik preveriti in morebitne spremembe vnesti v MFERAC ob koncu vsakega trimesečja.
130. člen
(1) Če je predvideno sofinanciranje projekta tudi iz ostalih virov, mora neposredni uporabnik zagotoviti poročanje o vplačilih za ta projekt in podatke vpisati v MFERAC.
(2) Podatke o črpanju sredstev iz ostalih virov neposredni uporabnik vpiše ob prejemu vsakega dokumenta, ki izkazuje plačilo sofinancerja v dobro projekta najkasneje 10 dni po prejemu dokumenta o plačilu. Če se izkaže, da plačila iz ostalih virov ne potekajo skladno s predvidevanji, postane projekt neusklajen.
131. člen
(1) V primerih, ko sprememba vrednosti projekta presega 20% prvotno predvidenega obsega potrebnih sredstev za projekt, se to spremembo utemelji z novelacijo dokumentacije. Pri investicijskih projektih je to novelacija investicijskega programa skladno z uredbo o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja. Za ostale projekte se smiselno predstavijo spremembe glede na prvotna izhodišča v dokumentih, ki so bili podlaga za planiranje.
(2) Osnova za izračun deleža spremembe vrednosti projekta je skupna vrednost projekta, ki je bila določena v prvotnem dokumentu o projektu (sprejeta vrednost).
132. člen
(1) Spremembe podatkov o projektu neposredni uporabnik vpiše v MFERAC z vlogo za spremembo NRP in jo pošlje v statusu MBF v obravnavo Sektorju za investicije v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: SI). SI lahko vlogo potrdi, zahteva dodatna pojasnila od predlagatelja ali zavrne, in sicer:
1. potrdi vlogo, če ugotovi, da je predlagana sprememba proračunskih virov sredstev skladna s prostimi pravicami porabe in da predlagana vloga vsebuje vse potrebne informacije o spremembi;
2. vrne predlagatelju vlogo, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka ali ne vsebuje drugih pomembnih informacij in pojasnil za spremembe in predlaga, da jo neposredni uporabnik uskladi in dopolni;
3. zavrne vlogo, če finančni podatki predloga kažejo na pomembnejše neskladnosti s pravicami porabe, ki jih ni mogoče odpraviti z enostavnimi ukrepi ali v primeru, ko je razvidno, da gre za predlog s predpisi neskladnega izvajanja ali financiranja projekta.
(2) S potrditvijo vloge se spremenjeni podatki o projektu vpišejo kot veljavni podatki v načrt razvojnih programov oziroma v MFERAC.
133. člen
(1) Za spremembe projektov, za katere je po ZIPRS potrebno pridobiti soglasje vlade, pripravi neposredni uporabnik vlogo za spremembo projekta v MFERAC in gradivo za izdajo sklepa vlade, ki ga posreduje SI v uskladitev. SI preveri skladnost vloge z navedbami v gradivu ter s predpisi, kakor tudi skladnost finančnih podatkov z veljavnim proračunom. SI na podlagi te preveritve poda mnenje. Neposredni uporabnik posreduje gradivo vladi skupaj s pozitivnim mnenjem MF, ki je priloga k predlogu spremembe veljavnega projekta ali predloga uvrstitve novega projekta.
(2) V primeru, ko gre za spremembo investicijskega projekta, za katerega je potrebno izdelati novelacijo investicijskega programa iz 131. člena tega pravilnika, neposredni uporabnik priloži gradivu za vlado sklep odgovorne osebe o potrditvi novelacije investicijskega programa.
134. člen
Projekte, ki nastanejo iz evidenčnih projektov, se uvrsti v MFERAC na podlagi sklepa vlade po enakem postopku kot v primeru spremembe nad 20% vrednosti projekta ali uvrstitve novega projekta.
9.3. Vključevanje novih projektov v NRP
135. člen
Za vključitev novega projekta v NRP neposredni uporabnik:
1. pripravi dokumentacijo, ki jo zahtevajo predpisi;
2. vpiše podatke s predlogom novega projekta v MFERAC (vloga za nov projekt);
3. zagotovi proste pravice porabe;
4. navede utemeljen razlog za uvrstitev novega projekta (nove zakonske obveznosti, sklep vlade o nujni izvedbi projekta, in drugo);
5. pridobi soglasje vlade po postopku iz 133. člena tega pravilnika.
136. člen
(1) Nov projekt se uvrsti v NRP praviloma v postopku načrtovanja proračuna ali rebalansa.
(2) Izjemoma se v NRP uvrsti nov projekt v času izvrševanja proračuna, če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
(3) Za vključitev projekta v NRP je potrebno pripraviti najmanj dokument identifikacije projekta ter zanj predvideti vire financiranja. Podatke o projektu se v MFERAC vpiše kot »projekt v pripravi« in rezervira zanj potrebne pravice porabe.
(4) V primeru zbiranja predlogov projektov skladno z 12. poglavjem tega pravilnika neposredni uporabnik po opravljenem izboru projektov vnese v MFERAC podatke o projektih, ki imajo status »projekti v pripravi« in ga po predpisanem postopku posreduje v potrditev vladi skupaj s celovitim seznamom izbranih projektov ter s pozitivnim mnenjem MF.
137. člen
(1) Neposredni uporabnik predlaga uvrstitev novega projekta v MFERAC kot »projekt v pripravi«. Projekt v pripravi ni podlaga za prevzemanje obveznosti.
(2) Projekt postane »projekt v izvajanju«, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. projekt je usklajen,
2. za sofinanciranje so pridobljena primerna zagotovila – podpisane pogodbe ali sporazumi o sofinanciranju,
3. v MFERAC so vpisani vsi podatki o projektu,
4. za projekt ali spremembo projekta so pridobljena soglasja, ki so predpisana za projekt te vrste.
(3) Projekt v izvajanju lahko postane neusklajen. V tem primeru mora neposredni uporabnik prednostno poskrbeti za njegovo uskladitev (prerazporedi pravice porabe, pravice prevzemanja obveznosti, dinamiko izvajanja, dopolni strukturo financiranja z ostalimi viri ali z drugimi ukrepi, ki so v danem primeru potrebni).
138. člen
V primeru, ko se v proračunu v skladu z ZJF lahko odpre nova posebna postavka, iz katere se financira projekt, ki mora biti vključen v NRP, mora neposredni uporabnik ta projekt uvrstiti v NRP po postopku iz 133. člena tega pravilnika.
139. člen
Financiranje projekta, katerega zaključek in končni obračun ter plačilo je bilo predvideno v preteklem letu, pa to ni bilo opravljeno, se v NRP nadaljuje in vodi v tekočem letu kot nadaljevanje istega projekta in ne kot nov projekt.
9.4. Zagotavljanje sredstev za financiranje priprave projektov
140. člen
Splošne izdatke za pripravo projekta do potrditve dokumenta identifikacije projekta oziroma do nastanka samostojnega projekta in njegove vključitve v NRP lahko vodi neposredni uporabnik kot skupne stroške projektov.
10. POSTOPKI IZPLAČIL IZ PORAČUNA
10.1. Način plačevanja iz proračuna
141. člen
(1) S podračuna proračuna se plačujejo obveznosti prejemnikom proračunskih sredstev.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primerih, ko imajo neposredni uporabniki svoj podračun, izvrši plačilo iz podračuna proračuna na podračun neposrednega uporabnika in šele nato prejemnikom proračunskih sredstev.
(3) Prejemniki proračunskih sredstev so določeni:
1. z zakonom ali podzakonskim predpisom in
2. s pogodbo ali posamičnim aktom, izdanim na podlagi zakona ali podzakonskega predpisa.
(4) Prejemniki proračunskih sredstev so tudi posredni uporabniki državnega ali občinskih proračunov, če prejemajo sredstva državnega proračuna na podlagi pravnega akta iz prejšnjega odstavka.
(5) Postopki za izplačilo sredstev iz proračuna so enotni, ne glede na to, ali vodi računovodsko poslovanje za neposrednega uporabnika UJR, ali ne.
142. člen
Dokumentacijo za izplačilo obveznosti predložijo neposredni uporabniki svoji računovodski službi v enem izvodu v 10 dneh po prejemu ustreznih listin, vendar najkasneje 7 delovnih dni pred zapadlostjo obveznosti.
143. člen
(1) Računovodska služba uporabnika predloži UJR zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna v elektronski obliki. Zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna predloži v roku 10 dni po dnevu, ko je neposredni uporabnik prejel listine, ki so podlaga za izplačilo iz proračuna, vendar najkasneje 5 delovnih dni pred zapadlostjo obveznosti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je krajši rok za predložitev dokumentacije in podatkov za izplačilo sredstev iz proračuna po prejemu listin dovoljen samo za: poroštva, obveznosti do ZPIZ, izvršbe, odplačila državnega dolga s pripadajočimi obrestmi in stroški, izplačila, vezana na Evropski kmetijski usmerjevalni jamstveni sklad (EKUJS) ter druga nujna izplačila.
10.2. Predložitev dokumentacije računovodski službi uporabnika
10.2.1. Splošno
144. člen
(1) Na dokumentaciji, ki se posreduje MF, mora biti naveden sektor MF, kateremu se dokumentacija posreduje.
(2) Na lokacijo MF-UJR na Cankarjevi 18 v Ljubljani se dostavlja le:
1. zahtevke za izplačilo v elektronski obliki za neposredne uporabnike, ki sami vodijo računovodstvo, razen zahtevkov za vračilo sredstev, ki jih posredujejo tudi v pisni obliki;
2. obrazce FEP za neposredne uporabnike iz prejšnje točke;
3. podatke in dokumente (enkrat mesečno) do 10. v tekočem mesecu za obdobje preteklega meseca za neposredne uporabnike, ki sami vodijo računovodstvo, in sicer:
– podatke o vplačilu presežka v proračunu,
– izpis kontne kartice za prihodke iz naslova lastne dejavnosti, kot tudi za ostale namenske prihodke proračuna,
– izpis poročila 5.1 (Poročilo o realizaciji odhodkov, FIN 061A1) oziroma izpis kontne kartice (tisti neposredni uporabniki, ki niso na strežniku MF) za odhodke iz naslova lastne dejavnosti in ostalih namenskih odhodkov;
4. zaupno dokumentacijo za izplačilo temeljnih razvojih programov.
(3) Vso ostalo dokumentacijo, ki ni navedena v prejšnjem odstavku, se posreduje v sprejemno informativno pisarno MF-UJR na naslovu Jesenkova 3 v Ljubljani. Prejem dokumentacije se v sprejemno informativni pisarni potrdi in zavede.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve dostavljata dokumentacijo iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena na MF-UJR na naslovu Jesenkova 3 v Ljubljani.
145. člen
Če neposredni uporabnik ne spoštuje rokov po tem pravilniku, MF ne odgovarja za zamudne obresti zaradi nepravočasne poravnave obveznosti neposrednih uporabnikov.
10.2.2. Predložitev dokumentacije za izplačilo sredstev
iz proračuna
146. člen
(1) Neposredni uporabniki predložijo svoji računovodski službi v izplačilo originalne listine.
(2) Dokumentacija, ki se nanaša na FEP in odredbe za izplačilo glavnic in obresti kratkoročnega zadolževanja, se računovodski službi posreduje v elektronski obliki in so v tej obliki podlaga za izplačilo. Originalne listine se računovodski službi posredujejo naknadno z opozorilom, da niso podlaga za izplačilo.
147. člen
(1) Za izplačilo predložijo neposredni uporabniki poleg originalnih listin svoji računovodski službi tudi obrazec »Odredba za plačilo – nakazilo«, ki je v Prilogi 11 tega pravilnika, iz katere mora biti razvidno:
1. evidenčna številka odredbe;
2. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
3. proračunsko leto;
4. postavka;
5. konto;
6. podkonto;
7. številka predobremenitve;
8. znesek odredbe z valuto;
9. datum zapadlosti po odredbodajalcu;
10. način plačila;
11. vrsta odhodka;
12. valuta nakazila;
13. vrsta tečajne liste;
14. vrsta tečaja;
15. nosilec stroškov transakcije;
16. davčna številka upravičenca;
17. naziv upravičenca;
18. naslov upravičenca;
19. račun upravičenca;
20. sklicna številka odobritve;
21. tuj sklic;
22. račun banke;
23. naziv in naslov banke;
24. evidenčna številka dokumenta;
25. evidenčna številka veznega dokumenta;
26. datum prejema dokumenta;
27. originalna številka dokumenta;
28. originalna številka veznega dokumenta;
29. datum dokumenta;
30. datum zapadlosti po dokumentu;
31. stroškovno mesto plačnika;
32. stroškovno mesto prejemnika;
33. oznaka zakonskega projekta;
34. oznaka analitike PU;
35. postavka EU;
36. opomba;
37. datum in podpis predlagatelja;
38. datum in podpis strokovne službe;
39. datum in podpis odredbodajalca;
40. žig neposrednega uporabnika.
(2) Odredba mora vsebovati vse obvezne podatke. Obvezni podatek na odredbi je podatek iz prejšnjega odstavka iz točke:
1. 33, če gre za izplačilo v breme projekta in postavke, ki je vključena v NRP;
2. 21 in 36, če gre za izplačilo v breme postavk iz področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga;
3. 22 in 23, če gre za izplačilo v tujino oziroma na nerezidenčne račune;
4. 35, če gre za plačila letalskih kart in stroškov službenih potovanj, povezanih z udeležbo na sestankih Sveta EU.
(3) Neobvezni podatki na odredbi so:
1. podkonto,
2. stroškovno mesto prejemnika, razen v primeru investicijskih odhodkov in investicijskih transferov, če se sredstva nabavljajo za drugega neposrednega uporabnika ali posrednega uporabnika proračuna (v tem primeru je navedeni podatek obvezen),
3. datum in podpis predlagatelja,
4. datum in podpis strokovne službe.
(4) Na odredbi za plače so podatki iz točke 13 do 23 ter 30, 32, 33, 34, 35, 36, 37 in 38 tega člena neobvezni.
(5) Podpis odredbodajalca na odredbi mora biti uradno prijavljen v računovodski službi neposrednega uporabnika.
Priloga odredbe je tudi izjava iz drugega odstavka 5a. člena Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 78/99 in 64/01), če jo je v skladu z odredbo potrebno priložiti.
148. člen
Določbe prejšnjega člena ne veljajo za:
1. izplačila iz podračuna proračuna, ki se nanašajo na pologe vlog enomesečnih zakladnih menic pri BS,
2. pologe vlog iz podračuna proračuna na zakladniški podračun enotnega zakladniškega računa države in
3. vračila meddnevnega likvidnostnega zadolževanja podračuna proračuna pri zakladniškem podračunu enotnega zakladniškega računa države.
149. člen
Dokumenti, iz katerih izhajajo redna ali občasna plačila obveznosti različnim upravičencem, ki imajo enak datum zapadlosti po računih, se lahko opremijo s skupinsko odredbo. Skupinska odredba mora vsebovati vse elemente odredbe iz 148. člena tega pravilnika. Elementi odredbe, ki so skupni predloženim listinam, se v skupinski odredbi navedejo le enkrat.
150. člen
(1) Če se račun oziroma obračunska situacija plačuje iz več proračunskih vrstic, mora biti v odredbi točno navedeno, kakšen znesek se plača iz posamezne proračunske vrstice.
(2) Za devizne obveznosti se v odredbi navede obveznost v valuti, ki je navedena na računu ali obračunski situaciji ter opredeli tečajna lista in tečaj, po katerem se obveznost preračuna v tolarje.
151. člen
(1) Izplačila, ki temeljijo na pogodbah o delu, avtorskih pogodbah in druga izplačila, pri katerih je potrebno upoštevati predpise o dohodnini, se opravljajo dvakrat mesečno, in sicer petnajstega in zadnjega dne v mesecu.
(2) V primeru, da je petnajsti oziroma zadnji dan v mesecu sobota, nedelja ali praznik, se izplačilo izvrši zadnji delovni dan pred navedenimi dnevi.
152. člen
(1) Neposredni uporabnik, za katerega se obračun izplačil, določenih v prejšnjem členu, izvaja v MFERAC, posreduje poleg originalnih listin tudi nalog za obračun drugih stroškov dela na obrazcu »Nalog za obračun drugih stroškov dela«, ki je v Prilogi 12 tega pravilnika. Nalog posreduje elektronsko in v papirni obliki. Izpisan nalog podpiše strokovna služba neposrednega uporabnika in ga posreduje svoji računovodski službi najkasneje 15 dni pred izplačilom.
(2) V primeru izplačil drugih stroškov dela iz prejšnjega člena različnim upravičencem na isti dan zapadlosti se pripravi skupinski nalog za obračun drugih stroškov dela, ki mora vsebovati vse elemente posamičnega naloga. Elementi, ki so skupni predloženim listinam, se v skupinskem nalogu navedejo le enkrat.
(3) Na podlagi obračuna drugih stroškov dela, navedenih v prejšnjem členu, se pripravi odredba za izplačilo, ki jo neposredni uporabnik pregleda, potrdi ter podpisano posreduje svoji računovodski službi.
153. člen
(1) Računovodska služba uporabnika pregleda dokumentacijo, ki je podlaga za izplačilo, z vidika predpisov, ki urejajo računovodsko poslovanje (računovodska kontrola).
(2) Odgovorni delavec v UJR je dolžan preveriti skladnost obveznosti z evidentiranimi preobremenitvami in prostimi pravicami porabe na proračunski vrstici.
(3) Računovodska služba uporabnika ustrezno in popolno dokumentacijo knjiži kot obveznost za plačilo.
(4) Računovodska služba uporabnika vrne dokumentacijo neposrednemu uporabniku, če ugotovi, da:
1. je dokumentacija nepopolna;
2. dokumentacija ne ustreza namenu postavke-konta oziroma podkonta, iz katere se predlaga izplačilo, kolikor je podatek o podkontu naveden na odredbi in
3. listine niso likvidirane skladno s predpisi.
(5) Če računovodska služba uporabnika ugotovi, da izkazane obveznosti:
1. presegajo proste pravice porabe na proračunski vrstici ali
2. niso v skladu z evidentiranimi predobremenitvami,
obveznost knjiži, neposrednega uporabnika pa obvesti, da plačila ni mogoče izvršiti. Neposredni uporabnik je pred izvedbo izplačila dolžan zagotoviti manjkajoča pravice porabe na proračunski vrstici oziroma uskladiti evidenco predobremenitev.
154. člen
(1) Na podlagi ustrezne in popolne dokumentacije pripravi računovodska služba uporabnika »Specifikacijo zahtevkov za izplačilo iz proračuna« po posameznih neposrednih uporabnikih, ločeno po posameznih računih oziroma obračunskih situacijah in po posameznih postavkah-podkontih.
(2) »Specifikacija zahtevkov za izplačilo iz proračuna« vsebuje v glavi oziroma vodilnem zapisu:
1. številko »Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna«;
2. šifro in naziv neposrednega uporabnika;
3. podračun neposrednega uporabnika;
4. predvideni datum nakazila;
5. proračunsko leto.
(3) Iz »Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna« so razvidni še naslednji podatki:
1. postavka-podkonto;
2. evidenčna številka dokumenta;
3. naziv poslovnega partnerja oziroma dobavitelja;
4. vrsta odhodka;
5. številka predobremenitve;
6. znesek za plačilo v tolarjih.
(4) Podračun neposrednega uporabnika je element specifikacije, kadar se plačilo iz proračuna izvrši na podračun neposrednega uporabnika in ne končnemu prejemniku proračunskih sredstev.
(5) Evidenčna številka dokumenta, naziv poslovnega partnerja oziroma dobavitelja ter vrsta odhodka in opis knjižbe so neobvezni podatki.
155. člen
(1) Na podlagi »Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna« pripravi računovodska služba uporabnika »Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna« po posameznih neposrednih uporabnikih, ločeno po:
1. predvidenih dnevih nakazila sredstev iz proračuna;
2. posameznih postavkah-podkontih;
3. letih.
(2) »Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna« vsebuje v glavi oziroma vodilnem zapisu:
1. številko »Povzetka zahtevkov za izplačilo iz proračuna«;
2. šifro in naziv neposrednega uporabnika;
3. predvideni datum nakazila;
4. proračunsko leto.
(3) Iz »Povzetka zahtevkov za izplačilo iz proračuna« so razvidni še naslednji podatki:
1. postavka-podkonto;
2. znesek predvidenih izplačil;
3. podpis odgovorne osebe;
4. žig neposrednega uporabnika.
(4) Za neposredne uporabnike, za katere računovodstvo se vodi v MF, je odgovorna oseba računovodja.
156. člen
Računovodske službe uporabnikov posredujejo UJR po elektronskem mediju za vse izdatke »Specifikacijo zahtevkov za izplačilo iz proračuna« in »Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna« v petnajstih dneh po dnevu, ko je neposredni uporabnik prejel listine, ki so podlaga za izplačilo iz proračuna.
157. člen
Ne glede na določbe 154. člena tega pravilnika se lahko v »Specifikaciji zahtevkov za izplačilo iz proračuna« obveznosti ne prikažejo po posameznih dokumentih, temveč v zbirnem znesku po postavkah-podkontih in predobremenitvah, vendar ločeno po vrstah. To je dovoljeno za:
1. drobne materialne stroške, ki potekajo preko tolarske blagajne;
2. drobne materialne stroške, ki potekajo preko devizne blagajne;
3. potne stroške in dnevnice, ki potekajo preko tolarske blagajne;
4. potne stroške in dnevnice, ki potekajo preko devizne blagajne;
5. pogodbe o delu;
6. avtorske honorarje;
7. druge izdatke, od katerih se skladno z zakonom o dohodnini plačuje davek;
8. štipendije;
9. starševska nadomestila.
158. člen
(1) Na podlagi obrazca »Zahtevek za izplačilo (vračilo) sredstev iz proračuna«, ki je v Prilogi 13 tega pravilnika, UJR evidentira obveznost za nakazilo neposrednemu uporabniku iz prejšnjega člena. Pri tem preveri ali:
1. so proste pravice porabe na postavki-kontu in
2. je zahtevek v skladu z evidentiranimi predobremenitvami.
(2) Če UJR ugotovi, da posamezen zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna:
1. presega proste pravice porabe na proračunski vrstici ali
2. ni v skladu z evidentiranimi predobremenitvami,
se skupaj z računovodsko službo uporabnika dogovori o realizaciji zahtevka.
10.2.3. Predložitev dokumentacije za obračun in izplačilo sredstev za plače in druge izdatke zaposlenim
159. člen
(1) Neposredni proračunski uporabnik evidentira in obračunava plače ter druge izdatke zaposlenim na podlagi vzpostavljene kadrovske evidence ter evidence stroškov dela v sistemu MFERAC. Na podlagi evidentiranih podatkov v kadrovski evidenci ter evidenci stroškov dela se opravi obračun plač in drugih izdatkov zaposlenim. Obračun plač in drugih izdatkov zaposlenim je osnova za pripravo odredb, ki jih uporabnik preko sistema MFERAC prevzame, potrdi ter podpisane pošlje svoji računovodski službi. Računovodska služba uporabnika preveri, ali so razpoložljive pravice porabe na proračunski vrstici in FEP in v primeru neskladja opozori neposrednega uporabnika, da uredi neskladja.
(2) Originalno dokumentacijo, ki je osnova za evidentiranje poslovnih dogodkov v kadrovski evidenci ter evidenci stroškov dela, neposredni uporabnik obdrži in arhivira pri sebi, razen dokumentacije, ki je osnova za:
1. refundiranje nadomestil plač pri ZZZS in ZPIZ in
2. odbitke pri plači,
katero je dolžan posredovati svoji računovodski službi.
(3) Vse navedene aktivnosti se v sistemu MFERAC vršijo v skladu s terminskim planom, ki je objavljen na spletni strani MF.
160. člen
Obveznosti, ki izhajajo iz »Obračuna plač in drugih izdatkov zaposlenim«, za katere je bila izdana odredba za izplačilo plač in drugih izdatkov zaposlenim, računovodska služba uporabnika knjiži kot obveznost za plačilo, ki predstavlja osnovo za pripravo:
1. »Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna«;
2. »Povzetka zahtevkov za izplačilo iz proračuna«.
161. člen
Za plačilo:
1. povračil in drugih izdatkov zaposlenim, ki se plačujejo na podlagi računov, se smiselno uporabljajo določbe podpoglavja 10.2.1. tega pravilnika;
2. solidarnostnih pomoči, ki se ne izplačuje istočasno kot plače, se smiselno uporabljajo določbe podpoglavja 10.2.2. tega pravilnika.
162. člen
Računovodska služba uporabnika evidentira refundacije boleznin in druga vračila na postavke za plače najkasneje v petih dneh po prejemu nakazila.
10.2.4. Posredovanje ostale dokumentacije
163. člen
(1) Listine za izplačilo akontacije za stroške službenega potovanja je potrebno dostaviti računovodski službi uporabnika najmanj 10 delovnih dni pred službenim potovanjem.
(2) Delavec predloži finančni službi obračun potnih stroškov za potovanje v:
1. domovini v roku treh dni po vrnitvi s službenega potovanja;
2. tujini v roku sedmih dni po vrnitvi s službenega potovanja.
(3) Akontacija in razlika med izplačano akontacijo in dejanskim obračunom se upošteva kot povečanje oziroma zmanjšanje odhodkov proračuna.
(4) Akontacije za stroške službenih potovanj v domovini se ne izplačujejo, za tujino pa le v primerih, če službeno potovanje vključuje prenočevanje. Akontacija se ne izplača, če upravičenec iz neupravičenih razlogov ni predložil obračuna predhodnih službenih potovanj v predpisanem roku ali če ni poravnal obveznosti iz predhodnih službenih potovanj.
(5) Stroške službenih potovanj v domovini se delavcem praviloma nakazuje na njihove račune.
(6) Plačilni roki za izplačila povračil stroškov službenih potovanj v domovini in tujini znašajo najmanj 15 dni in največ 30 dni od predložitve popolne in pravilne dokumentacije računovodski službi neposrednega uporabnika.
164. člen
UJR zagotavlja pregled stanja evidentiranih predobremenitev in izvršenih plačil iz proračuna za vse neposredne uporabnike, ki so vključeni v MFERAC, na spletnih straneh MF. Podatki se ažurirajo enkrat tedensko.
10.3. Priprava podatkov za likvidnostno izvrševanje proračuna
165. člen
UJR na podlagi vseh »Povzetkov zahtevkov za izplačilo iz proračuna« vseh neposrednih uporabnikov pripravi »Pregled zahtev in odobritev po dnevih zahtev« iz katerega morajo biti razvidni:
1. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
2. tip postavke;
3. znesek predvidene porabe na določen, predviden dan, razčlenjeno po specifikacijah.
166. člen
(1) Na podlagi »Pregleda zahtev in odobritev po dnevih zahtev« in drugih informacij o predvidenih izplačilih neposrednih uporabnikov UJR pripravi predlog izplačil sredstev iz podračunov proračuna oziroma podračunov proračunskih skladov iz katerega so razvidni predvideni zneski izplačil za posamezni dan za skupino uporabnikov oziroma samostojne neposredne uporabnike.
(2) Iz predloga izplačil, ki ga UJR posreduje ZEZRD praviloma 2 delovna dneva pred izplačili, je razvidna tudi primerjava med zneski predvidenih izplačil in korigiranim likvidnostnim načrtom po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih.
167. člen
Predlog izplačil po skupinah uporabnikov in samostojnih neposrednih uporabnikih odobri ZEZRD. Če predlog izplačil, glede na sklepe, ki jih ob določitvi mesečnega likvidnostnega načrta sprejme likvidnostna komisija, na posamezen dan ne more biti odobren v celotnem obsegu, UJR o tem obvesti neposrednega uporabnika oziroma predlagatelja finančnih načrtov in se z njim uskladi o prednostnih izplačilih.
168. člen
(1) Na podlagi odobrenega obsega izplačil iz podračunov izvrši UJR:
1. nakazilo sredstev iz podračunov proračuna oziroma podračunov proračunskih skladov na podračune neposrednih uporabnikov ali
2. plačilo sredstev iz podračunov proračuna oziroma podračunov proračunskih skladov končnemu prejemniku proračunskih sredstev.
(2) Isti dan opravi računovodska služba neposrednega uporabnika plačilo obveznosti po »Specifikaciji zahtevkov za izplačilo iz proračuna« iz podračuna neposrednega uporabnika.
10.4. Izplačila denarnih sredstev na podračunih
169. člen
(1) Računovodske službe uporabnikov morajo sredstva, ki so bila nakazana iz podračuna proračuna na podračun neposrednega uporabnika, še isti dan izplačati za namene, za katere so bila nakazana.
(2) Če so bila iz podračuna proračuna nakazana sredstva na podračun neposrednega uporabnika, pa niso bila v celoti porabljena v istem letu, se neporabljen del sredstev vrne na podračun proračuna ter na isto proračunsko vrstico, kot zmanjšanje odhodka.
(3) Denarna sredstva, nakazana iz proračuna v preteklih letih in izkazana v zaključnih računih uporabnikov kot neporabljena sredstva, se nakažejo na podračun proračuna kot drugi izredni nedavčni prihodek tekočega leta.
170. člen
Izjemoma imajo lahko neposredni uporabniki oziroma njihove enote, katerih sedež ni v Ljubljani, na podračunih sredstva za materialne stroške kot akontacijo, če to zagotavlja večjo racionalnost poslovanja.
11. OBVEŠČANJE MF
171. člen
(1) Neposredni uporabniki posredujejo Sektorju za proračun podatke o številu zaposlenih in pripadajoče količnike za določitev plače po stanju 15. dne v mesecu za mesec, za katerega se izplačujejo plače, najkasneje zadnji dan v posameznem mesecu. Podatki so iz odločb, ki so bile izdane zaposlenim, vendar brez delovne uspešnosti. Podatke posredujejo na obrazcu »Podatki o številu zaposlenih in količnikih za določitev plač«, ki je v Prilogi 14 tega pravilnika.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka za neposredne uporabnike, za katere vodi kadrovsko evidenco Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije, le-ta posreduje podatke o številu zaposlenih in pripadajoče količnike za določitev plače Sektorju za proračun, najkasneje zadnjega dne v posameznem mesecu. Podatki so iz odločb, ki so bile izdane zaposlenim, vendar brez delovne uspešnosti.
172. člen
Računovodske službe uporabnikov obveščajo MF o vseh sklenjenih pogodbah o dodelitvi posojil. Pri tem morajo navesti:
1. pravno podlago za posojilo;
2. proračunsko postavko-konto;
3. posojilojemalca;
4. znesek posojila;
5. pogoje posojila;
6. anuitetni načrt.
173. člen
Neposredni uporabniki, ki imajo svoj podračun, so dolžni posredovati UJR podatke oziroma izpis povzetka kontnih kartic za prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračunskih in ostalih namenskih sredstev, ki niso pridobljeni iz naslova lastne dejavnosti, najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Vsi podatki morajo biti posredovani po šestmestnih kontih.
174. člen
UJP zbira podatke o prilivih in odlivih po denarnih tokovih neposrednih uporabnikov in jih enkrat mesečno v predpisani obliki računalniško posreduje Sektorju glavne knjige zakladnice v MF.
175. člen
Minister za finance lahko zahteva, da mu neposredni uporabniki posredujejo tudi druge podatke, ki so potrebni za spremljanje in ocenjevanje izvrševanja proračuna.
12. POSTOPKI DODELITVE SREDSTEV SUBVENCIJ, POSOJIL IN DRUGIH OBLIK SOFINANCIRANJ
IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA
12.1. Splošno
176. člen
S tem pravilnikom se določa postopek za dodelitev sredstev:
1. subvencij,
2. posojil in
3. drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna (nadaljnjem besedilu: sredstva) za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov prejemnikov proračunskih sredstev.
177. člen
(1) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo:
1. če je postopek za dodelitev sredstev iz prejšnjega člena urejen s posebnim zakonom ali podzakonskim predpisom;
2. za financiranje ali sofinanciranje izvajalcev javnih služb, nosilcev javnih pooblastil ali društev, ki delujejo v javnem interesu, če so pogoji za dodelitev sredstev urejeni s posebnim podzakonskim predpisom ali sklepom vlade ali pristojnega ministra; ali
3. za sofinanciranje izvajalcev javnih pooblastil ali društev, ki delujejo v javnem interesu in je njihovo število omejeno na največ tri v državi, pogoji za dodelitev sredstev pa so urejeni s sklepom vlade ali pristojnega ministra.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se lahko sklene tudi neposredna pogodba.
178. člen
Pogoji za dodelitev sredstev so določeni s posebnim zakonom, podzakonskim predpisom ali v javnem razpisu.
12.2. Postopek za dodelitev sredstev
179. člen
S postopkom za dodelitev sredstev lahko prične neposredni uporabnik, če:
1. ima za dodelitev sredstev v svojem finančnem načrtu zagotovljene proste pravice porabe v potrebni višini in
2. so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo zakoni in podzakonski predpisi, ki urejajo porabo proračunskih sredstev ter področna zakonodaja.
180. člen
(1) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi strokovna komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo s pisno odločbo imenuje predstojnik neposrednega uporabnika, ki izvaja postopek, ali od njega pooblaščena oseba.
(2) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. V obsežnejših javnih razpisih, ko se razpisujejo sredstva za različna strokovna področja, je možno imenovati več komisij, ki so zadolžene za posamezna strokovna področja v okviru predmeta javnega razpisa.
(3) Predsednik in člani komisije morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje s področja, za katerega se dodeljujejo sredstva, ki omogočajo strokovno presojo vlog.
(4) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s prejemniki kakorkoli interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala ali v izvenzakonski skupnosti. Drugi elementi interesne povezanosti se presojajo v skladu s Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka interesna povezanost ne more biti izločitveni razlog v primeru, če komisije ni možno sestaviti drugače zaradi omejenega števila strokovnjakov na določenem področju.
181. člen
(1) Javni razpis za dodelitev sredstev mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
1. ime oziroma naziv in sedež neposrednega uporabnika, ki dodeljuje sredstva;
2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;
3. predmet javnega razpisa;
4. navedba osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev;
5. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
6. določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev;
7. rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev;
8. datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh;
9. rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa;
10. kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
(2) Neposredni uporabnik lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa, predvsem pa elemente iz 3. in 5. točke tretjega odstavka naslednjega člena tega pravilnika.
182. člen
(1) Neposredni uporabnik mora omogočiti prejemnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(2) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki bodo omogočili prejemniku izdelati popolno vlogo za dodelitev sredstev.
(3) Neposredni uporabnik mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora prejemnik izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma, ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje kot formalno popolna. Obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije so med drugim:
1. podatki o nalogi oziroma projektu, ki je predmet sredstev;
2. okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
3. način določanja deleža, ki ga prejme posamezni prejemnik (npr. odstotni delež pokrivanja proizvodnih stroškov izdelka ali storitve ter način izračuna proizvodnih stroškov, odstotni delež subvencioniranja prodajne cene izdelka ali storitve, odstotni delež pokrivanja stroškov projekta);
4. vzorec pogodbe;
5. navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora prejemnik predložiti uporabniku za dokazilo, da prejemnik izpolnjuje pogoje za kandidiranje na razpisana sredstva, in da je upravičen do sredstev (npr. bonitetni obrazci, registracija podjetja ali drugega prejemnika, dovoljenje za opravljanje dejavnosti);
6. navedba vrste meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev, način njihove uporabe in pomen posameznih meril;
7. navedba o tem, kdo s sklepom odloči o dodelitvi sredstev in kdo o pritožbi zoper ta sklep.
(4) Strokovna komisija mora pred odločitvijo o objavi javnega razpisa v zapisniku oceniti, ali je vsebina razpisne dokumentacije pripravljena tako, da je možno pričakovati uspešen javni razpis.
183. člen
(1) Vloga za dodelitev sredstev mora biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa. Rok za predložitev vlog mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji.
(2) Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti označen z »ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša.
184. člen
(1) Odpiranje prejetih vlog za dodelitev sredstev vodi strokovna komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu ali v predvidenih rokih, če gre za zaporedno odpiranje vlog, pri čemer naj bo rok od izteka roka za dostavo vlog do odpiranja največ osem dni.
(2) Odpiranje prejetih vlog je javno. Kadar je predvideno javno odpiranje vlog, se postopek odpiranja vlog izvede na dan, ki je predviden kot zadnji rok za dospetje vlog.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko strokovna komisija odloči, da odpiranje ni javno, kadar je število prejetih vlog veliko.
(4) Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene.
185. člen
(1) O odpiranju vlog mora komisija sproti voditi zapisnik, ki vsebuje predvsem:
1. naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog;
2. predmet javnega razpisa;
3. imena navzočih predstavnikov komisije;
4. imena oziroma naziv vlagateljev vlog (potencialnih prejemnikov sredstev) po vrstnem redu odpiranja vlog;
5. ugotovitve o popolnosti vlog;
6. navedbo tistih vlagateljev, ki niso dostavili popolne vloge.
(2) Na odpiranju ugotavlja komisija popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost). Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije.
186. člen
(1) Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje vlog, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni.
(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavržejo.
187. člen
(1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Komisija mora o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju voditi zapisnik.
(2) Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.
(3) Predlog prejemnikov sredstev se predloži predstojniku neposrednega uporabnika ali osebi, ki je od njega pooblaščena za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev.
188. člen
(1) Predstojnik neposrednega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev na podlagi predloga iz prejšnjega člena. V obrazložitvi sklepa mora utemeljiti svojo odločitev.
(2) V primeru, da so pogoji za dodelitev sredstev določeni z zakonom, se sklep o izboru prejemnika sredstev izda kot posamični upravni akt po zakonu o splošnem upravnem postopku.
189. člen
Neposredni uporabnik je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev.
190. člen
(1) Neposredni uporabnik mora prejemniku sredstev posredovati sklep o izboru in ga hkrati pozvati k podpisu pogodbe.
(2) Če se prejemnik v roku 8 dni od prejema poziva nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.
191. člen
(1) Za dodelitev sredstev se sklene pogodba med neposrednim uporabnikom in prejemnikom. Obvezne sestavine pogodbe so:
1. naziv in naslov neposrednega uporabnika in prejemnika sredstev;
2. namen, za katerega so sredstva dodeljena;
3. višina dodeljenih sredstev;
4. terminski plan porabe sredstev;
5. način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:
– spisek dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik za porabo vsake posamezne vrste subvencije, posojila in drugih oblik sredstev;
– možnost, da uporabnik kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;
– poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v fazi izvajanja projekta ali programa oziroma najmanj zaključno poročilo;
– dolžnost neposrednega uporabnika, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo proračunskih sredstev;
– določilo, da mora prejemnik ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
– določilo, da mora prejemnik obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideni terminski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje porabe sredstev;
6. drugo, kar sledi iz notranjih predpisov in usmeritev neposrednih uporabnikov glede obvezne vsebine pogodb.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za vsebino neposredne pogodbe iz drugega odstavka 177. člena tega pravilnika.
192. člen
Neposredni uporabnik mora hraniti dokumentacijo o postopku dodelitve sredstev v skladu s pravili o hranjenju dokumentarnega gradiva.
12.3. Pritožbeni postopek
193. člen
(1) Vlagatelj vloge lahko vloži na ministrstvo oziroma vladno službo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila, če je odločal na prvi stopnji:
1. organ v sestavi ministrstva ali
2. ministrstvo – razen če gre za odločanje po zakonu o splošnem upravnem postopku – oziroma vladna služba.
(2) Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji.
(3) Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Ministrstvo mora o pritožbi odločiti v roku 15 dni s sklepom.
13. KONČNI DOLOČBI
194. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna (Uradni list RS, št. 47/03 in 67/03 – popravek).
195. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-49/2004/8
Ljubljana, dne 27. septembra 2004.
EVA 2004-1611-0157
dr. Dušan Mramor l. r.
Minister
za finance