Na podlagi 2. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 110/03 – prečiščeno besedilo, 50/04 in 54/04) izdaja minister za notranje zadeve

Ta pravilnik opredeljuje način in oblike izvajanja pooblastil Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v razmerju do policije v zvezi z določanjem razvojnih, organizacijskih, kadrovskih in drugih temeljnih usmeritev za delo policije ter usmerjanje, poročanje in nadzor nad izvajanjem nalog policije.

Ministrica oziroma minister za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister) na podlagi predloga notranje organizacijske enote ministrstva, pristojne za usmerjanje in nadzor policije (v nadaljnjem besedilu: direktorat), daje policiji temeljne usmeritve za pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela za obdobje petih let.
Minister pošlje generalni direktorici policije oziroma generalnemu direktorju policije (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor policije) temeljne usmeritve za pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela za obdobje petih let najkasneje šest mesecev pred pričetkom prvega leta, na katerega se nanaša srednjeročni načrt.
Policija pripravi srednjeročni načrt razvoja in dela policije najpozneje v roku treh mesecev po prejemu temeljnih usmeritev.
S srednjeročnim načrtom se določi temeljne razvojne cilje na posameznih področjih dela policije ter opredeli usmeritve izvajanja nalog policije in ukrepe, potrebne za njihovo uresničitev.
Srednjeročni načrt razvoja in dela mora vsebovati področja dela policije, zaposlovanja, opreme in investicij v policiji.
Srednjeročni načrt razvoja in dela policije na predlog generalnega direktorja policije sprejme minister.

Direktorat na podlagi srednjeročnega načrta dela policije, opravljenih analiz in ugotovitev pripravi predlog ministru, na podlagi katerega minister policiji določi usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta dela policije.
Pri pripravi usmeritev in obveznih navodil lahko uradniki direktorata opravljajo delovne pogovore v organizacijskih enotah policije. O načrtovanih pogovorih obvestijo generalnega direktorja policije najmanj osem dni pred pogovorom.
Minister pošlje generalnemu direktorju policije usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta dela najkasneje do konca septembra v tekočem letu. Policija pripravi letni načrt dela in ga pošlje v potrditev ministru najpozneje v roku 60 dni po prejemu usmeritev in obveznih navodil.
Letni načrt dela policije vsebuje cilje in ukrepe na posameznih področjih dela policije, načrt zaposlovanja, nabave opreme in investicij v policiji.

Če razmere na posameznih delovnih področjih policije terjajo sprejem posebnih ukrepov, minister generalnemu direktorju policije naloži, da policija za ta delovna področja pripravi načrt, v katerem predvidi aktivnosti, nosilce in sredstva, potrebna za izvedbo ukrepov.
Načrt na predlog generalnega direktorja policije sprejme minister.
Sprejem načrta posebnih ukrepov lahko ministru predlaga tudi generalni direktor policije.

Generalni direktor policije ali oseba, ki jo za to pooblasti, takoj obvesti ministra o dogodkih, ki so pomembni za varnost države ali varovanih oseb in objektov, o dogodkih, v katerih je več oseb izgubilo življenje ali je nastala večja materialna škoda, in o drugih dogodkih, ki imajo oziroma bi lahko imeli večji odziv v javnosti.

Policija posreduje ministru:
– letna in polletna poročila o izvajanju nalog policije;
– letna in polletna poročila s področja nadzora in notranjih preiskav;
– štirimesečna poročila o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov iz 149.a, 149.b, 150., 151., 155. in 155.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 116/03, prečiščeno besedilo);
– poročila o izvajanju posameznih usmeritev, obveznih navodil in nalog, ki jih je generalnemu direktorju policije dal minister;
– zapisnike delovnih sestankov ožjega in širšega kolegija generalnega direktorja policije;
– druga poročila, podatke ali analize, ki jih zahteva.
Letno in polletno poročilo o izvajanju nalog policije mora vsebovati tudi oceno izvajanja letnega in srednjeročnega načrta.
Letno poročilo policije mora biti ministru posredovano najkasneje do 1. marca prihodnjega leta, ostala poročila iz prvega odstavka tega člena pa najkasneje trideset dni po zaključku obravnavanega obdobja oziroma izvedeni dejavnosti.

Generalni direktor policije obvešča ministra o predlogih internih splošnih aktov iz svoje pristojnosti in njihovem sprejetju.
Policija sproti seznanja direktorat z obveznimi navodili in usmeritvami, ki jih generalna policijska uprava pošilja organizacijskim enotam policije, tako da mu jih pošilja v vednost.
Policija sproti seznanja direktorat o vseh svojih aktivnostih v zvezi s pobudami in pisanji, ki jih nanjo naslavljajo varuh človekovih pravic, mednarodna nadzorna telesa in nevladne organizacije.
Na zahtevo direktorata policija v določenem roku posreduje tudi druga poročila, podatke ali analize.

Ministrstvo izvaja redni, izredni in ponovni nadzor nad izvajanjem nalog policije.
Z nadzorom se ugotavlja zakonitost in varstvo človekovih pravic pri opravljanju policijskih nalog in uporabi policijskih pooblastil ter izvajanje usmeritev in obveznih navodil ministra.

Redni nadzor nad izvajanjem nalog policije se izvaja na podlagi letnega načrta nadzorov, ki ga na predlog direktorata sprejme minister. Z letnim načrtom se pisno seznani generalnega direktorja policije.
Izredni nadzor nad izvajanjem nalog policije odredi minister na podlagi lastne ocene ali na pobudo generalne direktorice oziroma generalnega direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) direktorata.
Ponovni nadzor se lahko opravi po preteku roka, določenega za izvršitev naloženih ukrepov in nalog, ali po preteku roka, določenega za odpravo kršitev, ugotovljenih v rednem ali izrednem nadzoru.

Redni, izredni in ponovni nadzor odredi minister z odredbo. V odredbi določi vodjo nadzora in druge uradnike, ki sodelujejo v nadzoru.
Pri rednem nadzoru vodja nadzora najmanj petnajst dni pred izvedbo vroči odredbo o rednem nadzoru generalnemu direktorju policije in vodji organizacijske enote, kjer se bo nadzor izvajal.

Izredni ali ponovni nadzor se lahko opravi nenapovedano.
Vodja nadzora, ki izvaja izredni ali ponovni nadzor, neposredno pred začetkom izvajanja nadzora vroči ministrovo odredbo vodji organizacijske enote policije, v kateri bo opravljal nadzor.
Istočasno se o tem obvesti generalnega direktorja policije.

Vodja nadzora o opravljenem nadzoru sestavi poročilo, katerega podpišejo uradniki, ki so izvajali nadzor.
Ugotovitve nadzora se po končanem nadzoru obravnava na sestanku vodje nadzora z generalnim direktorjem policije ali osebo, ki jo za to pooblasti, in vodjo organizacijske enote, v kateri je bil opravljen nadzor. Na sestanku so lahko tudi uradniki, ki so sodelovali pri izvajanju nadzora.
Generalni direktor direktorata najkasneje v petnajstih dneh po opravljenem nadzoru pošlje poročilo ministru in generalnemu direktorju policije. Generalni direktor policije lahko v roku petnajstih dni od vročitve poročila nanj poda pripombe.
Zbrano gradivo, na katerem temeljijo ugotovitve nadzora, je sestavni del dokumentarnega gradiva nadzora.

Ob ugotovljenih nepravilnostih direktorat predlaga ministru ukrepe za odpravo nepravilnosti in postopke za ugotavljanje odgovornosti.
Minister generalnemu direktorju policije naloži, da v določenem roku ali na določen način odpravi pri nadzoru ugotovljene nepravilnosti. Generalni direktor policije mora o izvedenih ukrepih za odpravo nepravilnosti in postopkih za ugotovitev odgovornosti v določenem roku pisno seznaniti ministra.

Generalni direktor direktorata in generalni direktor policije lahko zaradi uspešne izvedbe nadzora organizirata različne oblike medsebojnega sodelovanja pri izvajanju nadzora.

Policija mora takoj obvestiti ministra o sumu kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali pa je oškodovanec podal predlog za pregon in katerega je osumljen generalni direktor policije, njegova namestnika ali pomočniki, vodje notranje organizacijskih enot Generalne policijske uprave ali direktorji policijskih uprav.
Minister lahko odredi izredni nadzor nad obravnavo kaznivega dejanja iz prejšnjega odstavka. Izvedbo izrednega nadzora lahko ministru predlaga generalni direktor direktorata.

Delavci policije so dolžni uradnikom ministrstva, ki opravljajo nadzor, omogočiti izvršitev nadzora in jim zagotoviti potrebno pomoč.
Uradnik ministrstva, ki v okviru nadzora prisostvuje izvajanju posameznih nalog policije, ne sme ovirati dela policije.

Uradniki ministrstva, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem nalog policije, se pri svojem delu izkazujejo s službeno izkaznico, ki jo izda minister.
Organizacijska enota ministrstva, pristojna za kadrovske zadeve, o izdanih službenih izkaznicah vodi evidenco in opravlja vse ostale naloge v zvezi z izdajanjem službenih izkaznic.

Službeno izkaznico sestavlja usnjen etui, velik 105 x 70 mm, z napisom »Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, Službena izkaznica« in grbom Republike Slovenije. V etui sta vložena identifikacijska kartica, velika 85 x 54 mm, izdelana iz posebnega papirja z zaščitnimi znaki, in plastificiran kartonček z navedbo pooblastil.
Na identifikacijski kartici je fotografija imetnika izkaznice, velika 3 x 2,5 cm, z napisom: »Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, Službena izkaznica«. Spodnja stran vsebuje ime in priimek imetnika izkaznice, registrsko številko izkaznice, prostor za žig, podpis ministra in datum izdaje.
Na prednji strani plastificiranega kartončka je napis: »Delavci policije so dolžni imetniku te izkaznice, ko opravlja nadzor, v skladu s svojimi pristojnostmi omogočiti izvršitev nadzora in mu zagotoviti potrebno pomoč«.
Besedilo, izpisano na hrbtni strani plastificiranega kartončka, se glasi: »Imetnik te izkaznice ima v okviru izvajanja nadzora policijska pooblastila in je v svojih pravicah in dolžnostih izenačen s policistom.
Za nemoteno in učinkovito opravljanje posameznega nadzora ima imetnik te izkaznice še naslednja pooblastila:
– zahtevati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje policija;
– zahtevati vpogled v dokumente, listine, odredbe, zapisnike, odločbe in sklepe, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi pridobiva, pripravlja ali izdaja policija, in po potrebi zahtevati njihovo izročitev ali izročitev njihovih kopij;
– opraviti razgovor z delavci policije;
– vstopiti v vsak prostor, ki ga policija uporablja pri svojem delu;
– zahtevati ateste ter tehnične in druge podatke o tehničnih sredstvih v uporabi policije ter zahtevati dokazila o usposobljenosti policistov za uporabo tehničnih in drugih sredstev, ki jih ti uporabljajo pri svojem delu;
– prisostvovati izvajanju določenih nalog policije;
– od policije in delavcev policije zahtevati posredovanje drugih podatkov in informacij iz njihove pristojnosti, ki so pomembni za uspešno izvedbo nadzora.«
Obrazec službene izkaznice je objavljen v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o načinu in oblikah izvajanja pooblastil Ministrstva za notranje zadeve v razmerju do policije na področju usmerjanja in nadzora policije in o pooblastilih delavcev, ki izvajajo nadzor nad delom policije (Uradni list RS, št. 78/99 in 68/01).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.