Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2004 z dne 19. 7. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2004 z dne 19. 7. 2004

Kazalo

3500. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 - dopolnjene 2002/2, stran 9612.

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – uradno prečiščeno besedilo) in 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) je Občinski svet občine Črnomelj na 16. redni seji dne 8. 7. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnjene 2002/2
1. člen
(uvodna določba)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 – 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90 ter Uradni list RS, št. 45/95, 57/95, 43/00 in 119/03 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986–1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91 in 11/91 ter Uradni list RS, št. 45/95, 57/95, 43/00 in 119/03 – v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana) in se nanašajo na spremembo namenske rabe zemljišč za potrebe širitve:
– poslovno-proizvodne cone na območju nekdanjega pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica (Tehnološko Razvojno Industrijskega Središča TRIS Kanižarica) ter
– deponije Vranoviči (Pod Centra za Ravnanje z Odpadki PCRO Vranoviči) za odlaganje inertnih in gradbenih odpadkov.
2. člen
(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)
V poglavju 3. USMERITVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA TEMELJNIH RAZVOJNIH PODROČJIH IN OBMOČJIH se:
– v podpoglavju 3.3. Sekundarni sektor, točki 3.3.1. Rudarstvo, na koncu besedila doda naslednje besedilo:
»Vzporedno z zapiranjem Rudnika Kanižarica bomo površine nekdanjega pridobivalnega prostora namenili za izgradnjo tehnološko razvojnega industrijskega središča.«.
– v podpoglavju 3.5. Terciarni sektor, točki 3.5.5. Komunalno gospdarstvo, pod naslovom Ravnanje z odpadki, črta novo besedilo na koncu drugega odstavka in doda naslednje besedilo:
»Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo skupaj z občinami na območju Dolenjske pristopili k izgradnji Centra za ravnanje z odpadki v Leskovcu, odlagališče komunalnih odpadkov na Vranovičih pa bomo ob sprostitvi prostora uredili v zbirni center za ravnanje z odpadki Občin Črnomelj in Semič ter sanirali območje sedanje deponije. S širitvijo deponije bomo zagotovili dodatni prostor za odlaganje inertnih in gradbenih odpadkov.«.
3. člen
(spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega plana)
V poglavju 2. NAMENSKA RABA POVRŠIN se:
– v podpoglavju 2.1. Kmetijstvo, na koncu drugega odstavka doda še naslednje besedilo:
» ….. na podlagi predmetnih sprememb in dopolnitev pa še 85,4 ha kmetijskih in gozdnih površin.«;
– v podpoglavju 2.8. Komunalna infrastruktura, točki 2.8.4. Odstranjevanje odpadkov, se zadnji stavek drugega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:
»Na odlagališču Vranoviči se uredi center za ravnanje z odpadki občin Črnomelj in Semič, na zemljišču s parc. št. 1532/1 in 1532/2 k.o. Vranoviči pa zagotovi dodatni prostor za deponijo inertnih in gradbenih odpadkov.«.
V poglavju 3. NAČINI UREJANJA PROSTORA se za točko 3. občinske lokacijske načrte doda nova točka, ki glasi:
»4. spremembe in dopolnitve sprejetih izvedbenih prostorskih aktov:
– spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta pridobivalnega prostora Rudnik Kanižarica (širitev Tehnološko Razvojno Industrijskega Središča TRIS Kanižarica),
– spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta za sanacijo in razširitev komunalne deponije Vranoviči (širitev Pod Centra za Ravnanje z Odpadki PCRO Vranoviči).«.
V poglavju 5. PROGRAMSKE ZASNOVE za zadnjo programsko zasnovo dodata naslednji programski zasnovi:
»E) PROGRAMSKA ZASNOVA ZA ŠIRITEV TEHNOLOŠKO RAZVOJNO INDUSTRIJSKEGA SREDIŠČA TRIS KANIŽARICA
1. Območje urejanja
Območje urejanja obsega zemljišča jugozahodno od mesta Črnomelj, ob regionalni cesti R1-218/1214, Kanižarica – Vinica. Ožje območje rudnika je območje obstoječih stavbnih zemljišč, na katerih je že zgrajena poslovno proizvodna cona in širše območje, ki je predvideno za razširitev obstoječe poslovno proizvodne cone.
Velikost celotnega območja urejanja je ca. 115 ha, od tega je območje predvideno za spremembo plana ca. 83 ha.
Znotraj območja urejanja so vključena zemljišča s parc. št.: 3603/1, 2258/1, 2265/1, 2267/1, 2266, 2268/1, 2269/1, 2270/1, 2271/1, 2272/1, 2272/2, 2273/1, 2273/2, 2274/2, 2302, 2301, 2299, 2327, 2328, 2333, 2334, 2337, 2338, 2341, 2356, 2355, 2354, 2353, 2352, 2351/1, 2351/2, 2369, 2370, 2371, 2372, 2373, 2374, 2375, 2376, 2377, 2378/1, 2378/2, 2379/1, 2379/2, 2380/1, 2379/3, 2379/4, 2380/2, 2445/1, 2445/2, 2444, 2442, 2439, 2435, 2434, 2431, 2430/2, 2430/1, 2427, 2426, 2423, 2446, 2447, 2448, 2449, 2450, 2451, 2452, 2458/1, 2458/2, 2459/1, 2459/2, 2462, 2463, 2464/1, 2464/2, 2465, 2466, 2467, 2468, 2469, 2470, 2471, 2472, 2461/2, 2461/1, 2460, 2457, 2456, 2453/2, 2453/1, 2454, 2455, 2422, 2421, 2419, 2420, 2512/9, 2512/8, 2512/7, 2512/6, 2512/5, 2512/4, 2512/3, 2512/2, 2512/1, 2509, 2508/2, 2508/1, 2505, 2504, 2501/2, 2501/1, 2500, 2497, 2496, 2493, 2492, 2489, 2488, 2485/1, 2485/2, 2484, 2481, 2480, 2477, 2476/2, 2476/1, 2473, 2539, 2538, 2537, 2536/2, 2536/1, 2535/2, 2535/1, 2534/2, 2534/1, 2533, 2532/2, 2532/1, 2531, 2530, 2529, 2528/2, 2528/1, 2527/2, 2527/1, 2526, 2523/2, 2523/1, 2522, 2519, 2518, 2515/2, 2515/1, 2514/5, 2514/4, 2514/3, 2514/2, 2514/1, 2557/2, 2557/1, 2551/3, 2550/2, 2550/1, 2549, 2548, 2547, 2544/2, 2544/1, 2610/1, 2610/2, 2610/3, 2610/7, 2615/1, 297, 298, 2619/1, 2619/2, 2619/5, 2619/4, 2619/3, 2620/1, 2623/1, 2624/1, 2624/2, 2627/1, 2628, 2629/1, 2629/2, 2630/3, 2601/1, 2601/2, 2619/6, 2600/3, 2609/3, 2602/1, 2609/4, 2609/1, 2595/3, 2561/3, 2568/3, 2568/2, 2571/2, 3602/1, 2571/1, 2572/1, 2576/1, 2577/1, 2580/1, 2581/1, 2584/1, 2584/2, 2587/1, 2590/1, 2591/1, 2594/1, 2594/2, 2283/2, 3603/4, 2564/1, 2561/1, 2568/1, 2571/4, 3602/2, 2571/3, 2576/2, 384, 2580/2, 2581/2, 2584/3, 2584/4, 2587/2, 2590/2, 2591/2, 3603/5, 2594/2, 2595/5, 323, 2595/4, 3603/8, 3603/9, 2600/2, 2602/2, 2609/2, 2610/4, 2610/6, 2610/5, 2615/2, 2616, 2619/7, 2619/8, 2620/2, 2623/2, 2624/3, 2624/4, 2627/2, 2630/4, 3603/2, 2628, 2625/2, 2625/1, 2622, 2621, 2284/2, 2285/1, 2286/1, 2286/2, 2288, 2289, 2282/5, 2282/4, 2281/3, 2280/3, 2279/3, 2278/7, 2278/3, 2277/2, 2276/4, 2282/2, 2282/3, 2281/2, 2280/2, 2279/2, 2278/6, 2278/5, 2278/4, 2277/1, 2277/3, 2276/1, 2275/2, 2275/4, 2276/3, 2276/2, 2274/1, 2293, 2294, 2295/2, 2295/1, 2296/2, 2296/3, 2296/1, 2297/1, 2297/4, 2297/3, 2298/2, 2298/1, 2342/3, 2342/4, 2342/1, 2343/3, 2343/1, 2344/5, 2344/1, 2345/6, 2345/1, 2345/7, 2345/2, 2346/3, 2346/1, 2347/4, 2347/1, 2348/8, 2348/1, 2348/7, 2348/2, 2349/1, 2350/1, 2381/1, 2382/1, 2283/1, 2282/2, 2282/1, 2281/1, 2280/1, 2279/1, 3603/7, 3603/3, 2342/14, 2342/15, 2342/13, 2342/12, 2342/16, 2342/17, 2342/18, 2342/19, 2342/20, 2342/21, 2342/22, 2342/6, 2342/7, 2342/23, 2342/24, 2342/25, 2342/26, 2342/27, 2342/11, 2342/28, 2342/8, 2342/10, 2401 in 2585/4, vse k.o. Dobliče.
2. Zasnova namenske rabe površin in organizacija dejavnosti
Zahodni del območja urejanja, ob regionalni cesti se nameni poslovnim, oskrbnim, storitvenim in drugim spremljajočim dejavnostim (trgovine, gostinstvo, finančno posredništvo…), severozahodni del območja, oziroma širše območje Stare kolonije se nameni za stanovanja s spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi, kjer je v sklopu stanovanjske hiše možno opravljati manjše obrtne in druge poslovne dejavnosti. Skrajni vzhodni del območja, skupaj z območjem naravne vrednote Mlaka – Kanižarica, se nameni rekreaciji v naravi z določitvijo manjše površine za gostinske dejavnosti (prenočišča, restoran, parkirišča, avto kamp…), ki je zunaj območja naravne vrednote Mlaka – Kanižarica. V samem območju naravne vrednote Mlaka – Kanižarica je rekreacija v naravi dovoljena le pod posebnimi pogoji in na osnovi smernic Zavoda za varstvo narave (peš steze, počivališča, informacijske table, koča za potrebe upravljalca, učna pot, ograje, klopi, koši za smeti, mostovi…): Ostali del cone je namenjen opravljanju vseh vrst predelovalnih (proizvodnih in obrtnih), skladiščnih, prometnih (pošte, garažne hiše, parkirišča…) in drugih spremljajočih dejavnosti.
Cestna mreža znotraj cone se naveže na že obstoječo, tako da ustvarja posamezne zazidalne otoke, na katerih se organizira večje število gradbenih parcel različne velikosti od 2.000 m2 – 7.000 m2. Parcele je možno združevati in tako omogočiti velikost gradbene parcele glede na potrebe konkretnega investitorja. Na vsaki parceli posebej se zagotovijo površine za gradnjo objekta(ov), zunanje manipulativne in skladiščne površine ter potrebna parkirišča glede na normative za določene dejavnosti.
Znotraj območja urejanja se predvidijo zelene površine, ki sledijo obstoječim zelenim površinam na ožjem območju rudnika in ki se povežejo z okoliškimi gozdnimi površinami. Na zahodnem delu cone, ob glavnem vhodu, se z obeh strani osrednje interne zbirne ceste ohranja območje zelenih površin z visoko vegetacijo na reliefno višjem in strmem terenu. Ta zeleni pas poudarja vhod v cono in hkrati loči cono od prometnega pasu regionalne ceste. Ob osrednji prečni cesti se uredita obojestranska široka zelena pasova, ki poudarjata glavno prečno zbirno cesto in hkrati prispeva k bolj zelenemu videzu celotne cone.
3. Tehnološki pogoji in omejitve
Pri urejanju cone osnovno omejitev predstavlja gozd in konfiguracija terena. Potrebno bo posekati del gozda, zravnati teren (izkopi, nasutja) in urediti platoje za gradnjo. Na vzhodu omejitev širjenju cone predstavlja močvirnato območje naravne vrednote Mlaka – Kanižarica (EŠD 1182 Mlaka – Kanižarica in EŠD 1436 Lahinja s pritoki).
Prav tako možnost opravljanja različnih dejavnosti znotraj cone predstavlja nevarnost onesnaženja okolja. Potrebno bo predvideti ukrepe za preprečitev onesnaženja vode, zraka in zemlje, po potrebi predvideti tudi dodatne ukrepe v povezavi z tehnološkimi procesi. Zaradi zmanjševanja hrupa v celotni coni je potrebno pri posamezni proizvodnji s posebnimi ukrepi zmanjševati hrup že pri samem njegovem izvoru (na stroju). Prav tako je dovoljeno uporabljati le atestirane aparate in stroje kakor tudi opravljati konstanten monitoring nad posameznimi tehnološkimi procesi, predvsem pri uporabi nevarnih snovi.
Prometne površine bo potrebno dimenzionirati za težka, tovorna vozila. Znotraj cone bo potrebno zagotoviti zadostne kapacitete ter ustrezno dimenzionirati infrastrukturna omrežja (vodovod, elektrika, kanalizacija, telefon…). Pri uporabi virov energije v proizvodnji ali pri oskrbi z ogrevanjem je potrebno težiti izbiri okolju prijaznih energentov, kot so plin, elektrika, kakor tudi izgradnji skupne kotlarne.
4. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
Izhodišča za urejanje prostora so:
– parcelacija se zasnuje na način, da je možno združevati parcele in tako omogočiti potrebno površino za opravljanje posamezne dejavnosti;
– potrebno je določiti le osnovne regulacijske elemente oblikovanja objektov in prostora, ki omogočajo fleksibilne ureditve za posamezne dejavnosti;
– z novimi rešitvami se je potrebno navezati na prometno in parcelacijsko mrežo, ki je definirana znotraj ožjega območja rudnika ter v tem delu upoštevati obstoječe lastništvo;
– vertikalni gabariti objektov naj ne bodo višji od 15.00 m, horizontalni naj se svobodno oblikujejo znotraj površine namenjene za gradnjo objektov, strehe naj bodo ravne, nizke večkapnice ali ločne konstrukcije, kritina temne barve, fasade členjene, materiali različni, prilagojeni tehnologiji in konstrukciji objekta;
– v cono naj se umesti čim več zelenih površin in visokega drevja;
– zelene površine se naj urejajo z nepravilno razporejenimi gručami visokih dreves v kombinaciji z nizkim grmičevjem;
– območje namenjeno rekreaciji v naravi se nameni za ureditev pešpoti, počivališč, trim stez, informacijskih tabel ipd. z uporabo naravnega materiala (les, kamen);
– za območje naravne vrednote Mlaka – Kanižarica veljajo posebni pogoji ureditve, ki jih določa pristojna naravovarstvena služba in so popolnoma podrejeni naravnemu okolju.
5. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Za realizacijo posegov na območju urejanja se morajo predvideti ukrepi za varovanje in izboljšanje okolja:
– potrebno je upoštevati veljavno zakonodajo in predpise glede varstva pred hrupom in dopustnih emisij v zrak, vodo in tla;
– območje urejanja sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom glede na Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95);
– potrebno je zagotoviti rešitve za preprečevanje izlitja onesnažene vode v tla ali vodotok;
– nevarne odpadke treba zbirati ločeno in zagotoviti redno odvažanje.
6. Zasnova infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav
Prometna infrastruktura
Prometna ureditev širšega območja urejanja se naveže na obstoječo prometno mrežo, ki je že zgrajena na ožjem območju rudnika. Na zahodni strani poteka regionalna cesta R1-218/1214 Kanižarica – Vinica, na katero se bo priključevala proizvodno poslovna cona preko treh priključkov. V osrednjem delu območja urejanja je priključek obstoječe interne zbirne ceste. Čez celotno območje se predvidi krožna, obvozna povezovalna cesta, ki bo povezovala severni, obstoječi (potrebno ga je le rekonstruirati) in južni, novi priključek na regionalno cesto. Ob južnem priključku je na regionalni cesti potrebno izvesti levi zavijalni pas. Obstoječa interna zbirna cesta se znotraj območja, na vzhodu, priključi na novo, krožno, obvozno cesto. V smeri sever – jug se uredi glavna prečna zbirna cesta, ki delno poteka po obstoječi trasi ceste ob razstavnem prostoru in rudniškem muzeju in ki povezuje severni in južni krak obvozne, krožne, povezovalne ceste. Sistem prometnic, ki potekajo v smeri vzhod – zahod in sever – jug omogoča dostop do vsake posamezne parcele. Ob prometnicah se uredijo hodniki za pešce, kolesarske steze se vodijo po cestišču. Parkirišča se uredijo na vsaki posamezni parceli, dimenzionirajo se različno, odvisno od dejavnosti, ki se opravlja na parceli. Znotraj cone je možno urediti skupno parkirišče za tovornjake.
Komunalna infrastruktura
Vodovod: Oskrba poslovno proizvodne cone s pitno in protipožarno vodo se zasnuje kot nadaljevanje gradnje vodovodnega omrežja obstoječega kompleksa. Priključitev na primarni cevovod ostane nespremenjena. Potrebno je zgraditi sekundarno vodovodno omrežje ustreznih dimenzij. Vodovod se v celoti izvede iz LTŽ ali duktil cevi, minimalnega profila DN 100. Priključke objektov je potrebno izvesti preko kontrolnega vodomernega jaška. Za primer potreb po tehnološki vodi se ta črpa iz podtalnice in sicer iz že odprtih vrtin.
Kanalizacija: Predvidi se ločen sistem kanalizacije. Fekalne vode se preko javnega kanalizacijskega omrežja naselja spelje v obstoječe črpališče ob glavnem vhodu v poslovno proizvodno cono in nato na »S« kanal in čistilno napravo Kanižarica. Kanali se vodijo v hodniku za pešce.
Meteorna kanalizacija se izvede preko sistema ponikanja za vsak objekt posebej. Odvod meteornih voda s parkirišč in utrjenih površin se izvede preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja direktno v izpust. Posebej se izvede meteorna kanalizacija cestnega telesa, ki se jo na posameznih mestih izvede na teren.
Energetska infrastruktura
Za zagotovitev oskrbe z električno energijo se v območju urejanja zgradi novo zazankano 20 kV dvosistemsko daljnovodno omrežje z navezavo na obstoječe omrežje poslovno proizvodne cone. Predvidi se postavitev novih trafo postaj v odvisnosti od predvidenih dejavnosti.
Nizkonapetostni razvod znotraj območja se izvede v kabelski kanalizaciji, ki se vodi v bankini internih cest od priključka na trafo postajo do posameznih odjemnih mest. Za vsaki objekt posebej se predvidi samostojno merilno mesto v prostostoječi omarici na stalno dostopnem mestu.
Ob vseh notranjih cestah je ob zunanjem robu cestišča predvidena klasična javna razsvetljava.
TK omrežje
TK omrežje se znotraj cone izvede v kabelski kanalizaciji, ki se vodi v hodniku za pešce. Mesto navezave na obstoječe TK omrežje je na KRO obstoječe poslovno proizvodne cone
Omrežje KTV se zgradi ob TK kanalizaciji z ločenimi cevmi in jaški.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se naj zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, v Leskovec. Zbirna mesta posod za odpadke se locirajo tako, da bo možen kamionski odvoz.
Ogrevanje
Objekti imajo lahko lastne kotlarne na plinsko ali oljno gorivo. Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin ali olje. Kot varianta ogrevanja objektov v območju urejanja se naj predvidi plinovodno omrežje s priključitvijo na skupno plinsko postajo za utekočinjeni zemeljski plin. Plinovod se izvede vzporedno z vodovodom, z ustreznim odmikom.
7. Usmeritve za ohranjaje narave in varstvo kulturne dediščine
Na vzhodnem delu območje meji na zavarovano naravno vrednoto. Naravna vrednota EŠD 1182 – Mlaka Kanižarica in EŠD 1436 – Povirje Lahinje z mokrišči imata biotopsko, znanstveno in raziskovalno namembnost v tem delu Bele Krajine. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnjene 2002/2«, ki se nanašajo na širitev terciarnih in sekundarnih dejavnosti na območju nekdanjega pridobivalnega prostora rudnika Kanižarica, (Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, februar 2003), ki se hranijo na sedežu občine Črnomelj. Območje naravne vrednote Mlaka – Kanižarica se nameni za rekreacijo v naravi, vendar pod posebnimi pogoji ureditve na osnovi smernic Zavoda RS za varstvo narave.
Obravnavano območje zajema del gozdnega predela na jugozahodu Črnomlja, ki je slabše kvalitete. Teren je razgiban, valovit in jarkast s posameznimi izrazitejšimi vrhovi in značilnimi kraškimi vrtačami, ki nimajo kvalitet zaradi katerih bi jih bilo potrebno varovati.
Pri ureditvi poslovno proizvodne cone se naj predvidijo zelene površine, ki bodo povezovale obstoječi gozdni rob z zelenimi površinami znotraj območja urejanja in hkrati prispevale k zelenemu videzu cone ter tako omehčale kontrast med pozidanim prostorom in gozdnimi površinami.
8. Faznost gradnje
Gradnjo novih objektov naj se izvaja tako, da bo zagotovljena širitev iz ožjega območja urejanja v širše območje po posameznih »zazidalnih otokih«, omejenih s cestno infrastrukturo. Sočasno je potrebno dograjevati obstoječo komunalno infrastrukturo tako, da bo zagotavljala normalno funkcioniranje novozgrajenih objektov. Novi priključek in rekonstrukcija obstoječega priključka na regionalno ceste se izvede v času, ko se izkaže potreba po njihovi gradnji.
F) PROGRAMSKA ZASNOVA ZA ŠIRITEV POD CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI PCRO VRANOVIČI
1. Območje urejanja
Območje širitve deponije obsega zemljišče zahodno od obstoječe komunalne deponije Vranoviči, in sicer parceli št. 1532/1 in 1532/2 k.o. Vranoviči. V območje urejanja, ki meri ca. 2,6 ha, so vključeni še deli parc. št. 1528/4, 2105/8, 2105/9, 1527/1, 1527/3, 2105/10, 2105/11, 1532/3, 2105/4, 1528/1, 1528/2, 1528/6, 1528/5 in 2066/4, ki so v naravi dostopna lokalna cesta, del regionalne ceste in sosednja zemljišča, ki so potrebna za rekonstrukcijo priključka lokalne ceste na regionalno cesto ter lokalne ceste.
2. Zasnova organizacije dejavnosti in namenske rabe površin
Območje širitve deponije je namenjeno za odlaganje inertnih in gradbenih odpadkov ter odpadkov od izkopov. Po zapolnitvi deponije oziroma končanem odlaganju se ob rekultivaciji terena del površin odlagališča v povezavi z obstoječo deponijo komunalnih odpadkov, ki se bo preoblikovala v pod center za ravnajane z odpadki, lahko nameni površinam za ravnanje z odpadki (zbiranje in sortiranje) ali za ureditev kompostarne. Za funkcioniranje deponije so predvidene tudi spremljajoče prometne in komunalne ureditve, ureditve za varovanje okolja ter ureditve za sanacijo in rekultivacijo območja. Območje širitve se navezuje na cestno in infrastrukturno omrežje obstoječe deponije.
3. Tehnološki pogoji
Inertni in gradbeni odpadki, ki se bodo odlagali na deponijo, morajo izpolnjevati pogoje določene z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00), Pravilnikom o odlaganju odpadkov s prilogami (Uradni list RS, št. 5/00) ter z Uredbo o ravnanju z ločenimi zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/00).
Omejitev pri širitvi deponije predstavlja tudi bližina železniške proge Novo mesto – Črnomelj – Metlika, ki poteka severozahodno od deponije. Širitve deponije za potrebe odlaganja inertnih in gradbenih odpadkov so v območju varovalnega pasu železnice in zanje velja, da je za vse posege v 200 m varovalnem pasu proge potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87).
Deponijsko telo novega dela deponije je treba urediti tako, da bo zagotovljena bazična tesnitev deponije, osnovno odvodnjavanje (zajem vseh izcednih voda), odvajanje in obdelava izcednih vod (odvod preko črpalnega jaška v bazen na obstoječi deponiji) ter ločen zajem površinskih voda in ustrezno odvajanje le-teh (ločeno površinske – meteorne vode od izcednih voda).
Na podlagi predvidene kvalitete mehansko-biološko obdelanih odpadkov je predvideno samo pasivno odvajanje deponijskega plina preko nameščenih plinskih jaškov. Prosto izstopajoči deponijski plin se, preko biofiltra-biofilterskega nasutja na glavi plinskega jaška, odvaja na površje.
Vhodno-kontrolni objekt je lociran na platoju obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov. Za onemogočanje nekontroliranega dostopa na deponijo se območje celotne deponije ogradi z zaščitno ograjo višine najmanj 2 m.
Glede na hidrološke zahteve se uredi potrebno število merilnih sond za kontrolo podtalnice na celotnem vplivnem področju, ki se jih redno kontrolira.
4. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Pri oblikovanju celotnega prostora je potrebno zasledovati cilj po čim manjšem vplivu odlagališča na sosednja zemljišča. Vse rešitve (urbanistična, prometna, komunalna in ostale ureditve) morajo, ob zagotavljanju ustrezne funkcionalnosti, zagotavljati čim boljšo vključitev deponije v širši prostor.
Ob sanaciji deponije je treba zagotoviti skrbno oblikovanje reliefa novega deponijskega telesa, ki bo hkrati zagotovilo stabilnost in se bo prilagajalo naklonom in smerem okoliškega reliefa. Novo oblikovana deponija na stiku z raščenim terenom se naj le temu prilagaja z zaokrožitvijo stikov. Najvišja kota deponije ne sme presegati 176 m nm. Naklon obodnih nasipov naj bo v razmerju do 1: 2,5, najmanjši padec zgornje zatesnitve deponijskega telesa sme znašati 4%.
Pri ureditvi deponijskega telesa in sanaciji se naj predvidijo zasaditve, ki bodo povezovale obstoječi gozdni rob s kmetijskimi travniškimi površinami.
5. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Na območju deponije je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod z deponijskega telesa ter vzdrževalne ceste, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo in med obratovanjem, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.
6. Zasnova infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav
Območje urejanja za širitev deponije se navezuje na dostopno asfaltno cesto do obstoječe deponije. Ker je lokacija dislocirana od naselja hodniki za pešce niso potrebni. Širše gledano se območje navezuje preko lokalne ceste za naselje Zastava na regionalno cesto R1-218/1212 Črnomelj – Gradac, ki jo bo potrebno rekonstruirati do odcepa za obstoječo deponijo. Priključek na regionalno cesto je neustrezen, zato ga bo potrebno zaradi pričakovanega povečanja prometa tovornih vozil na tangiranem odseku rekonstruirati tako, da se zagotovijo ustrezni zavijalni radii in drugi elementi priključevanja.
Območje širitve deponije se bo navezovalo na obstoječo oziroma projektirano komunalno in energetsko infrastrukturo obstoječe deponije Vranoviči oziroma PCRO. Na območju deponije inertnih in gradbenih odpadkov je predvidena le drenaža izcednih vod, ki se priključuje na zadrževalni bazen izcednih vod na območju obstoječe deponije komunalnih odpadkov oziroma PCRO.
7. Usmeritve za ohranjaje narave in varstvo kulturne dediščine
Predvidena širitev PCRO Vranoviči za potrebe odlaganja inertnih in gradbenih odpadkov ne tangira naravnih vrednot in kulturne dediščine, tako da z vidika varovanja ni potrebnih in predvidenih posebnih ukrepov.
Širitev je predvidena na druga kmetijska zemljišča, ki pa se že zaraščajo z gozdom, zato je potrebno zagotoviti pazljivo ravnanje z rodovitno zemljo v času gradnje za kasnejšo uporabo na razgaljenih zemljiščih. V okviru načrtovanih zemeljskih del je treba urediti odvoz zemljine z območja, in sicer v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00 in 20/01).
8. Faznost gradnje
Razširitev deponije za potrebe odlaganja inertnih in gradbenih odpadkov bo potekala po posameznih fazah, skladno s količino planiranih odpadkov v petletnih obdobjih. Deponijsko telo se prične jugozahodnem delu v nadaljevanju III. faze širitve odlagališča po lokacijskem načrtu sprejetem v letu 2000 (Uradni list RS, št. 43/00). Izgradnja posameznih odsekov nove deponije zajema: izkop, osnovno tesnitev deponije, izdelavo osnovne drenaže in priključitev na glavni vod za izcedne vode ter ureditev ustreznih površinskih kanalov za odvod površinskih padavinskih voda. Pred odprtjem razširitve deponije bo potrebno izvesti rekonstrukcijo priključka lokalne ceste na regionalno cesto.
4. člen
(kartografski del in kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu)
(1) Dopolni se kartografski del k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu, izdelan na TK v M 1: 25000 in 50000 in sicer karti I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev, IV. Zasnova sanacij in VIII/1. Zasnova načinov urejanja.
(2) Dopolni se kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu, izdelana na DKN 1: 5000 in sicer kartah Črnomelj 18, 27, 36 in 37 z območjem širitve
Tehnološko Razvojno Industrijskega Središča TRIS Kanižarica in Pod Centra za Ravnanje z Odpadki PCRO Vranoviči.
Programski zasnovi za spremembe in dopolnitve ureditvenega oziroma lokacijskega načrta sta kot prilogi sestavni del srednjeročnega družbenega plana.
5. člen
(hramba grafičnih prilog)
Grafični del odloka – kartografski del in kartografska dokumentacija, je izdelan v 5 izvodih, ki jih hranijo: dva izvoda Občina Črnomelj, po en izvod pa Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostorski razvoj Ljubljana, Upravna enota Črnomelj ter Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat RS za okolje in prostor, OE Novo mesto.
6. člen
(končna določba)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-06-4/2004
Črnomelj, dne 8. julija 2004.
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti