Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2004 z dne 13. 7. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2004 z dne 13. 7. 2004

Kazalo

3379. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica, stran 9078.

Na podlagi 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 in 4/01) je Občinski svet občine Ivančna Gorica na 15. seji dne 8. 7. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica
1. člen
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 6/98, 7/99 in 3/00) s sestavinami, navedenimi v členih tega odloka.
(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)
2. člen
V 4. členu se v poglavju 2.3.6. Promet in zveze, kartografski del plana karta 5, Cestni promet, doda odstavek:
S spremembami in dopolnitvami poselitvenih območij in namenske rabe prostora ukrepi varovanja okolja pred prekomernimi imisijami hrupa zaradi povečanja prometa in drugimi vplivi zaradi obratovanja avtoceste ne bremenijo upravljalca avtoceste, ampak so strošek investitorja objektov.
3. člen
V 4. členu se v poglavju 3.2.8. Vodno gospodarstvo, kartografski del plana karta 3, Varstvo pred škodljivim delovanjem voda in melioracije zemljišč, zadnji odstavek nadomesti z besedilom:
Poplavna in erozijska območja
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Na erozijskih območjih strogega varovanja in erozijskih žariščih je prepovedano poseganje v prostor. V občini Ivančna Gorica so evidentirana območja z običajnimi in zahtevnejšimi protierozijskimi ukrepi.
Varstvo vodotokov
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1-2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe (Višnjica s pritoki v zgornjem delu (1. in 1-2. razred) in posamezni odseki Krke (1-2. razred)).
4. člen
V 4. členu se v poglavju 4. Usmeritve in strategija socialnega razvoja in razvoja drugih dejavnosti, v podpoglavju 4.2. Globalne usmeritve dejavnosti družbenega pomena, na koncu doda besedilo:
4.2.8. Obramba
Kartografski del plana karta 9
Na območju Občine Ivančna Gorica je evidentirano eno območje za potrebe obrambe (Pristava nad Stično).
4.2.9 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Kartografski del plana karti 4 in 9
Omogočali bomo vzdrževanje in morebitno dopolnjevanje hidrantne mreže in omrežja siren za alarmiranje prebivalstva za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
5. člen
V 4. členu se v poglavju 5. Usmeritve, zasnova in strategija razvoja v prostoru, v podpoglavju 5.1. Usmeritve razvoja v prostoru, točka 5.1.2. Usmeritve za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine spremeni tako, da se glasi:
5.1.2. Varstvo kulturne dediščine
Na podlagi doslej evidentirane kulturne dediščine ter nadaljnjih raziskav, odkritij in dognanj so pripravljene strokovne podlage z upoštevanjem zavarovane in evidentirane kulturne dediščine ter ustreznimi režimi za njeno varovanje in razvoj. Glede na značilnosti varstva v urejanju prostora kulturna dediščina v Občini Ivančna Gorica obsega kulturno krajino, arheološko, stavbno (etnološka in umetnostnozgodovinska), naselbinsko (urbanistično), memorialno in tehniško dediščino.
Strokovne podlage s področja varstva kulturne dediščine za območje Občine Ivančna Gorica so bile izdelane v letu 2001 (pripravil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine) in so sestavni del prostorskih sestavin planskih aktov.
Za razglašene kulturne spomenike veljajo določila sprejetih odlokov.
V strokovnih podlagah je evidentiranih 413 enot (t.j. objektov in območij) kulturne dediščine:
– 3 območja kulturne krajine oziroma krajinska območja (KO),
– 66 območij arheološke dediščine (A),
– 182 enot umetnostnozgodovinske in arhitekturne dediščine (U),
– 8 območij naselbinske dediščine (UR),
– 53 enot etnološke dediščine (E),
– 95 enot zgodovinske dediščine (Z) in
– 6 enot tehniške dediščine (T).
S kulturnovarstvenimi pogoji se določijo zahteve, ki jih mora vsebovati projektna dokumentacija za gradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih objektov oziroma dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo drugih posegov v prostor. Pred izdajo dovoljenja za gradnjo se na osnovi kulturnovarstvenih pogojev projektna dokumentacija dokončno potrdi s kulturnovarstvenim soglasjem.
Pomembnejša kulturna dediščina oziroma pomembnejše območje kulturne dediščine v skladu s Strokovnimi podlagami s področja varstva kulturne dediščine za območje Občine Ivančna Gorica, kot jih določa Dolgoročni in srednjeročni družbeni plan RS kot obvezno izhodišče za Občino Ivančna Gorica je:
arheološka:
A 192 Ivančna Gorica – Arheološko najdišče Hudo,
A 795 Valična vas – Arheološko najdišče Zadinec,
A 821 Vir pri Stični – Prazgodovinsko gradišče in gomilna grobišča,
A 842 Vrh pri Višnji gori – Arheološko najdišče Gradišče,
A 9346 Petrušnja vas – Arheološko območje Gradišče,
A 9353 Veliki Korinj – Arheološko najdišče
etnološka:
E 169 Grintovec ob Krki – Mlin Grintovec 2,
E 475 Muljava – Jurčičeva domačija, Muljava 11,
E 9814 Muljava – Jurčičeva rojstna hiša Muljava 11
umetnostnozgodovinska in arhitekturna:
U 211 Kamni Vrh pri Ambrusu – Cerkev sv. Petra,
U 474 Muljava – Cerkev Marije vnebovzete,
U 699 Stična – Samostan,
U 700 Ivančna Gorica – Znamenje opata Lovrenca,
U 830 Višnja gora – Vodnjak,
U 874 Zgornja Draga – Cerkev sv. Martina,
naselbinska:
UR 732 Šentvid pri Stični – Naselje,
UR 828 Višnja gora – Mestno jedro Višnja gora s starim gradom in grajskim pobočjem.
– razglašeni kulturni spomeniki (državnega in lokalnega pomena):
etnološki:
E 475 Muljava – Jurčičeva domačija Muljava 11,
E 9814 Muljava – Jurčičeva rojstna hiša Muljava 11,
umetnostnozgodovinski in arhitekturni:
U 2668 Sela pri Višnji Gori – Cerkev sv. Jurija,
U 1172/00 Metnaj – Cerkev sv. Magdalene,
U 179/97 Višnja gora – Obrambni stolp, Sokolska 22,
U 1213/00 Višnja gora – Območje cerkve sv. Ane z divjim kostanjem,
U 830 Višnja gora – Vodnjak,
U 180/97 Višnja gora – Mestni trg 1 in 3
U 829 Višnja gora – Stari grad
U 874 Zgornja Draga – Območje cerkve sv. Martina,
U 699 Stična – Samostan,
U 2341 Stična – Cerkev Žalostne Matere božje,
U 474 Muljava – Območje cerkve Marijinega vnebovzetja,
U 211 Kamni vrh – Območje cerkve sv. Petra,
naselbinski:
UR 828 Višnja gora – Mestno jedro Višnja gora s starim gradom in grajskim pobočjem,
zgodovinski:
Z 5767 Radohova vas – Grobnica s spomenikom,
Z 5766 Muljava – Spomenik muljavski bitki,
Z 5764 Veliki Korinj – Spomenik padlim slovenskim in italijanskim partizanom.
– kulturni spomeniki (državnega in lokalnega pomena), ki so predlagani za razglasitev:
etnološki:
E 1095/00 Leskovec – Kašča Leskovec 8,
E 1109/00 Gabrje pri Stični – Hiša Gabrje pri Stični 20,
E 1112/00 Vir pri Stični – Hiša Vir pri Stični 2,
E 1126/00 Glogovica – Kašča Glogovica 6,
E 1131/00 Male Dole – Domačija Male Dole 6,
E 1144/00 Krška vas – Kašča Krška vas 25,
E 8095 Krka – Javornikova domačija Krka 27,
E 1152/00 Marinča vas – Kašča Marinča vas 11,
E 169 Grintovec – Mlin Grintovec 2,
umetnostnozgodovinski in arhitekturni:
U 1167/00 Pristava nad Stično – Cerkev sv. Lamberta z vplivnim območjem,
U 2667 Leskovec – Cerkev sv. Ožbolta,
U 199/99 Dedni Dol – (Cerkveni kompleks) – Ambient cerkve Žalostne Matere božje, kapele Božjega groba in kapelic križevega pota z vplivnim območjem, v katerem je še U 1170/00 – Kapelica Rožnega venca,
U 1177/00 Dedni Dol – Cerkev Žalostne Matere božje,
U 202/99 Dedni Dol – Območje kapele Božjega groba in kapelic Križevega pota,
U 1187/00 Velike Češnjice – Cerkev sv. Ane,
U 1212/00 Kriška vas – Območje cerkve sv. Magdalene,
U 1214/00 Velika Dobrava – Cerkev sv. Jakoba,
U 1580 Podsmreka – Grad z vplivnim območjem,
U 1230/00 Malo hudo – Graščina z vrtom,
U 1239/00 Stična – Kapela z vplivnim območjem,
U 700 Ivančna Gorica – Znamenje opata Lovrenca,
U 1243/00 Gradišče – Območje cerkve sv. Miklavža z lipo,
U 1247/00 Šentvid pri Stični – Območje ž.c.sv. Vida s pokopališčem,
U 1251/00 Sv. Rok – Območje znamenja,
U 1278/00 Sv. Rok – P.c.sv. Roka z vplivnim območjem,
U 1281/00 Šentpavel na Dolenjskem – Cerkev sv. Pavla z vplivnim območjem,
U 1287/00 Šentjurje – Območje cerkve sv. Jurija,
U 2670 Nova vas – Območje cerkve sv. Lenarta,
U 1290 Velike Vrhe – Cerkev sv. Duha z vplivnim območjem,
U 1291/00 Spodnja Draga – Cerkev sv. Tomaža z vplivnim območjem,
U 1293/00 Leščevje – Cerkev sv. Janeza Krstnika s širšim vplivnim območjem,
U 1299/00 Malo Črnelo – Območje cerkve sv. Marjete,
U 1307/00 Velike Pece – Območje p.c.sv. Marije Snežne,
U 1309/00 Male Pece – P.c.sv. Lamberta,
U 1312/00 Dob – Območje p.c.sv. Petra,
U 1316/00 Rdeči Kal – Cerkev sv. Antona z vplivnim območjem,
U 1334/00 Hrastov Dol – Cerkev sv. Andreja,
U 1327/00 Sušica – Cerkev sv. Štefana z vplivnim območjem,
U 1336/00 Krka – Območje cerkve sv. Kozme in Damijana,
U 1338/00 Velike Lese – Cerkev sv. Jakoba z vplivnim območjem,
U 1340/00 Gabrovka – Cerkev sv. Primoža in Felicijana z vplivnim območjem,
U 1349/00 Zagradec – Območje ž.c.sv. Brezmadežnega spočetja Device Marije,
U 1354/00 Valična vas – Cerkev sv. Jožefa,
U 2697 Valična vas – Cerkev sv. Martina z vplivnim območjem,
U 1358/00 Kal – Območje cerkve sv. Lucije,
U 211 Kamni vrh – Območje cerkve sv. Petra.
zgodovinski:
Z 1575/00 Višnja Gora – Grobišče padlih v NOB,
Z 1581/00 Višnja Gora – Spomenik padlim v NOB,
Z 1586/00 Stična – Spomenik padlim v NOB,
Z 1590/00 Stična – Grobišče padlih v NOB s spomenikom,
Z 1636/00 Muljava – Spomenik padlim v NOB z grobnico neznanih partizanov,
Z 1642/00 Krka – Grobišče padlih borcev s spomenikom,
Z 1652/00 Ambrus – Grobišče 23 neznanih padlih garibaldincev.
Kartografski del plana
V kartografskem delu plana, M 1:25 000, karta 7, Zasnova varstva kulturne (in naravne) dediščine, so prikazane enote pomembnejše kulturne dediščine, ki so obvezno izhodišče za Občino Ivančna Gorica, kulturni spomeniki državnega pomena in kulturni spomeniki lokalnega pomena, v skladu s Strokovnimi podlagami s področja kulturne dediščine.
Kartografski del omenjenih strokovnih podlag, z vsemi evidentiranimi enotami kulturne dediščine (poleg pomembnejše kulturne dediščine in kulturnih spomenikov, tudi ostala kulturna dediščina), je sestavni del prostorskih sestavin planskih aktov občine.
5.1.3. Varstvo narave
Na podlagi doslej evidentirane naravne dediščine ter nadaljnjih raziskav, odkritij in dognanj so pripravljene naravovarstvene smernice z upoštevanjem zavarovanih in evidentiranih območij naravne dediščine ter ustreznimi režimi za njeno varovanje in razvoj.
Naravovarstvene smernice za izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana Občine Ivančna Gorica, izdelane v letu 2001 (pripravil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine), so sestavni del planskih aktov. V naravovarstvenih smernicah je evidentiranih 121 enot naravne dediščine.
V postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo in za poseg v prostor, ki bi lahko ogrozil biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje, je pridobiti naravovarstveno mnenje. Naravovarstveno soglasje k posegu se izda na osnovi ugotovitve skladnosti posega z usmeritvami izhodišči in pogoji, ki so predpisani na podlagi Zakona o ohranjanju narave (105. člen).
Naravni spomeniki kot jih določa Dolgoročni in srednjeročni družbeni plan RS kot obvezno izhodišče za Občino Ivančna Gorica so:
Krka – reka,
Kosca – slap in
Temenica – vodotok.
Kartografski del plana
V kartografskem delu plana, M 1:25000, karta 7, Zasnova varstva naravne (in kulturne) dediščine, so prikazane enote naravne dediščine, ki so obvezno izhodišče za Občino Ivančna Gorica, naravni spomeniki državnega in lokalnega pomena, v skladu z Naravovarstvenimi smernicami.
Kartografski del Naravovarstvenih smernic, z vsemi evidentiranimi enotami naravne dediščine, je sestavni del prostorskih sestavin planskih aktov občine.
6. člen
V 4. členu, v poglavju 5. Usmeritve, zasnova in strategija razvoja v prostoru, v podpoglavju 5.2. Zasnova in strategija razvoja v prostoru, točka 5.2.2. Zasnova omrežja naselij in organizacija dejavnosti v naseljih, v preglednici 1: Razdelitev občine na planske cone s pripadajočimi gravitacijskimi območji, se doda:
II. Planska cona Ivančna Gorica – Stična
prostorska planska celota                  naselje tip C
II/1 Ivančna Gorica – Stična               Štorovje
7. člen
V 4. členu, v poglavju 5. Usmeritve, zasnova in strategija razvoja v prostoru, v podpoglavju 5.3. Urbanistična zasnova (UZ) Ivančna Gorica – Stična – Šentvid, točka 5.3.5. Usmeritve za urbanistično urejanje in načine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti, Ureditveno območje Ivančna Gorica – Stična, se na koncu doda besedilo:
S3/b – Kojina
Manjše območje stavbnih zemljišč zaselka Kojina je namenjeno enodružinski stanovanjski gradnji in se zaradi izpostavljene lege ureja z lokacijskim načrtom.
S3/c – Kojina
Manjše območje stavbnih zemljišč zaselka Kojina je namenjeno enodružinski stanovanjski gradnji in se zaradi izpostavljene lege ureja z lokacijskim načrtom.
16/c – Stransko Polje
Območje obrtne cone med železniško progo in obvozno cesto se ureja z lokacijskim načrtom – priloga Programske zasnove.
8. člen
V 4. členu, v poglavju 5. Usmeritve, zasnova in strategija razvoja v prostoru, v podpoglavju 5.4. Urbanistična zasnova (UZ) naselja Višnja Gora, točka 5.4.4. Območja v UZ po namembnosti in načinu urejanja, se odstavku Območje G5 – Novi center doda besedilo:
V zahodnem delu območja t.i. organizacijske naloge sta predvideni območji:
G5/1 – Piskavka
Obrtna cona s poslovnimi objekti za proizvodne, obrtne in storitvene dejavnosti.
Območje se ureja z lokacijskim načrtom.
G5/2 – Pristava
Obrtno-stanovanjska cona s poslovnimi objekti za obrtno in storitveno dejavnost ter poslovno stanovanjskimi in stanovanjskimi objekti. Večje, poslovne, objekte je locirati v ravninskem delu, proti avtocesti, stanovanjske pa na pobočje hriba.
Območje se ureja z lokacijskim načrtom.
9. člen
V 4. členu, v poglavju 5.5 Krajinska zasnova za dolino reke Krke, toča 5.5.2 Opredelitve za razvoj dejavnosti v prostoru, se v odstavku Območja počitniških hišic črta naslednje besedilo:
»Največje dovoljene dimenzije objektov so:
– tlorisna površina 60 kvadratnih metrov in
– višina do slemena strehe 6 metrov.«
(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)
10. člen
V 5. členu, v poglavju 1.2. Predvideni posegi na območju Občine Ivančna Gorica in predvideni načini urejanja za območja predvidenih posegov, točka 1.2.1. Posegi znotraj ureditvenih območij naselij in urbanističnih zasnov in pretežna namembnost območij posegov, se doda oziroma spremeni:
planska cona, planska   planirana izdelava     namembnosti     obstoječa oziroma predvidena
celota in lokacija      prostorskega akta                      organizacijska naloga
-------------------------------------------------------------------------------------------
I/1 Višnja Gora
VG 32 Višnja Gora                                              G5-proizvodna cona – LN
                        LN G5/1 Piskavka       P, O, PO
                        LN G5/2 Pristava       O, PO, OS, S
II/1 Ivančna Gorica
VG 34 Kojina            LN S3/b Kojina         S
                        LN S3/c Kojina         S
VG 34 Ivančna Gorica    LN 16/c Stransko polje PO, O, P, OS
 
planska cona, planska   sprememba planirane    namembnosti
celota in lokacija      izdelave
-------------------------------------------------------------------------------------------
III/3 Temenica
VG 37                   Lušce – PUP            S,O
11. člen
V 5. členu, v poglavju 1.2. Predvideni posegi na območju Občine Ivančna Gorica in predvideni načini urejanja za območja predvidenih posegov, točka 1.2.2. Posegi izven ureditvenih območij naselij in urbanističnih zasnov, se doda:
planska cona, planska    planirana izdelava     pretežna namembnost    opis posega
celota in lokacija       prostorskega akta
-----------------------------------------------------------------------------------
III/3 Temenica
VG 16                    LN Sobrače             peskokop               pridobivanje
                                                                       sanacijo
12. člen
V 5. členu, v poglavju 1.3. Tekstualna navedba in dodatna razlaga predvidenih posegov v prostor, točka 1.3.1. Stanovanjska gradnja, se doda nov odstavek:
Za potrebe stanovanjske gradnje oziroma stanovanjske gradnje s spremljajočo dejavnostjo je predvideno:
– manjše razširitve območij stavbnih zemljišč,
– ureditveni območji zaselka Kojina v območju UZ Ivančna Gorica – Stična (stanovanjska gradnja),
– poselitveno območje Štorovje (tip C).
13. člen
V 5. členu, v poglavju 1.3. Tekstualna navedba in dodatna razlaga predvidenih posegov v prostor, točka 1.3.2. Ostale dejavnosti, za širitev katerih se izvajajo ali predvidevajo posegi v prostor, na koncu odstavka Območja za pridobivanje mineralnih surovin, Pridobivanje kamninskih agregatov na podlagi izdelanih prostorskih aktov se doda:
planska cona Šentvid
– peskokop Sobrače – izdelava LN (pridobivanje dolomitnih agregatov s poudarkom na sanaciji)
14. člen
V 6. členu Programske zasnove se na koncu poglavja II. Planska cona Ivančna Gorica – Stična doda naslednje besedilo:
Lokacijski načrt obrtna cona Stransko polje Ivančna Gorica
Lega in velikost območja
Območje predvidene obrtne cone se nahaja v območju Stransko polje, zahodno od obstoječe tovarne nekdanjega Sinolesa. Na jugu območje meji na novo t.im. zahodno obvoznico, na vzhodu na obstoječi kompleks nekdanje tovarne Sinoles, na severu neposredno na železniško progo Ljubljana – Novo mesto in na zahodu na rugulirano strugo Stiškega potoka.
Ureditveno območje meri ca. 3 ha.
Organizacija dejavnosti v prostoru
Območje predstavlja ravninski predel južno od železniške proge Ljubljana – Novo mesto v delu zahodno od Ivančne Gorice in severno od nove zahodne obvoznice. Območje je dostopno izključno iz nove obvoznice, ki se preko novonastalega glavnega križišča v Ivančni Gorici po nekaj 100 m priključi na avtocesto.
Namenska raba površin
Kmetijske površine južno od železniške proge zaradi izgradnje obvoznice niso več primerne za kmetijsko proizvodnjo, saj so “vkleščene” med infrastrukturne koridorje (železnica, cesta). Ker so površine zaradi nove obvoznice tudi bolj dostopne, je v tem delu predvidena obrtno-proizvodna cona kot nadaljevanje industrijske cone ob cesti Ivančna Gorica – Muljava.
Obenem se v širšem območju Ivančne Gorice pojavlja veliko pomanjkanje površin za gospodarske namene, zato lahko predvidevamo, da se bo v območju pojavljalo veliko različnih dejavnosti, od storitvenih, proizvodnih, trgovskih do skladiščnih, torej z delovno intenzivnimi in manj inteznivnimi programi.
Zasnova infrastrukturnih omrežij in naprav
– organizacija prometa
Območje se navezuje na novo zahodno obvoznico, ki se preko novega križišča priključi na avtocesto. Iz novonastalega križišča v Ivančni Gorici so odprte smeri sever, jug in vzhod proti Šentvidu in Radohovi vasi. Na zahod je obvoznica priključena na obstoječo regionalno cesto Ivančna Gorica – Višnja Gora, z prečkanjem železnice.
– zasnova komunalnega omrežja
Glavni kanalizacijski kolektor S80 s priključkom na CČN teče južno od obvoznice ca. 4 m pod terenom in v padcu 1,2–1,5 promila. V ta kanal se v RJ 35 vtoči sanitarni kanala B70 z vtokom na koti 323,58 ali ca. 1,8 m pod terenom. Ta kanal bi bilo potrebno prestaviti.
Območje trenutno nima vodovodnega omrežja. Vodovod ( PE 110 bo ravnokar zgrajen do zadnje zahodne kmetije v Stranski vasi, od tod do gospodarske cone pa bi bilo potrebno zgraditi še 120 m priključne trase, notranje omrežje pa izvesti v zanko s hidrantno mrežo.
– zasnova energetskega omrežja
Glavni energetski koridor z dvema VN daljnovodoma teče ob zahodnem zaključku območja, VN zemeljski kabel – povezava TP Ivančna Gorica in TP Sinoles pa je predvidena v severovzhodnem območju zazidave. Potrebno bo zgraditi novo transformatorsko postajo večje moči.
Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje izhajajo predvsem iz bodoče namembnosti območja.
Širše območje je zgrajeno v treh strukturah, severno v drobnem merilu prostostoječih stanovanjskih hiš in nato proti jugu preko regionalne ceste v večjem merilu polindustrijskih in javnih objektov centralnih, storitvenih in deloma proizvodnih funkcij. Proti jugu se pojavlja veliko industrijsko merilo tovarniškega kompleksa nekdanjega Sinoles, pri čemer je merilo Ivančna Gorica, kjer je največja tovarna IMP Livar (relativno majhna merila grajenih struktur). Vse navedene strukture se iztečejo proti zahodu v prazen kmetijski prostor, kjer se gostota manjša od središča navzven.
Območje je vidno omejeno z obvoznico ter elektro daljnovodi, vendar je proti jugu odprto v naraven kmetijski prostor z dvema vodotokoma (Stiški potok in Višnjica). Prehod v odprt prostor je potrebno izvesti nekonfliktno – mehko, torej z drobnejšim merilom in nižjimi gabariti objektov ter s primerno zunanjo ureditvijo (»vaški rob«).
Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Na območju posega sicer ni evidentiranih kulturnih ali naravnih spomenikov, vendar pa je v skladu s strokovnim mnenjem ZVKD potrebno zagotoviti arheološki nadzor pri izvajanju zemeljskih del. V primeru morebitnih arheoloških najdb bodo izvedena zaščitna arheološka izkopavanja.
Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Z namenom varovanja življenjskega okolja je treba predvideti vodnogospodarske ureditve in zaščitne ukrepe na delih, kjer območje posega v Stiški potok in druge vodotoke.
Odvodnjavanje območja mora biti urejeno tako, da se v strugo naravnih odvodnikov ali podtalje spušča le čista meteorna voda.
Med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug naravnih odvodnikov s kakršnimkoli materialom ali preusmerjanje vode iz ustaljenih strug brez soglasje upravljalca vodotokov.
Vse vodnogospodarske ureditve morajo biti izvedene in načrtovane tako, da se ne poslabšajo življenjski pogoji živih bitij v in ob vodotokih.
15. člen
V 6. členu Programske zasnove se na koncu poglavju III. Planska cona Šentvid doda naslednje besedilo:
Lokacijski načrt peskokop Sobrače
1. Lega in velikost območja
Obstoječi kamnolom Sobrače je opuščeni kop manjših dimenzij (velikosti ca. 0,3 ha). Leži zahodno od regionalne ceste Litija – Radohova vas – Šentvid, ca. 800 m severno od naselja Sobrače. Vzhodni rob kopa je od ceste oddaljen ca. 150 m, zahodni rob pa ca. 200 m. Jugozahodno od kamnoloma so v manjši dolini nelegalno zgrajeni štirje počitniški objekti, od katerih je najbližji od južnega roba obstoječega kamnoloma oddaljen ca. 20 m.
Območje obstoječega kamnoloma meri ca. 2700 m2 in leži na delu parcel št. 405 in 395, k.o. Sobrače.
Predvideno ureditveno območje se razprostira severno in zahodno od opuščenega kopa, leži na parcelah 395, 405 in 406, vse k.o. Sobrače in meri skupaj 18 300 m2.
2. Organizacija dejavnosti v prostoru
V kamnolomu je v preteklosti potekalo izkoriščanje, vendar brez potrebnih dovoljenj in ustreznega načrta, zato so opuščene brežine strme in neporasle, ter zato podvržene eroziji.
Investitor želi v kamnolomu izkoriščati pesek, zato je bil izdelan Rudarski projekt za izkoriščanje v kamnolomu Sobrače (Inženiring IBT Ljubljana, maj 1998), ki okvirno opredeljuje način pridobivanja ter potrebne tehnične rešitve. V Rudarskem projektu območje kamnoloma obsega večje območje in sicer celotno površino parcel 394 in 406, k.o. Sobrače. Zaradi bližine obstoječih počitniških objektov je ureditveno območje kamnoloma zmanjšano.
Obstoječ kamnolom zavzema površino ca. 0,3 ha, v planskih dokumentih pa so površine opredeljene kot gozd. S predlagano spremembo se območje obstoječega kamnoloma in širitve v celoti namenita izkoriščanju dolomitnega peska.
3. Namenska raba površin
Namenska raba površin je podrejena funkciji dejavnosti, in sicer:
 obstoječi kamnolom          2.700 m2
 predvidena širitev         14.000 m2
 prometne površine           1.600 m2
-------------------------------------
 Skupaj                     18.300 m2
Ureditveno območje predstavlja površine, ki so potrebne za sanacijo obstoječega opuščenega kopa.
4. Zasnova infrastrukturnih omrežij in naprav
– organizacija prometa
Območje se navezuje na regionalno cesto II. reda, Litija – Radohova vas, preko kolovozne poti, parc. št. 1190, k.o. Sobrače, ki vodi do obstoječe pozidave počitniških objektov na zahodu.
Do lokacije je preko celega leta mogoč dostop za kamione po obstoječi makadamski dovozni cesti, ki se odcepi od glavne ceste. Za potrebe kamnoloma bo dovozna cesta utrjena, nekoliko pa bo spremenjen tudi njen potek – dovoz do kamnoloma z vzhodne strani. Priključek na regionalno cesta II. reda mora biti izdelan v skladu s pogoji oziroma zahtevami soglasodajalca. Potrebno je zagotoviti stalno in kakovostno vzdrževanje dovozne ceste in vseh delov cestišča (spodnji in zgornji ustroj, odvodnjavanje).
– zasnova komunalnega omrežja
Območje je komunalno neurejeno, saj v obstoječem kopu ni objektov. Predvidena je postavitev zabojnika oziroma gradbenega objekta začasnega značaja (garderoba, zaklonišče pred slabim vremenom, skladišče manjših količin materiala, pisarna in sanitarije – kemično stranišče). Kemično stranišče je potrebno ustrezno vzdrževati in občasno prazniti v kanalizacijo ali nepropustno greznico.
Meteorne vode iz prometnih in manipulativnih površin je potrebno voditi preko lovilcev olj in maščob ter peskolovov. Meteorno vodo, ki površinsko odteka iz obravnavanega območja, je potrebno speljati preko ustreznih usedalnikov. V struge meteornih odvodnikov ali podtalje se lahko spušča le čista meteorna voda.
– zasnova energetskega omrežja
Iz naselja Sobrače poteka proti severu do zaselka Kalce trasa 20 kV daljnovoda s transformatorsko postajo v Kalcah (RTP 35/20 kV). Trasa poteka po vzhodni strani ceste in je od vzhodnega dela obstoječega kamnoloma oddaljena ca. 300 m.
Vsa morebitna križanja energetskega omrežja je potrebno natančneje opredeliti v nadaljnjem postopku, v projektni dokumentaciji.
5. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje izhajajo iz sanacije obstoječega stanja.
Na površinah obstoječega kamnoloma je v preteklosti potekalo izkoriščanje dolomitnega peska, vendar pa je bilo odkopavanje stihijsko in brez vsakršnih načrtov ali dovoljenj. Posledica tega je, da je v prostoru ostala odkopana površina s strmimi stenami, katere so že precej načeli erozijski procesi.
Predlagana širitev za potrebe sanacije stanja obsega okoliška gozdna zemljišča severno in severozahodno od že odkopanih površin. Pred pričetkom odkopavanja je potrebno odrivko s površine odstraniti in jo odložiti na zunanjem odlagališču tako, da bo lahko uporabljena za kasnejšo rekultivacijo oziroma sanacijo površin. Za odkopavanje je potrebno izdelati načrt izkoriščanja in kasnejše sanacije, saj je za uspešno sanacijo potrebno že v času odkopavanja sproti pravilno oblikovati posamezne etaže. Po končanem odkopavanju je potrebno vzpostaviti stanje pred posegom, etaže pogozditi.
6. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Obstoječi opuščeni kop je lociran ca. 800 m severno od naselja Sobrače, zahodno od zaselka Kalce. V neposredni bližini se zahodno od kamnoloma nahaja niz petih počitniških objektov v manjši dolini. Objekti, zgrajeni brez potrebnih dovoljenj in so nastali v novejšem času (pred ca. 10–15 leti) so počitniškega značaja in se uporabljajo pretežno v času, ko ni aktivnosti v kamnolomu. Za zaščito objektov pred vplivi iz kamnoloma bo ob jugozahodnem robu ohranjen pas gozda, ki bo deloval kot »tamponska cona«.
Pridobivanje dolomitnega peska se bo vršilo z miniranjem, z uporabo primerne tehnike. Vsa minerska dela mora opravljati za to specializirana in pooblaščena organizacija, ob upoštevanju vseh predpisanih varnostnih ukrepov.
Vhod v območje kamnoloma mora biti opremljen z dvižno rampo in opozorilno tablo, na robovih pridobivalnega prostora pa mora biti postavljena ustrezna ograja kot to določa Tehnično poročilo (Rudarski projekt za izkoriščanje v kamnolomu Sobrače, Inženiring IBT Ljubljana, maj 1998).
Zagotoviti je potrebno vse predpisane varnostne ukrepe pred in med miniranjem in omiliti spremljajoče negativne vplive na okolje. Vrste varnostnih ukrepov morajo biti opredeljene v rudarskem projektu, vrste negativnih vplivov in ukrepe za njihovo omilitev pa morajo biti opredeljeni v Poročilu o vplivih na okolje. Oba dokumenta sta sestavni del projektne dokumentacije.
Vsi stroji in prostori, kjer se hranijo vnetljive snovi, morajo biti opremljeni z gasilnimi aparati in protipožarno opremo.
7. Sanacija
Predvidena širitev kamnoloma posega v celoti na gozdna zemljišča, ki so tudi v naravi gozd. Ranljivost prostora narekuje skrbno premišljen način ravnanja z zemljišči v času pridobivanja in sanacija površin po končani eksploataciji.
Zaradi kvalitete vrhnjega sloja prsti je potrebno pred pričetkom eksploatacije vrhnjo plast prsti (odrivko) odstraniti in jo odložiti na za to posebej predvidenem odlagališču. Odložena in vzdrževana mora biti tako, da bo po končani eksploataciji lahko uporabljena za rekultivacijo površin. Začasno odlagališče jalovine (zemlje in humusa) je ob robovih gramoznice.
Po končanem pridobivanju v kamnolomu je potrebno površine pogozditi. V ta namen je potrebno končne etaže v kamnolomu izdelati v naklonu in širini, ki omogoča zasaditev z drevjem in grmovnicami.
Zaradi pridobivanja po fazah je smiselno sanacijo izvajati sproti – ob zaključku pridobivanja v eni fazi se prične pridobivanje v drugi, sanacija pa naj sledi pridobivanju tako, da je ob zaključku pridobivanja sanacija sorazmerno hitro zaključena.
Podrobnejšo vsebino in način sanacije ter kasnejše rekultivacije je potrebno opredeliti v posebnem elaboratu, ki naj bo del rudarskega projekta in ureditvenega načrta (načrt sanacije).
16. člen
(kartografski del)
V kartografskem delu dolgoročnega in srednjeročnega plana se spremenijo in dopolnijo:
1. Kartografski del v M 1: 25000 in v M 1:50000
– vnos ureditvenih območij: Stransko Polje, stanovajski območji Kojina, peskokop Sobrače,
– vnos stavbnih zemljišč in sprememb mej urbanih območij,
– popravki, ki se nanašajo na spremembo urejanja stavbnih zemljišč-Lušce,
– evidentiranje kulturne dediščine,
– evidentiranje naravne dediščine,
– uskladitev s spremembami razvrstitve kmetijskih zemljišč,
– uskladitev s spremembami razvrstitve prometne infrastrukture,
– popravki poplavnih območij in vris območij z erozijskimi ukrepi.
2. Urbanistična zasnova za naselje:
Ivančna Gorica – Stična – Šentvid v M 1: 25000 in
Urbanistična zasnova za naselje Višnja Gora v merilu 1:5000
– vnos novih mej stavbnih zemljišč in območij urejanja,
– uskladitev s spremembami razvrstitve kmetijskih zemljišč,
– uskladitev s spremembami razvrstitve prometne infrastrukture,
– uskladitve evidentiranja kulturnih spomenikov.
3. Kartografska dokumentacija k planu M 1: 5000
– nove meje naselij in stavbnih zemljišč ob širitvah,
– popravki, ki se nanašajo na spremembo urejanja stavbnih zemljišč – Lušce
– vnos ureditvenih območij: Stransko polje v Ivančni Gorici, stanovanjski območji Kojina in območje peskokopa Sobrače,
– vnos območja urejanja obstoječih stavbnih zemljišč: obrtna cona Piskavka in obrtno – stanovanjska cona Pristava,
– vnos poselitvenega območja Štorovje,
– uskladitve evidentiranja kulturnih spomenikov,
– uskladitve evidentiranja naravnih spomenikov,
– uskladitev s spremembami razvrstitve kmetijskih zemljišč,
– vnos območja za potrebe obrambe,
– popravek meje med Občino Ivančna Gorica in Občino Trebnje južno od naselja Šentjurje.
17. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35001-1/99
Ivančna Gorica, dne 8. julija 2004.
Župan
Občine Ivančna Gorica
Jernej Lampret, prof. l. r.