Uradni list

Številka 64
Uradni list RS, št. 64/2004 z dne 11. 6. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 64/2004 z dne 11. 6. 2004

Kazalo

2942. Spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev Črna, Mežica, Prevalje-Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom Občine Ravne na Koroškem, za obdobje 1986-1990 in območja Stražišče-Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA (MUV, št. 20/86 in 9/93) v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP – sprememba oziroma dopolnitev PUP za podeželje oziroma razpršeno gradnjo , stran 8159.

Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, – popr. 8/3), Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), Navodil o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), 25. in 26. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99, 61/01) je Občinski svet občine Ravne na Koroškem na 14. redni seji dne 27. 5. 2004 sprejel
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
O D L O K A
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev Črna, Mežica, Prevalje-Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom Občine Ravne na Koroškem, za obdobje 1986-1990 in območja Stražišče-Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA (MUV, št. 20/86 in 9/93) v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP – sprememba oziroma dopolnitev PUP za podeželje oziroma razpršeno gradnjo
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Spremembe in dopolnitve PUP – sprememba oziroma dopolnitev PUP za podeželje oziroma razpršeno gradnjo – se v nadaljnjem besedilu opredelijo kot:
– PUP 14 – izvenmestno severno območje,
– PUP 15 – izvenmestno južno območje,
– PUP 16 – območje posebnega pomena – Strojna.
2. člen
Spremembe in dopolnitve PUP – sprememba oziroma dopolnitev PUP za podeželje oziroma razpršeno gradnjo iz 1. člena vsebujejo:
 
A) Tekstualni del
1. Tekstualni opisi posameznih enot PUP za podeželje oziroma razpršeno gradnjo:
– za PUP 14,
– za PUP 15,
– za PUP 16.
 
B) Grafični del
1. Prikaz območja na topografski karti M 1:25000.
2. Prikaz območja na preglednem katastrskem načrtu M 1:5000.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za poseg v prostor, in sicer:
– mejo obravnavanega območja,
– funkcijo območja, s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega,
– opredelitev možnih posegov v prostor,
– merila in pogoje za urbanistično oblikovanje posegov,
– merila in pogoje za arhitektonsko oblikovanje posegov,
– merila in pogoje na območju naravnih vrednot,
– merila in pogoje na območju kulturne dediščine,
– tolerance pri namembnosti, oblikovanju in gabaritih,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel,
– merila in pogoje za prometno urejanje,
– merila in pogoje za komunalno opremljanje,
– merila in pogoje za energetsko opremljanje,
– merila in pogoje za varovanje okolja in urejanje voda,
– prehodne določbe.
PUP 14
MEJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA
4. člen
Meja območja je opredeljena v kartografskem gradivu. Območje na severni strani meji na Republiko Avstrijo, na severovzhodni strani meji na Občino Dravograd, na jugozahodnem delu na Občino Prevalje, na južnem delu na območje obstoječega PUP13 A ter na jugovzhodu na izvenmestno južno območje PUP 15.
Iz območja urejanja je izvzeto območje Odloka o zazidalnem načrtu individualne zazidave »Hudopisk« (MUV, št. 20/86) ter območje posebnega pomena – Strojna, za katero je izdelan PUP 16.
FUNKCIJA OBMOČJA
5. člen
Območje obsega predvsem hribovito območje, opredeljeno s posameznimi naselji in zaselki ruralnega značaja, večjimi gozdnatimi površinami in posamičnimi košeninami s kmečkimi domovi. Pretežna raba območja: kmetijstvo, sadjarstvo, gozdarstvo in turizem na kmetijah, v manjši meri obrtna dejavnost, ter individualni stanovanjski objekti.
Območje ima prometno povezavo ter lokalne energetske, komunalne in informacijske vode in naprave, ki se navezujejo na vode višjih redov.
OPREDELITEV MOŽNIH POSEGOV V PROSTOR
6. člen
Na območju so možni naslednji posegi:
– ureditev infrastrukturnega omrežja,
– urejanje vodotokov,
– gradnja objektov javnega značaja,
– gradnja obrtnoposlovnih, poslovno stanovanjskih, turističnih in stanovanjskih objektov,
– gradnja počitniških objektov, če so izven posebej varovanih območij,
– gradnja gospodarskih in pomožnih gospodarskih objektov,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov,
– tekoče vzdrževanje objektov in naprav,
– gradnja enostavnih objektov.
MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE POSEGOV
7. člen
Pri gradnji infrastrukturnega omrežja se morajo upoštevati naravne danosti v prostoru, gostota poselitve in funkcija območja, ki ga napaja.
8. člen
Pri urejanju vodotokov se mora v čim večji meri upoštevati oblikovanost naravne struge.
9. člen
Razporeditev vseh objektov mora biti prilagojena značilni urbanistični zasnovi prostora. Višinski gabarit, značilen za območje, ne sme biti presežen, razen v primerih, ko je poseg del celovitejše ureditve prostora in so za to izdelane posebne strokovne podlage.
10. člen
Manjši objekti, namenjeni storitveni dejavnosti ali drobni ponudbi, morajo biti nameščeni tako, da ni oviran promet in da so izpolnjeni sanitarno tehnični pogoji.
11. člen
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje oziroma drugih objektov toliko, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in da so zagotovljeni pogoji bivanja in vzdrževanja. Minimalni odmik od parcelne meje je štiri metre, med objekti pa 8 metrov. V primeru soglasja sosedov je lahko odmik tudi manjši.
Odmiki od komunalnih in energetskih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste teh vodov in naprav.
MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE POSEGOV
12. člen
Gradnja infrastrukturnega omrežja se mora oblikovno in glede uporabe materialov vključevati v naravno in grajeno okolje.
13. člen
Pri oblikovanju novih objektov in vzdrževalnih delih je treba upoštevati značilnosti koroške arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ravne – Dravograd:
– podolgovat tloris,
– etažnost K + P + M, višina pozidave kapnih leg je največ 0,8 metra,
– simetrična dvokapna streha, naklona strešin 37–45 (ni obvezno za objekte javnega značaja), slemenitev v smeri daljše osi,
– kritina mora biti rdeče ali temne barve, trapezna pločevina ni dovoljena,
– fasade morajo biti svetle barve, v kombinaciji z lesom v temni barvi.
14. člen
Pri oblikovanju okolice objektov je treba upoštevati:
– za ograje se lahko uporabi le živa meja do višine enega metra, odmaknjena en meter od roba prometnih površin,
– protihrupna zaščita se izvede z zasaditvijo, izjemoma z drugimi rešitvami,
– gradnja opornih zidov je izjemoma dovoljena, če to zahtevajo pogoji za gradnjo.
MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA PREDLAGANIH OBMOČJIH VARSTVA NARAVE
15. člen
Na območju PUP 14 so opredeljena predlagana območja varstva narave:
– ekološko pomembno območje,
– naravne vrednote.
OHRANJANJE NARAVE
16. člen
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območji ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Ravne na Koroškem (ZRSVN OE Maribor, september 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Ravne na Koroškem.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to določeno v naravovarstvenih smernicah. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da je naravovarstveno soglasje k projektnim rešitvam že pridobljeno z dnem izdaje naravovarstvenega mnenja k lokacijskemu načrtu.
17. člen
Praviloma morajo biti vsi objekti grajeni v oddaljenosti ene sestojne višine (ok. 30 metrov) od roba gozda. Gradnja pomožnih gospodarskih objektov v gozdu praviloma ni dovoljena.
Krčitve gozdov za kmetijske namene so možne v okviru obstoječih kmetij, na površinah, kjer v strokovnih dokumentih Zavoda za gozdove Slovenije ni evidentiranih ekoloških ali socialnih funkcij na prvi stopnji poudarjenosti. Lastnik zemljišča mora pridobiti mnenje ustrezne kmetijsko-svetovalne institucije o primernosti površine za kmetijsko obdelavo in o smiselnosti povečanja obdelovalnih površin za nadaljnji razvoj kmetije.
Razpršena gradnja stanovanjskih hiš in objektov občasnega bivanja na območju z ohranjenimi tradicionalnimi oblikami poselitve (krajina celkov, gorski travniki in pašniki) praviloma ni možna.
Gozdne ceste, na katerih prevladuje javna uporaba (povezujejo nastajajoča naselja z dolino), je treba prekategorizirati v javne ceste.
MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA OBMOČJU KULTURNE DEDIŠČINE
18. člen
Na zavarovanih in varovanih območjih in objektih so posegi dopustni pod pogoji, ki ji predpisujejo varstveni režimi ali pod posebnimi pogoji pristojne varstvene službe.
Za vse posege na zavarovanih in varovanih objektih in območjih ter pri posameznih spomenikih tudi na vplivnih območjih je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege, ki vplivajo ali je utemeljeno pričakovati, da bodo vplivali na varstvo, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine.
TOLERANCE PRI NAMEMBNOSTI, OBLIKOVANJU IN GABARITIH
19. člen
Pri individualnih stanovanjskih objektih in pri počitniških hišicah so dovoljena minimalna odstopanja od 17. člena tega odloka glede materialne obdelave strehe in fasad, ob upoštevanju konkretne lokacije in konkretnih razmer na terenu, upoštevajoč lokalne značilnosti in mikrolokacijo objekta. Odstopanje je treba strokovno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
20. člen
Pri objektih, ki so namenjeni proizvodni in obrtni dejavnosti ali javnim službam, je v strnjenih urbanih naseljih možno odstopanje od 13. člena glede materialne obdelave strehe in fasad, ob upoštevanju lokalnih značilnosti in mikrolokacije ambienta. Odstopanje je treba v projektu strokovno utemeljiti.
MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
21. člen
Gradbena parcela se določi v projektni dokumentaciji glede na funkcijo objekta in zemljišča.
Pozidanost gradbenih parcel je največ 30%.
22. člen
Gradbena parcela naj ne presega površine 800 m2; v izjemnih primerih je možno povečati velikost gradbene parcele v skladu s terenskimi razmerami. Odstopanje je treba v projektu strokovno utemeljiti.
Za počitniške hišice je velikost gradbene parcele največ 200 m2. Ograjevanje gradbene parcele počitniške hišice ni dovoljeno.
MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
23. člen
Zgradbe morajo biti odmaknjene od javnih cest pod pogoji, ki jih določajo upravljavci cest. V območju varovalnih pasov je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca ceste.
Vsaka zgradba mora imeti trajno zagotovljen dostop na javno cesto. Priključki na prometne površine morajo biti urejeni tako, da ni oviran in ogrožen promet in da se ne poškodujejo prometni objekti. Skupni priključki na prometnice se izvedejo tam, kjer je to možno.
Priključki na prometne površine se smejo graditi le s soglasjem upravljavca. Pri graditvi in rekonstrukcijah cest se priključki predvidijo s projekti.
Pri posegu v varovalni pas državnih cest si mora investitor pridobiti pogoje za vsak tak poseg posebej.
Za vse posege v 200-metrski varovalni pas železniške proge je treba upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, 85/00) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem pragovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88) glede minimalnih dovoljenih odmikov.
24. člen
Pri zasnovi cestnega omrežja je treba upoštevati naslednjo zakonodajo, normative in predpise:
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97),
– Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98),
– Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98),
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 16/00),
– Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991),
– ostale tehnične normative, standarde in pravilnike.
V nadaljnjem načrtovanju priključevanja na državne ceste je treba smiselno upoštevati Interna navodila za postopke pri izdaji soglasij za priključke na državne ceste, ki jih je izdala Direkcija RS za ceste oktobra 2001.
MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE
25. člen
Pri gradnji infrastrukturnega omrežja se morajo upoštevati naravne danosti v prostoru, gostota poselitve in funkcija območja, ki ga napaja.
V zaselkih in na območjih, kjer je že zgrajena kanalizacija, javni vodovod in nizkonapetostno električno omrežje, se morajo nove zgradbe s predhodnim soglasjem upravljavcev priključiti nanje. Če zgradbe ni možno priključiti na javno kanalizacijo, morajo biti odplake speljane v greznico v skladu s poprejšnjim zdravstvenim soglasjem.
MERILA IN POGOJI ZA ENERGETSKO OPREMLJANJE
26. člen
V postopku pridobitve projektne dokumentacije in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj morajo posamezni investitorji pridobiti soglasja za priključitev na distribucijsko elektro omrežje.
27. člen
V okviru možnosti je treba vzpodbujati razvoj daljinskih sistemov oskrbe z energijo za potrebe ogrevanja naselij, predvsem z zemeljskim plinom, kjer to ni možno, pa z ekološko primernimi kurivi, s poudarkom na obnovljivih virih energije.
MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA IN UREJANJE VODA
28. člen
Za varovanje okolja, premoženja in ljudi je treba:
– ugotoviti ničelno stanje onesnaženosti zraka – emisijske vrednosti in določiti preventivne ukrepe pred prekomernim onesnaženjem (Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku – Uradni list RS, št. 73/94),
– zagotoviti protiprašno urejeno okolico živilskih obratov (11. člen Pravilnika o higieni – Uradni list RS, št. 60/02)
ter predvideti in zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države),
– potrebne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmik med stavbami),
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
29. člen
Pri načrtovanju posegov v prostor se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov,
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
30. člen
Na področju upravljanja z vodami je treba:
– pri grafičnih podlagah vnesti tudi erozijska območja z erozijskimi žarišči. Razlago, kaj pripada erozijskim območjem, je možno pridobiti v Vodogospodarskih vsebinah prostorskega plana Slovenije (Predlog vodogospodarskih vsebin za prostorski plan Slovenije, Končno poročilo, FGG IZH, Lj. 10. 7. 2001),
– posege na območju, kjer so zaznani erozijski procesi, v fazi izdelave projektne dokumentacije posebej preveriti,
– pri predvidenih posegih upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda (Meža) 15 metrov od meje vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda pet metrov od meje vodnega zemljišča (Zakon o vodah (ZV-1), 14. člen, Uradni list RS, 67/02). Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami strug vodotokov.
31. člen
Pri gradnji lokalnih vodovodov si morajo investitorji pridobiti zdravstveno soglasje.
Na zaščitenih – prispevnih območjih vodovodov, z izjemo naprav vodovoda, zajetij, rezervoarjev in cevovodov, ni dovoljeno graditi.
32. člen
Predvideti je treba vse potrebne ukrepe za zavarovanje zalog in zdravstvene ustreznosti pitne vode: (poglavje 3.3 varstvena območja Zakona o vodah – Uradni list RS, št. 67/02, 9. člen Zakona o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št.69/95), 10. do 13. člen Pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00, Odlok o zaščiti zajetih vodnih virov na območju Občine Ravne na Koroškem – Medobčinski uradni vestnik, št. 11/89).
33. člen
Določiti je treba način oskrbe prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo in varno vodo oskrbo, urediti ravnanje z odpadki, tudi s komunalnimi odpadnimi vodami (zbiranje, odstranjevanje...), na način, ki ne ogroža zdravja (10. do 13. člen Pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/2000 in 9. člen Zakona o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 69/95).
PUP 15
MEJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA
34. člen
Meja območja je opredeljena v kartografskem gradivu. Območje na severni strani meji na PUP 14, na zahodni strani meji na Občino Prevalje in na vzhodni in južni strani na Občino Slovenj Gradec. Iz območja PUP 15 je izvzeto območje Odloka o Prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kotlje, dolinskega območja naselja Brdinje do ureditvenega območja naselja Kotlje, območja ob cesti Kotlje–Slovenj Gradec do občinske meje, športno-rekreacijskega območja Ivarčko – Ošven, (MUV, št. 17/89) in območje Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za ureditveno območje naselja Kotlje, dolinskega predela območja od naselja Brdinje do ureditvenega območja naselja Kotlje, območja ob cesti Kotlje–Slovenj Gradec do občinske meje, športno turističnega območja Ivarčko jezero – Ošven (MUV, št. 9/93).
FUNKCIJA OBMOČJA
35. člen
Območje obsega deloma hribovit in deloma dolinski predel, zaznamovan z ruralnimi in deloma urbanimi tipi naselij in zaselkov. Pretežna raba območja: kmetijstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, turizem in gostinstvo; deloma obrtna dejavnost in individualni stanovanjski objekti.
Območje ima prometno povezavo ter lokalne energetske, komunalne in informacijske vode in naprave, ki se navezujejo na vode višjih redov.
OPREDELITEV MOŽNIH POSEGOV V PROSTOR
36. člen
Na območju so možni naslednji posegi:
– ureditev infrastrukturnega omrežja,
– urejanje vodotokov,
– gradnja objektov javnega značaja,
– gradnja obrtnoposlovnih, poslovno stanovanjskih, turističnih, stanovanjskih in počitniških objektov,
– gradnja gospodarskih in pomožnih gospodarskih objektov,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov,
– tekoče vzdrževanje objektov in naprav,
– postavitev enostavnih objektov.
MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE POSEGOV
37. člen
Pri gradnji infrastrukturnega omrežja se morajo upoštevati naravne danosti v prostoru, gostota poselitve in funkcija območja, ki ga napaja.
38. člen
Pri urejanju vodotokov se mora v čimvečji meri upoštevati oblikovanost naravne struge.
39. člen
Razporeditev vseh objektov mora biti prilagojena značilni urbanistični zasnovi prostora. Višinski gabarit, značilen za območje, ne sme biti presežen, razen v primerih, ko je poseg del celovitejše ureditve prostora in so za to izdelane posebne strokovne podlage.
40. člen
Kioski, namenjeni storitveni dejavnosti ali drobni ponudbi, morajo biti nameščeni tako, da ne bo oviran promet in da bodo izpolnjeni sanitarno tehnični pogoji.
41. člen
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje oziroma drugih objektov toliko, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in da so zagotovljeni pogoji bivanja in vzdrževanja. Minimalni odmik od parcelne meje je štiri metre, med objekti pa osem metrov. V primeru soglasja sosedov je lahko odmik tudi manjši.
Odmiki od komunalnih in energetskih vodov ter naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste teh vodov in naprav.
MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE POSEGOV
42. člen
Gradnja infrastrukturnega omrežja se mora oblikovno in glede uporabe materialov vključevati v naravno in grajeno okolje.
43. člen
Pri oblikovanju novih objektov in pri vzdrževalnih delih je treba upoštevati značilnosti koroške arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ravne – Dravograd:
– podolgovat tloris,
– etažnost K + P + M, višina pozidave kapnih leg je največ 0,8 metra,
– simetrična dvokapna streha naklona strešin 37–45 (ni obvezno za objekte javnega značaja), slemenitev v smeri daljše osi,
– kritina mora biti rdeče ali temne barve, trapezna pločevina ni dovoljena,
– fasade morajo biti svetle barve, v kombinaciji z lesom v temni barvi.
44. člen
Pri oblikovanju okolice objektov je treba upoštevati:
– za ograje se lahko uporabi le živa meja do višine enega metra, odmaknjena en meter od roba prometnih površin,
– protihrupna zaščita se izvede z zasaditvijo, izjemoma z drugimi rešitvami,
– gradnja opornih zidov je izjemoma dovoljena, če to zahtevajo pogoji za gradnjo.
MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA PREDLAGANIH OBMOČJIH VARSTVA NARAVE
45. člen
Na območju PUP 15 so opredeljena predlagana območja varstva narave:
– obvezno republiško izhodišče Karavanško-kamniški-savinjski regijski park,
– ekološko pomembno območje,
– naravne vrednote.
OHRANJANJE NARAVE
46. člen
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območji ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje občine Ravne na Koroškem (ZRSVN OE Maribor, september 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Ravne na Koroškem.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to določeno v naravovarstvenih smernicah. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da je naravovarstveno soglasje k projektnim rešitvam že pridobljeno z dnem izdaje naravovarstvenega mnenja k lokacijskemu načrtu.
47. člen
Vsi objekti morajo biti praviloma grajeni v oddaljenosti ene sestojne višine (ok. 30 metrov) od roba gozda. Gradnja pomožnih gospodarskih objektov v gozdu praviloma ni dovoljena.
Krčitve gozdov za kmetijske namene so možne v okviru obstoječih kmetij, na površinah, kjer v strokovnih dokumentih Zavoda za gozdove Slovenije ni evidentiranih ekoloških ali socialnih funkcij na prvi stopnji poudarjenosti. Lastnik zemljišča mora pridobiti mnenje ustrezne kmetijsko-svetovalne institucije o primernosti površine za kmetijsko obdelavo in o smiselnosti povečanja obdelovalnih površin za nadaljnji razvoj kmetije.
Razpršena gradnja stanovanjskih hiš in objektov občasnega bivanja na območju z ohranjenimi tradicionalnimi oblikami poselitve (krajina celkov, gorski travniki in pašniki) praviloma ni možna.
Gozdne ceste, na katerih prevladuje javna uporaba (povezujejo nastajajoča naselja z dolino), je treba prekategorizirati v javne ceste.
MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA OBMOČJU KULTURNE DEDIŠČINE
48. člen
Na zavarovanih in varovanih območjih in objektih so posegi dopustni pod pogoji, ki jih predpisujejo varstveni režimi ali pod posebnimi pogoji pristojne varstvene službe.
Za vse posege na zavarovanih in varovanih objektih in območjih ter pri posameznih spomenikih tudi na vplivnih območjih je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege, ki vplivajo ali je utemeljeno pričakovati, da bodo vplivali na varstvo, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine.
TOLERANCE PRI NAMEMBNOSTI, OBLIKOVANJU IN GABARITIH
49. člen
Pri objektih so dovoljena minimalna odstopanja od 44. člena tega odloka glede materialne obdelave strehe in fasad, ob upoštevanju konkretne lokacije in konkretnih razmer na terenu, upoštevajoč lokalne značilnosti in mikrolokacijo objekta. Odstopanje je treba strokovno utemeljiti v projektu.
MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
50. člen
Gradbena parcela se določi v projektni dokumentaciji glede na funkcijo objekta in zemljišča. Pozidanost gradbenih parcel je maksimalno 30%.
51. člen
Gradbena parcela naj ne presega površino 800 m2; v izjemnih primerih je možno povečati velikost gradbene parcele v skladu s terenskimi razmerami. Odstopanje je treba v projektu strokovno utemeljiti.
Za počitniške hišice je velikost gradbene parcele največ 200 m2. Ograjevanje gradbene parcele počitniške hišice ni dovoljeno.
MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
52. člen
Zgradbe morajo biti odmaknjene od javnih cest pod pogoji, ki jih določajo upravljavci cest. V območju varovalnih pasov je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca ceste.
Vsaka zgradba mora imeti trajno zagotovljen dostop na javno cesto. Priključki na prometne površine morajo biti urejeni tako, da ni oviran in ogrožen promet in da se ne poškodujejo prometni objekti.
Skupni priključki na prometnice se izvedejo tam, kjer je to možno. Priključki na prometne površine se smejo graditi le s soglasjem upravljavca.
Pri graditvi in rekonstrukcijah cest se priključki predvidijo s projekti.
Pri posegu v varovalni pas državnih cest si mora investitor pridobiti pogoje za vsak tak poseg posebej.
Za vse posege v 200-metrski varovalni pas železniške proge je treba upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem pragovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88) glede minimalnih dovoljenih odmikov.
53. člen
Pri zasnovi cestnega omrežja je treba upoštevati naslednjo zakonodajo, normative in predpise:
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97),
– Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98),
– Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98),
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 16/00),
– Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991),
– ostale tehnične normative, standarde in pravilnike.
V nadaljnjem načrtovanju priključevanja na državne ceste je treba smiselno upoštevati Interna navodila za postopke pri izdaji soglasij za priključke na državne ceste, ki jih je izdala Direkcija RS za ceste oktobra 2001.
MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE
54. člen
Pri gradnji infrastrukturnega omrežja se morajo upoštevati naravne danosti v prostoru, gostota poselitve in funkcija območja, ki ga napaja.
V zaselkih in na območjih, kjer je že zgrajena kanalizacija, javni vodovod in nizkonapetostno električno omrežje, se morajo nove zgradbe s predhodnim soglasjem upravljavcev priključiti nanje.
Če zgradbe ni možno priključiti na javno kanalizacijo, morajo biti odplake speljane v greznico, v skladu s poprejšnjim zdravstvenim soglasjem.
MERILA IN POGOJI ZA ENERGETSKO OPREMLJANJE
55. člen
V postopku pridobitve projektne dokumentacije in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj morajo posamezni investitorji pridobiti soglasja za priključitev na distribucijsko elektro omrežje.
56. člen
V okviru možnosti je treba vzpodbujati razvoj daljinskih sistemov oskrbe z energijo za potrebe ogrevanja naselij, predvsem z zemeljskim plinom, kjer to ni možno, pa z ekološko primernimi kurivi, s poudarkom na obnovljivih virih energije.
MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA IN UREJANJE VODA
57. člen
Za varovanje okolja, premoženja in ljudi je treba:
– ugotoviti ničelno stanje onesnaženosti zraka – emisijske vrednosti in določiti preventivne ukrepe pred prekomernim onesnaženjem (Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku – Uradni list RS, št. 73/94),
– zagotoviti protiprašno urejeno okolico živilskih obratov (11. člen Pravilnika o higieni – Uradni list RS, št. 60/02)
ter predvideti in zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države),
– potrebne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmik med stavbami),
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
58. člen
Pri načrtovanju posegov v prostor se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov
– z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
59. člen
Na področju upravljanja z vodami je treba:
– pri grafičnih podlagah vnesti tudi erozijska območja z erozijskimi žarišči. Razlago, kaj pripada erozijskim območjem, je možno pridobiti v Vodogospodarskih vsebinah prostorskega plana Slovenije (Predlog vodogospodarskih vsebin za prostorski plan Slovenije, Končno poročilo, FGG IZH, Lj. 10. 7. 2001),
– posege na območju, kjer so zaznani erozijski procesi, v fazi izdelave projektne dokumentacije posebej preveriti,
– pri predvidenih posegih upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda (Meža) 15 metrov od meje vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda pet metrov od meje vodnega zemljišča (Zakon o vodah (ZV-1), 14. člen, Uradni list RS, št. 67/02). Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami strug vodotokov.
60. člen
Pri gradnji lokalnih vodovodov morajo investitorji pridobiti zdravstveno soglasje.
Na zaščitenih – prispevnih območjih vodovodov, z izjemo naprav vodovoda, zajetij, rezervoarjev in cevovodov, ni dovoljeno graditi.
61. člen
Predvideti je treba vse potrebne ukrepe za zavarovanje zalog in zdravstvene ustreznosti pitne vode: (poglavje 3.3 varstvena območja Zakona o vodah – Uradni list RS, št. 67/02, 9. člen Zakona o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 69/95), 10. do 13. člen Pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00, Odlok o zaščiti zajetih vodnih virov na območju Občine Ravne na Koroškem – Medobčinski uradni vestnik, št. 11/89).
62. člen
Določiti je treba način oskrbe prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo in varno vodooskrbo, urediti ravnanje z odpadki, tudi s komunalnimi odpadnimi vodami (zbiranje, odstranjevanje...), na način, ki ne ogroža zdravja (10. do 13. člen Pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/2000 in 9. člen Zakona o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 69/95).
PUP 16
MEJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA
63. člen
Meja obravnavanega območja je opredeljena v kartografskem gradivu ter se nanaša na krajinsko in funkcionalno zaključeno ruralno naselje Strojna, kot je opredeljeno v naravovarstvenih smernicah.
FUNKCIJA OBMOČJA
64. člen
Območje obsega ruralno naselje Strojna, območje, ki je posebnega družbenega pomena glede na pogoje varstva naravne in kulturne dediščine. Pretežna raba območja: kmetijstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, turizem, gostinstvo in individualni stanovanjski objekti. Na območju je vaška cerkev s pokopališčem in podružnična osnovna šola.
Območje ima prometno povezavo ter lokalne energetske, komunalne in informacijske vode in naprave, ki se navezujejo na vode višjih redov.
OPREDELITEV MOŽNIH POSEGOV V PROSTOR
65. člen
Na območju so možni naslednji posegi:
– ureditev infrastrukturnega omrežja,
– urejanje vodotokov,
– gradnja objektov javnega značaja,
– gradnja stanovanjskih, turističnih, poslovno-obrtnih in gostinskih objektov,
– gradnja gospodarskih in pomožnih gospodarskih objektov,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov,
– tekoče vzdrževanje objektov in naprav,
– gradnja enostavnih objektov.
Na zavarovanih in varovanih območjih in objektih so posegi dopustni pod pogoji, ki jih predpisujejo varstveni režimi in posebni pogoji pristojne varstvene službe.
MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE POSEGOV
66. člen
Pri gradnji infrastrukturnega omrežja se morajo upoštevati naravne danosti v prostoru, gostota poselitve in funkcija območja, ki ga napaja.
67. člen
Pri urejanju vodotokov se mora v čimvečji meri upoštevati oblikovanost naravne struge.
68. člen
Razporeditev vseh objektov mora biti prilagojena značilni urbanistični zasnovi prostora. Višinski gabarit, značilen za območje, ne sme biti presežen, razen v primerih, ko je poseg del celovitejše ureditve prostora in so za to izdelane posebne strokovne podlage.
69. člen
Gradbene parcele se določajo glede na funkcijo objekta in zemljišča. Pozidanost gradbenih parcel je maksimalno 30%.
70. člen
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje oziroma drugih objektov toliko, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in da so zagotovljeni pogoji bivanja in vzdrževanja. Minimalni odmik od parcelne meje je štiri metre, med objekti pa osem metrov. V primeru soglasja sosedov je lahko odmik tudi manjši.
Odmiki od komunalnih in energetskih vodov ter naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste teh vodov in naprav.
MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE POSEGOV
71. člen
Gradnja infrastrukturnega omrežja se mora oblikovno in glede uporabe materialov vključevati v naravno in grajeno okolje.
72. člen
Pri oblikovanju objektov in vzdrževalnih delih na njih je treba upoštevati značilnosti koroške arhitekture:
– podolgovat tloris,
– etažnost K + P + M, višina podzidave kapnih leg je največ 0,8 metra,
– simetrična dvokapna streha s šopi, naklon strešin 37–45, slemenitev v smeri daljše osi,
– kritina so lesene deske – šitlni, opečni bobrovci ali zarezniki v rdeči barvi,
– fasade morajo biti svetle barve, v kombinaciji z lesom v temni barvi.
73. člen
Pri oblikovanju okolice objektov je treba upoštevati:
– za ograje se lahko uporabi le živa meja do višine enega, odmaknjena en meter od roba prometnih površin,
– protihrupna zaščita se izvede z zasaditvijo, izjemoma z drugimi rešitvami,
– gradnja opornih zidov je izjemoma dovoljena, če to zahtevajo pogoji za gradnjo.
MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA PREDLAGANIH OBMOČJIH VARSTVA NARAVE
74. člen
Na območju PUP 16 so opredeljena predlagana območja varstva narave:
– ekološko pomembno območje,
– naravne vrednote.
OHRANJANJE NARAVE
75. člen
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območji ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje občine Ravne na Koroškem (ZRSVN OE Maribor, september 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Ravne na Koroškem.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to določeno v naravovarstvenih smernicah. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
76. člen
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da je naravovarstveno soglasje k projektnim rešitvam že pridobljeno z dnem izdaje naravovarstvenega mnenja k lokacijskemu načrtu.
77. člen
Vsi objekti morajo biti praviloma grajeni v oddaljenosti ene sestojne višine (ok. 30 metrov) od roba gozda.
Gradnja pomožnih gospodarskih objektov v gozdu praviloma ni dovoljena.
Krčitve gozdov za kmetijske namene so možne v okviru obstoječih kmetij, na površinah,kjer v strokovnih dokumentih Zavoda za gozdove Slovenije ni evidentiranih ekoloških ali socialnih funkcij na prvi stopnji poudarjenosti. Lastnik zemljišča mora pridobiti mnenje ustrezne kmetijsko-svetovalne institucije o primernosti površine za kmetijsko obdelavo in o smiselnosti povečanja obdelovalnih površin za nadaljnji razvoj kmetije.
Razpršena gradnja stanovanjskih hiš in objektov občasnega bivanja na območju z ohranjenimi tradicionalnimi oblikami poselitve (krajina celkov, gorski travniki in pašniki) praviloma ni možna. Območja, namenjena tovrstnim posegom, je treba predhodno opredeliti.
Gozdne ceste, na katerih prevladuje javna uporaba (povezujejo nastajajoča naselja z dolino), je treba prekategorizirati v javne ceste.
MERILA IN POGOJI NA OBMOČJU KULTURNE DEDIŠČINE
78. člen
Na zavarovanih in varovanih območjih in objektih so posegi dopustni pod pogoji, ki jih predpisujejo varstveni režimi ali pod posebnimi pogoji pristojne varstvene službe.
Za vse posege na zavarovanih in varovanih objektih in območjih ter pri posameznih spomenikih tudi vplivnih območjih je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege, ki vplivajo ali je utemeljeno pričakovati, da bodo vplivali na varstvo, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine.
Na območju Strojne se nahaja območje kompleksnega varstva kulturne dediščine Strojna, ki je opredeljena tudi v državnem prostorskem planu. Posebna stopnja zaščite je predvidena za zaščiteno kmetijo Janež na Strojni.
TOLERANCE PRI NAMEMBNOSTI, OBLIKOVANJU IN GABARITIH
79. člen
Odstopanja so dovoljena ob upoštevanju konkretne lokacije in konkretnih razmer na terenu, v skladu s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
80. člen
Gradbena parcela se določi v projektni dokumentaciji glede na funkcijo objekta in zemljišča.
Pozidanost gradbenih parcel je maksimalno 30%.
81. člen
Gradbena parcela naj ne presega površino 800 m2; v izjemnih primerih je možno povečati velikost gradbene parcele v skladu s terenskimi razmerami. Odstopanje je treba v projektu strokovno utemeljiti.
Za počitniške hišice je velikost gradbene parcele največ 200 m2. Ograjevanje gradbene parcele počitniške hišice ni dovoljeno.
MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
82. člen
Zgradbe morajo biti odmaknjene od javnih cest pod pogoji, ki jih določajo upravljavci cest. V območju varovalnih pasov je potrebno pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca ceste. Vsaka zgradba mora imeti trajno zagotovljen dostop na javno cesto.
Priključki na prometne površine morajo biti urejeni tako, da ni oviran in ogrožen promet in da se ne poškodujejo prometni objekti. Skupni priključki na prometnice se izvedejo tam, kjer je to možno. Priključki na prometne površine se smejo graditi le s soglasjem upravljavca.
Pri graditvi in rekonstrukcijah cest se priključki predvidijo v projektih.
Za vse posege v 200 metrski varovalni pas železniške proge je treba upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, 85/00) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem pragovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88) glede minimalnih dovoljenih odmikov.
83. člen
Pri zasnovi cestnega omrežja je treba upoštevati naslednjo zakonodajo, normative in predpise:
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97),
– Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98),
– Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98),
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 16/00),
– Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991),
– ostale tehnične normative, standarde in pravilnike.
MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE
84. člen
Pri gradnji infrastrukturnega omrežja se morajo upoštevati naravne danosti v prostoru, gostota poselitve in funkcija območja, ki ga napaja.
V zaselkih in na območjih, kjer je že zgrajena kanalizacija, javni vodovod in nizkonapetostno električno omrežje, se morajo nove zgradbe s predhodnim soglasjem upravljavcev priključiti nanje.
Če zgradbe ni možno priključiti na javno kanalizacijo, morajo biti odplake speljane v greznico v skladu s poprejšnjim zdravstvenim soglasjem.
MERILA IN POGOJI ZA ENERGETSKO OPREMLJANJE
85. člen
V postopku pridobitve projektne dokumentacije in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj morajo posamezni investitorji pridobiti soglasja za priključitev na distribucijsko elektro omrežje.
86. člen
V okviru možnosti je treba vzpodbujati razvoj daljinskih sistemov oskrbe z energijo za potrebe ogrevanja naselij, predvsem z zemeljskimi plinom, kjer to ni možno, pa z ekološko primernimi kurivi, s poudarkom na obnovljivih virih energije.
MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA IN UREJANJE VODA
87. člen
Za varovanje okolja, premoženja in ljudi je treba:
– ugotoviti ničelno stanje onesnaženosti zraka – emisijske vrednosti in določiti preventivne ukrepe pred prekomernim onesnaženjem (Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku – Uradni list RS, št. 73/94),
– zagotoviti protiprašno urejeno okolico živilskih obratov (11. člen Pravilnika o higieni – Uradni list RS, št. 60/02)
ter predvideti in zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države),
– potrebne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmik med stavbami),
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
88. člen
Pri načrtovanju posegov v prostor se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov,
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
89. člen
Na področju upravljanja z vodami je treba:
– pri grafičnih podlagah vnesti tudi erozijska območja z erozijskimi žarišči. Razlago, kaj pripada erozijskim območjem, je možno pridobiti v Vodogospodarskih vsebinah prostorskega plana Slovenije (Predlog vodogospodarskih vsebin za prostorski plan Slovenije, Končno poročilo, FGG IZH, Lj. 10. 7. 2001),
– posege na območju, kjer so zaznani erozijski procesi, v fazi izdelave projektne dokumentacije posebej preveriti,
– pri predvidenih posegih upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda (Meža) 15 metrov od meje vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda pet metrov od meje vodnega zemljišča (Zakon o vodah (ZV-1), 14. člen, Uradni list RS, 67/02). Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami strug vodotokov.
90. člen
Pri gradnji lokalnih vodovodov si morajo investitorji pridobiti zdravstveno soglasje.
Na zaščitenih – prispevnih območjih vodovodov, z izjemo naprav vodovoda, zajetij, rezervoarjev in cevovodov, ni dovoljeno graditi.
91. člen
Predvideti je treba vse potrebne ukrepe za zavarovanje zalog in zdravstvene ustreznosti pitne vode: (poglavje 3.3 varstvena območja Zakona o vodah – Uradni list RS, št. 67/02, 9. člen Zakona o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 69/95), 10. do 13. člen Pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00, Odlok o zaščiti zajetih vodnih virov na območju Občine Ravne na Koroškem – Medobčinski uradni vestnik, št. 11/89).
92. člen
Določiti je treba način oskrbe prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo in varno vodooskrbo, urediti ravnanje z odpadki, tudi s komunalnimi odpadnimi vodami (zbiranje, odstranjevanje…), na način, ki ne ogroža zdravja (10. do 13. člen Pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00 in 9. člen Zakona o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 69/95).
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
93. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:
– Odlok o PUP za območje Strojnske Reke (MUV, št. 17/89),
– Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o PUP za območje Strojnske Reke (Uradni list RS, št. 15/98),
– Odlok o ZN Reka Graben 74 (MUV, št. 13/75),
– Odlok o Spremembi ZN Reka Graben 74 – Strojnska Reka (MUV, št. 17/89),
– Odlok o ZN transportno skladiščne obrtno komunalne cone Dobja vas (MUV, št. 17/84),
– ZN »Brdinje 80« (MUV, št. 3/82).
94. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-2/03-60
Ravne na Koroškem, dne 27. maja 2004.
Župan
Občine Ravne na Koroškem
Maksimilijan Večko, univ. dipl. inž. l. r.

AAA Zlata odličnost