Uradni list

Številka 52
Uradni list RS, št. 52/2004 z dne 10. 5. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 52/2004 z dne 10. 5. 2004

Kazalo

2495. Odlok o razglasitvi vaškega jedra Polhovega Gradca, cerkve Marijinega rojstva, Oštetarjeve hiše ter hiše Polhov Gradec 17 za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 7006.

Na podlagi 5., 6., 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), predloga Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana in 16. člena statuta Občine Dobrova – Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99) je Občinski svet občine Dobrova – Polhov Gradec na 12. redni seji dne 21. 4. 2004 sprejel
O D L O K
o razglasitvi vaškega jedra Polhovega Gradca, cerkve Marijinega rojstva, Oštetarjeve hiše ter hiše Polhov Gradec 17 za kulturni spomenik lokalnega pomena
1
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Polhov Gradec – Vaško jedro (EŠD 9915).
Znotraj območja navedenega kulturnega spomenika (EŠD 9915) leže naslednje enote dediščine, ki se prav tako razglasijo za spomenike lokalnega pomena:
– Polhov Gradec – Cerkev Marijinega rojstva (EŠD 2126),
– Polhov Gradec – Oštetarjeva hiša (EŠD 2126),
– Polhov Gradec – Hiša Polhov Gradec 17 (EŠD 9914).
Enote imajo zaradi krajinskih, urbanističnih, kulturnih, umetnostno-arhitekturnih ter etnoloških izjemnih lastnosti in njihovega součinkovanja poseben pomen za lokalno skupnost, zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena z lastnostmi urbanističnega, umetnostno zgodovinskega oziroma umetnostnega in arhitekturnega spomenika ter etnološkega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev vaškega jedra Polhovega Gradca, cerkve Marijinega rojstva, Oštetarjeve hiše ter hiše Polhov Gradec 17 za kulturne spomenike lokalnega pomena:
– Vedutno izpostavljeno vaško jedro Polhovega Gradca z ohranjenim historičnim sistemom pozidave v gruči, s številnimi ohranjenimi objekti ter fragmenti iz starejših obdobij predstavlja pomnik preteklosti in specifične prilagoditve urbanizacije razgibanemu terenu.
– Župnijska cerkev Marijinega rojstva je bila zgrajena v letih 1728–1736 na mestu prvotne poznogotske cerkve. Med leti 1861 in 1871 sta cerkev in zvonik z nadzidavo dobila današnjo podobo. Glavni oltar s Herrleinovo oltarno sliko je delo družine Facijev iz 40. let 18. stoletja. V stranskih oltarjih sta Metzingerjevi sliki iz druge četrtine 18. stoletja.
– Poznogotska, zidana Oštetarjeva hiša, šeststranega notranjega tlorisa s številnimi ohranjenimi arhitekturnimi elementi preko katerih sledimo stavbno zgodovino vse od 16. stoletja. Domače ime »pri Oštetarju« je ohranjeno iz časov, ko naj bi tu po ustnem izročilu prebival grajski oskrbnik.
– Poznobaročna, vrhhlevna Severjeva hiša, Polhov Gradec 17, je predstavnik skromne kmečke arhitekture. Zaradi svoje značilne regionalne stavbne podobe in izjemne lege v prostoru soustvarja značilno podobo Polhovega Gradca.
3
Meja varovanega območja kulturnega spomenika je vrisana na katastrski kopiji v merilu 1:5000.
Meja enote Polhov Gradec – Vaško jedro (EŠD 9915) obsega parc. št.: 1, 3, 5, 7/1, 7/2, 8, 9, *10, 10, *11, 11/1, 11/2, 12, *12, 13, *13, *14, *15, 15/1, 15/2, 15/3, 15/4, *16, *17, 17/1, 17/2, 17/3, *18, *19, *20, 20/6, *21, 22, 23, 24, *24, *25/2, *27, *28, *29, *47, *48, *49, *51, *52, *53, *55, *57/2, *57/1, *58, *59, *60, *72, *73, *74, *76, *77, *79, *80/1, *80/2, *81/1, *82, *83, 137/3, 137/6 del, 137/11, 137/16 del, 141, 143/1, 143/3, 143/4, 143/5, 156, 157/1, 157/2, 158/1, 158/2, 159, 161, 162, 163, 164, *164, 166, 175, *178/, 186, 187, *190, 207/1, 207/2, 210,1, 210/2, 210/3, 212/1, 212/2, 213/2, 213/5, 218/1, 218/2, 218/6, 218/7, 218/8, 218/9, 218/10, 220/1, 220/2, 244, 145/7 del, 1259, 1259/2, 1259/3 del, vse k.o. Polhov Gradec.
Enote dediščine: Polhov Gradec – Cerkev Marijinega rojstva (EŠD 2126) obsega parcelno številko *57/1 k.o. Polhov Gradec,
Polhov Gradec – Oštetarjeva hiša (EŠD 555) obsega parcelno številko *13, k.o. Polhov Gradec
in enota Polhov Gradec – Hiša Polhov Gradec 17 obsega parcelno številko *83, k.o. Polhov Gradec.
Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega sklepa, hranita Občina Dobrova – Polhov Gradec in Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje krajinskih, urbanističnih, kulturnih, arhitekturnih, etnoloških in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje posameznih delov in posameznih objektov znotraj varovanega območja po načelu ohranjanja uličnih nizov, izvirnih tlorisnih zasnov objektov znotraj območja, arhitekturnih elementov, gabaritov, sestave materialov in barvne podobe;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot, arhitekturne zasnove zunanjosti objektov z rušenjem in odstranjevanjem ter tudi z nadzidavami, prizidavami ter dodajanjem posameznih novih prvin.
Za umetnostnozgodovinski spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot spomenika v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti;
– podrejanje rabe in posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot spomenika;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture objekta in njegove notranje premične in nepremične opreme po načelu ohranjanja izvirne podobe.
Za etnološka spomenika velja varstveni režim, ki velja za naselbinski spomenik in se dopolni z naslednjima postavkama:
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot, arhitekturnih zasnov notranjščine objektov in njihove opreme;
– dopustna je strokovna prenova okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekunstrukcije.
Spomeniki so zavarovani z namenom, da se:
– ohrani naselbinska in stavbna dediščina;
– ohrani sakralni pomen in raba cerkve;
– ohrani neokrnjenost urbanističnih, arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– varuje značilna silhueta naselja in se ohranjajo vedute na naselje;
– poveča pričevalnost kulturnih spomenikov;
– predstavijo kulturne vrednosti spomenikov in situ in v medijih;
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno-raziskovalno delo.
5
Za vsak poseg v območju spomenika, v dele spomenika ter v vplivno območje naselbinskega spomenika je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čimbolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
8
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljavnost odloka o razglasitvi kmečkih hiš Polhov Gradec 33 in Polhov Gradec 17 za kulturni spomenik, ki je bil sprejet in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije 86/98; str. 7456, št. odloka 4467.
9
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-03-1166/04
Dobrova, dne 21. aprila 2004.
Župan
Občine Dobrova – Polhov Gradec
Lovro Mrak l. r.

AAA Zlata odličnost