Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/2004 z dne 2. 4. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/2004 z dne 2. 4. 2004

Kazalo

1406. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2003 in 2004, stran 3803.

Na podlagi 5. in 7. člena v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2003 in 2004
1. člen
V Uredbi o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 43/03, 81/03 in 117/03) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»1. člen
Ta uredba določa:
– programe kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja, skladno s proračunom Republike Slovenije za leto 2003 in proračunom Republike Slovenije za leto 2004, in druge ukrepe, ki se financirajo iz sredstev za programe kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja;
– upravičence, upravičene stroške, pogoje, kriterije, postopke za uvedbo in izvajanje posameznih ukrepov in namenov ter nadzor nad izvajanjem ukrepov iz prejšnje alinee;
– vsebino ukrepov kmetijske strukturne politike sofinancirane iz usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada;
– namene, upravičene naložbe, upravičljive stroške, upravičence, merila za upravičenost, merila za izbor ter finančne kriterije za ukrepe iz prejšnje alinee.«.
2. člen
V 2. členu se za drugim odstavkom doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Sredstva za izvajanje ukrepov kmetijske strukturne politike sofinancirane iz usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, so v skladu z Enotnim programskim dokumentom Republike Slovenije za obdobje 2004-2006 ter njegovim izvedbenim dokumentom Programskim dopolnilom Republike Slovenije za obdobje 2004-2006. Na podlagi omenjenih dokumentov se določi višina sredstev za posamezne namene in obdobje izvajanja obveznosti plačil.«.
3. člen
Naslov II. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»II. UKREPI KMETIJSKE STRUKTURNE POLITIKE IN KMETIJSKE POLITIKE RAZVOJA PODEŽELJA – NACIONALNI DEL«.
4. člen
Za 11. členom se doda 11.a člen, ki se glasi:
»11.a člen
(pomoč mladim kmetom za prevzem kmetij)
(1) Predmet podpore je delno pokrivanje stroškov, ki izhajajo iz naslova generacijskega lastninskega prevzema kmetije s strani mladega kmeta.
(2) Pomoč iz tega člena se dodeli v obliki enkratne finančne pomoči.
(3) Upravičljivi strošek za namen iz tega člena je enkratna finančna pomoč.
(4) Upravičenci do podpor iz tega člena so kmetije, razen pašnih oziroma agrarnih skupnosti, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju Republike Slovenije ter izpolnjujejo predpisane pogoje.
(5) Pogoji in omejitve za pridobitev sredstev iz tega člena so:
1. pogoji, ki jih mora izpolnjevati mladi kmet:
– biti mora nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je mlajši od 40 let oziroma bo dopolnil 40 let v letu objave javnega razpisa in gre za njegov prvi lastniški prevzem,
– imeti mora stalno prebivališče na naslovu kmetije,
– se obvezuje, da bo ostal nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva še najmanj 5 let po prejemu pomoči iz tega člena, razen v primeru višje sile,
– ob oddaji vloge mora biti ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti;
2. kot ustrezna usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti iz zadnje alinee prejšnje točke se šteje:
– najmanj poklicna kmetijska izobrazba ali sorodna agroživilska izobrazba, ali
– katerakoli druga poklicna izobrazba in triletne delovne izkušnje na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti, ali
– opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja, ali
– končana osnovna šola in vsaj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti;
3. pogoji, ki jih mora izpolnjevati kmetija:
– biti mora prijavljena v evidenci kmetijskih gospodarstev, ki jo vodi MKGP,
– kmetijsko gospodarstvo je moralo v tekočem letu, v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: AKTRP) izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, kakor jih določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike,
– upravičenec mora imeti ob oddaji vloge v uporabi vsaj za 5 ha primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi, od tega vsaj 3 ha v lasti,
– določbo iz prejšnje alinee se ne uporablja za pridelavo medu in ostalih čebeljih proizvodov ter za vzrejo čebeljih matic. V takem primeru mora imeti upravičenec ob oddaji vloge v uporabi vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi, od tega vsaj 1 ha v lasti in 40 čebeljih družin,
– upravičenec, ki pridobi pomoč iz naslova tega ukrepa, mora najkasneje eno leto po prejetju sredstev uvesti spremljanje rezultatov gospodarjenja na kmetiji po FADN metodologiji ter mora spremljati rezultate gospodarjenja po tej metodologiji vsaj še pet let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa,
– prvi lastniški prevzem kmetije in vzpostavitvi mladega prevzemnika kot nosilca kmetijskega gospodarstva, mora biti opravljen najkasneje v 12 mesecih pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev,
– za datum lastniškega prevzema se šteje datum vložitve predloga za vpis lastnine v zemljiško knjigo,
– ob predložitvi vloge mora biti prevzeta celotna kmetija s strani mladega kmeta, oziroma s strani mladega kmeta in njegovega zakonca iz naslova zakonske ali izvenzakonske skupnosti,
– upravičenec mora predložiti načrt gospodarjenja kmetije najmanj za obdobje petih let od oddaje vloge na javni razpis,
– kmetija mora biti ob oddaji vloge ekonomsko vitalna. To pomeni, da mora iz kmetijskih dejavnosti, ki se odvijajo na kmetijskem gospodarstvu dosegati letne prihodke vsaj v višini minimalne bruto letne plače na zaposlenega v gospodarstvu. Pri izračunu letnega prihodka kmetije iz kmetijske dejavnosti se morajo upoštevati podatki veljavnega Kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji,
– kmetija mora ob oddaji vloge, oziroma najkasneje tri leta po prejemu sredstev, izpolnjevati vse minimalne standarde glede higiene, okolja in dobrega počutja živali;
4. za 1 ha primerljivih kmetijskih površin iz četrte alinee prejšnje točke se šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov, ali
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, ali
– 4 ha pašnikov, ali
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, ali
– 0,2 ha pokritih površin v vrtnarstvu, pri pridelavi jagod ali jagodičja oziroma 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob, ali
– 8 ha gozdov, ali
– 5 ha gozdnih plantaž, ali
– 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin;
(6) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena znaša do največ 5,000.000 SIT na upravičenca.
(7) Kriteriji za izbor vlog:
1. višina sredstev se določi na podlagi doseženih točk pri ocenitvi prispelih vlog, ki bodo izpolnjevale predpisane pogoje in omejitve. Pri izbiri in ocenjevanju vlog se uporabljajo naslednja merila:
– razvojni in regionalni vidiki kmetijskega gospodarstva,
– tržni in ekonomski elementi kmetijske proizvodnje,
– socialni vidiki kmetijskega gospodarstva,
– okoljski vidiki kmetijske proizvodnje,
– stroški, ki izhajajo iz naslova lastninskega prenosa kmetijskega gospodarstva;
2. vsa merila se točkujejo. Kolikor na razpis prispe več vlog kakor je razpoložljivih sredstev, imajo prednost pri izbiri tiste vloge, ki bodo dosegle večjo število točk.
(8) Če je kmetijsko gospodarstvo za isti namen, za katerega uveljavlja pridobitev sredstev po tem členu, že pridobilo državno pomoč iz naslova ostalih javnih sredstev Republike Slovenije, potem skupna višina dodeljenih državnih pomoči ne sme presegati delež dodeljenih sredstev iz šestega odstavka tega člena.«.
5. člen
21. člen se spremeni tako, da se glasi:
»21. člen
(podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju)
(1) Predmet podpore je sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj povezanih s kmetijstvom za pomoč pri izvajanju strokovnih prireditev, informiranju na terenu in usposabljanju kmetov, ki so registrirana in delujejo na območju Republike Slovenije.
(2) Upravičljivi stroški iz tega člena so:
– stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostorov, oziroma nakup opreme),
– materialni stroški in stroški dela pisarne ter organov,
– stroški članarin v mednarodnih organizacijah,
– stroški, povezani z izobraževanjem in usposabljanjem članstva (najemnine – prostorov, honorarji predavateljem, materialni stroški povezani z izvedbo izobraževanja),
– stroški, povezani s predstavitvijo svoje dejavnosti (materialni stroški predstavitev na sejmih, pri organizaciji demonstracij in razstav, izdelava in transfer predstavitvenih gradiv).
(3) Pogoji za pridobitev sredstev iz tega člena so:
1. predložitev dokazil o zastopanosti čim večjega števila aktivnega članstva,
2. predložitev dokazil o zagotavljanju čim širše predstavitve kmetijskim uporabnikom in javnosti,
3. predložitev dokazil o zagotavljanju pomoči kmetijskim gospodarstvom na področju izobraževanja,
4. delovati morajo na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi.
(4) Upravičenci do sredstev po tem členu so:
a) nevladne organizacije: Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije;
b) pravne osebe, ustanovljene v skladu s predpisom, ki ureja društva, ter so registrirane in delujejo na območju Republike Slovenije: društva, zveze društev in združenja na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanih dejavnosti.
(5) Upravičenci iz točke a) prejšnjega odstavka predložijo vlogo na obrazcu, ki ga pridobijo na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja najkasneje do 15. aprila 2004.
(6) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena znaša do 50% upravičljivih stroškov.
(7) Delež dodeljenih državnih pomoči iz vseh javnih virov za namene iz tega člena znaša do 100% upravičljivih stroškov kot so stroški organizacije izobraževanja in usposabljanja, organizacije tekmovanj, razstav in sejmov. Na posameznega upravičenca iz točke b) četrtega odstavka tega člena, skupni znesek pomoči iz vseh javnih virov v obdobju treh let, ne sme presegati 100.000 EUR.«.
6. člen
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»24. člen
(pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil)
(1) Predmet podpore so:
– sofinanciranje strokovnih programov na mednarodnih kmetijsko živilskih sejmih in organizacije specializiranih sejmov s področja kmetijstva in živilske industrije v Republiki Sloveniji,
– sofinanciranje predstavitve slovenskega kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije na sejmih v tujini,
– sofinanciranje aktivnosti informiranja in promocije kmetijskih pridelkov oziroma živil v Republiki Sloveniji in v tujini.
(2) Upravičenci do sredstev so pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, nevladne, neprofitne organizacije, registrirane v skladu s predpisom, ki ureja društva, gospodarska interesna združenja, ki združujejo živilsko industrijo v Republiki Sloveniji, registrirana v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe.
(3) Upravičljivi stroški za namen iz prve alinee prvega odstavka tega člena so stroški, ki nastanejo pri organizaciji in izvedbi sejmov, strokovnih posvetov, predavanj, okroglih miz, strokovnih razstav, predstavitev ali tekmovanj, pri čemer se kot upravičljiv strošek upošteva ureditev ali najem prostorov za sejemsko dejavnost in za predavanja, tekmovanja, strokovne razstave, stroški predavateljev, stroški, ki so vezani na razstavne eksponate (transport, ureditev pogojev za postavitev razstavnih eksponatov) in izdelava strokovnih materialov (tiskani, video materiali, panoji).
(4) Upravičljivi stroški za namen iz druge alinee prvega odstavka tega člena so stroški, ki nastanejo pri najemu, ureditvi ter uporabi razstavnega prostora za svojo predstavitev na sejmu, potni stroški in stroški bivanja v času sejma, priprava in tisk promocijskega materiala, kot so plakati, tiskani materiali ter stroški, ki nastanejo z udeležbo na strokovnih konferencah v okviru sejma, kot so kotizacije, priprave predstavitvenih gradiv.
(5) Upravičljivi stroški za namen iz tretje alinee prvega odstavka tega člena so stroški, ki nastanejo pri izdelavi oziroma pripravi različnih aktivnosti informiranja in promocije kmetijskih pridelkov oziroma živil v Republiki Sloveniji in v tujini, distribucijo in predvajanjem naslednjih sklopov informiranja in oglaševanja:
– priprava oglaševalskih akcij in izdelava celostne podobe, vključno s promocijskim materialom,
– spletne strani,
– medijske aktivnosti,
– družabne in družbeno-informativne dejavnosti.
(6) Pogoji za pridobitev sredstev po tem členu:
– za namen iz prve alinee prvega odstavka tega člena mora upravičenec priložiti potrdilo o registraciji vlagatelja, program strokovnih prireditev, organiziranih v sklopu mednarodnih kmetijsko živilskih sejmov in specializiranih sejmov s področja kmetijstva in živilske industrije v Sloveniji, dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev vlagatelja;
– za namen iz druge alinee prvega odstavka tega člena mora upravičenec priložiti potrdilo o registraciji vlagatelja, specifikacijo celotnih stroškov predstavitve s finančnimi dokazili o vseh izvedenih dejavnostih, katere se v skladu s to uredbo lahko uveljavlja kot upravičljive stroške za sofinanciranje, natančen opis sejemske predstavitve z zadanimi in uresničenimi cilji predstavitve, opis udeležbe na ob sejemskih dejavnostih (konferencah, simpozijih…), dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev s strani vlagatelja;
– za namen iz tretje alinee prvega odstavka tega člena morajo biti akcije informiranja in promocije naravnane tako, da se promovirajo izdelki s priznanimi označbami kakovosti s slovenskim poreklom doma in v tujini med čim več ciljnimi javnostmi in hkrati informirajo potrošnika o različnih kategorijah posameznih izdelkov in spremembah, ki jih prinaša harmonizacija zakonodaje na področju posamezne panoge živilske industrije. Cilj promocijskih akcij mora biti večja prepoznavnost omenjenih izdelkov ter uveljavitev izdelkov tako v Republiki Sloveniji kot tudi na notranjem trgu EU. Akcije informiranja in promoviranja morajo zagotoviti tudi obveščanje o zdravem načinu prehranjevanja in o sistemih in predpisih, ki zagotavljajo varno in kakovostno hrano.
(7) Za namene iz tretje alinee prvega odstavka tega člena mora vlagatelj izkazati, da je bil za izvedbo aktivnosti informiranja in promocije izbran izvajalec, ki ima ustrezne reference pri podobnih projektih in je bil ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev najcenejši. Promocijski in informativni material, izdelan v sklopu teh aktivnosti, ne sme biti predmet prodaje. Priloženo mora biti potrdilo o registraciji in aktivnem delovanju vlagatelja ter dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev vlagatelja v višini do najmanj 50% upravičenih stroškov. Iz izbranega programa kampanje mora biti razvidna specifikacija skupnih stroškov programa promocije in informiranja, posameznih aktivnosti v okviru programa ter okviren terminski plan izvedbe posameznih komunikacijskih akcij.
(8) Merila za ocenjevanje vlog so:
1. za namen iz prve alinee prvega odstavka tega člena:
– obseg strokovnega programa v času trajanja priglašenih sejmov (število strokovnih prireditev v času trajanja sejma),
– argumentirana in dejansko obračunana finančna sredstva, namenjena za organizacijo strokovnih programov s strani organizatorja,
– pomembnost sejemske prireditve v nacionalnem in mednarodnem okviru (število držav, iz katerih so razstavljavci, število razstavljavcev, domačih in tujih),
– ocenjen obisk sejemske prireditve (podatki, podani s strani organizatorja),
– ocenjen obisk strokovnega programa (podatki, podani s strani organizatorja);
2. za namen iz druge alinee prvega odstavka tega člena:
– sejemska predstavitev je skupna za čim večje število slovenskih pridelovalcev, predelovalcev in drugih institucij,
– sejemska predstavitev je skupna za čim večje število slovenskih prehrambenih proizvodov,
– argumentirana in dejansko prikazana finančna sredstva, namenjena za organizacijo skupne sejemske predstavitve s strani organizatorja predstavitve,
– razpoložljivost spremljajočega promocijskega materiala,
– velikost predstavitvenega sejemskega prostora,
– aktivna strokovna udeležba slovenskih predstavnikov na čim več ob sejemskih dejavnostih (konferencah, simpozijih…);
3. za namen iz tretje alinee prvega odstavka tega člena:
– povezan nastop gospodarskih subjektov s področja pridelave in predelave ter skupna vlaganja,
– sporočila promocijskih aktivnosti morajo biti pozitivno naravnana in naj obveščajo, da ima proizvod posebne lastnosti, ki so pogoj za pridobitev uradnih zaščitnih znakov (geografsko poreklo, geografska označba, tradicionalen ugled, ekološki proizvod, integriran proizvod, višja kakovost),
– celostno informiranje potrošnikov o različnih kategorijah posameznih izdelkov, spremembah, ki jih prinaša harmonizacija zakonodaje ter o sistemih in predpisih, ki zagotavljajo varno in kakovostno hrano,
– akcije informiranja in promocije pokrivajo čim večji spekter ciljnih javnosti,
– obveščanje o zdravem načinu prehranjevanja oziroma o tem, kaj konkretne posebne lastnosti proizvoda pomenijo za zdravje in življenje ljudi.
(9) Višina sofinanciranja za ukrepe iz tega člena znaša največ do 50% upravičljivih stroškov. Podpore se dodeljujejo do porabe za ta namen razpoložljivih sredstev.
(10) Skupna višina dovoljene državne pomoči iz vseh javnih virov za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil znaša do 50% upravičljivih stroškov.«.
7. člen
Naslov poglavja IV. se spremeni tako, da se glasi:
»IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV – NACIONALNI DEL«.
8. člen
Drugi odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Razen v primerih iz šestega odstavka tega člena, o dodelitvi sredstev po tej uredbi odloča predstojnik Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: AKTRP). V primeru ukrepa iz 5. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe ter točke a) četrtega odstavka 21. člena te uredbe, predstojnik AKTRP izda odločbo o dodelitvi sredstev neposredno na podlagi vloge. Vlogo je potrebno poslati priporočeno na naslov AKTRP, Dunajska 160, Ljubljana.«.
9. člen
Za 38. členom se dodata novi poglavji V. in VI. in členi, ki se glasijo:
»V. UKREPI KMETIJSKE STRUKTURNE POLITIKE SOFINANCIRANI IZ USMERJEVALNEGA ODDELKA EVROPSKEGA KMETIJSKEGA USMERJEVALNEGA IN JAMSTVENEGA SKLADA
38.a člen
(vrste ukrepov)
V okviru izvajanja kmetijske strukturne politike, sofinancirane iz usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, se sredstva namenijo za naslednje ukrepe:
1. izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov;
2. naložbe v kmetijska gospodarstva;
3. diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu alternativni dohodkovni viri;
4. trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov.
38.b člen
(izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov)
(1) Podpore investicijam, v okviru tega ukrepa, bodo prispevale k izboljšanju in racionalizaciji predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter tako prispevale k povečanju konkurenčnosti in dodane vrednosti teh proizvodov.
(2) Investicije zadevajo predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, primernih za človeško prehrano in prehrano živali (razen proizvodov iz rib, proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode in aktivnosti znotraj sektorja sladkorja) in spadajo v naslednje sektorje: meso, mleko, žita in druge rastline, ki se uporabljajo v mlinski industriji, vino, sadje, zelenjava, krompir, rastlinsko olje, jajca, med in hrana za živali. Podpora se dodeli le za tiste investicije, ki se nanašajo na predelavo kmetijskih proizvodov, pri kateri je proizvod, ki nastane s tem postopkom prav tako kmetijski proizvod.
(3) Upravičene investicije so:
– izgradnja, nakup ali obnova nepremičnin z izjemo nakupa zemljišč;
– nakup novih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc (stroški iz te alinee so dodatni stroški k stroškom iz prve in druge alinee tega odstavka, in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% teh stroškov).
(4) Upravičljivi stroški za namene iz tega člena so:
– gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev kanalizacije);
– stroški nakupa nepremičnin, to je že zgrajenih zgradb in zemljišč, na katerih so zgrajene, če obstaja neposredna povezava med nakupom in ciljem zadevne investicije;
– oprema (oprema za sprejem surovin, oprema za predelavo in proizvodnjo izdelkov (obdelava, priprava, dodelava, konzerviranje…), oprema za pakiranje in embaliranje, oprema za nadzor in obvladovanje kakovosti, oprema za skladiščenje, oprema za odpremo, laboratorijska oprema, računalniška oprema s programi ter naprave za zmanjšanje obremenjenosti okolja s proizvodnjo);
– ostali splošni stroški, ki so neposredno povezani z investicijo (honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakup patentov in licenc) do višine 12% upravičljivih stroškov investicije.
(5) Podpore se ne dodelijo za:
– investicije na ravni trgovine,
– investicije v predelavo ali trženje proizvodov iz tretjih držav,
– nakup rabljene opreme,
– investicije, katerih cilj je povečati proizvodnjo, razen če obstajajo zadostna dokazila, da za zadevne proizvode obstajajo prodajne možnosti,
– investicije, ki spadajo v okvir programov podpor organizacij proizvajalcev v okviru – tržnih redov,
– investicije, ki spadajo v okvir ukrepov za podporo raziskovalnih projektov, ukrepov za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepov za preprečevanje bolezni živali,
– za plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja, ki zajemajo tudi stroški vzdrževanja in najema,
– bančne stroške in stroške garancij,
– stroške konverzije in tečajne izgube,
– investicije, katerih izvedba se je pričela pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev,
– investicije upravičencev, ki so v finančnih težavah, v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali likvidacije.
(6) Do sredstev iz tega člena so upravičene pravne in fizične osebe s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, ki so registrirane za opravljanje predelovalne dejavnosti v okviru naslednjih sektorjev: meso, mleko, žita in druge rastline, ki se uporabljajo v mlinski industriji, vino, sadje, zelenjava, krompir, rastlinsko olje, jajca, med in hrana za živali.
(7) Podpora se dodeli za financiranje investicij:
– za katere vlagatelj predloži poslovni načrt investicije, ki vključuje osnovne podatke o investitorju, podatke o investiciji, analizo trga, časovni potek investicije, stroške investicije, vire financiranja, ekonomsko analizo investicije. Podrobna vsebina in zahtevane priloge (dokazilo o registraciji, gradbena dokumentacija, dokazilo o finančnem stanju, strokovna ocena vpliva na okolje, in podobno) se določijo z razpisom;
– za katere je možno dokazati ekonomsko upravičenost (interna stopnja donosnosti višja kot 8%);
– kjer predelovalni obrati izpolnjujejo ustrezne minimalne standarde na področju okolja, higiene in dobrega počutja živali ali bodo izpolnjevali ustrezne standarde ob zaključku investicije;
– ki prispevajo k izboljšanju položaja zadevnega sektorja primarne kmetijske proizvodnje;
– za katere obstajajo zadostna dokazila, da za zadevne proizvode obstaja primerno tržišče.
(8) Projekt se izbere na podlagi opredeljenih meril za izbor. Načela, na katerih bodo temeljila ta merila, so:
– proizvodnja proizvodov višje kakovosti in skrb za varstvo potrošnikov,
– vpliv na primarno kmetijsko proizvodnjo (% dolgoročnih pogodb o odkupu ali ocena tega vpliva na temelju ustreznih analiz),
– vpliv na okolje (pozitiven vpliv na okolje),
– kazalniki uspešnosti poslovanja (izmerjena na podlagi ekonomskih kazalnikov),
– regionalno pokritje (oddaljenost od najbližjega predelovalnega obrata s podobnim tipom proizvodnje),
– prisotnost na in izven trgov Evropske unije.
(9) Finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev. Najvišja podpora znaša 40% upravičenih stroškov investicije, ob tem da je:
– najnižji znesek pomoči 25.000 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa). Projekti s skupno investicijsko vrednostjo nižjo od 62.500 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa) so izvzeti iz dodelitve podpor v okviru tega ukrepa;
– najvišji znesek pomoči 1,800.000 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa). Če skupna investicijska vrednost presega 4,500.000 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa), se izplača najvišji znesek pomoči.
(10) Struktura financiranja je naslednja:
– 20% zagotovi Evropska unija (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek);
– 20% zagotovi Republika Slovenija;
– 60% zagotovi vlagatelj/prejemnik pomoči.
38.c člen
(naložbe v kmetijska gospodarstva)
(1) Podpore naložbam, v okviru tega ukrepa, bodo prispevale k izboljšanju konkurenčnosti in tržne naravnanosti kmetijskih gospodarstev, ter tako prispevale k povečanju njihovega dohodka ob hkratnem doseganju vseh predpisanih standardov na področju varstva okolja, veterinarsko sanitarnih pogojev in pogojev za dobrobit živali.
(2) Naložbe zadevajo lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki so primerni za prehrano ljudi in živali, vključno s proizvodnjo semenskega materiala, na naslednjih sektorjih kmetijske pridelave: mleko, meso, jajca, med, poljščine, vino, olivno olje, sadje in zelenjava, hmelj, okrasne rastline in grmovnice, semena in ostali semenski material.
(3) Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo:
1. naložbe v hleve s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka in mesa;
2. naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo za potrebe lastne prireje;
3. naložbe v objekte, vključno s pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg;
4. naložbe v novogradnjo ali adaptacijo gospodarskih poslopij in objektov, vključno s pripadajočo opremo za predelavo mleka, in naložbe v ureditev pitne vode za potrebe predelave mleka na planinah, ki so v zasebni lasti;
5. nakup kmetijske mehanizacije in opreme;
6. nakup kmetijskih zemljišč;
7. prvi nakup plemenske črede v živinoreji ter prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin;
8. obnova trajnih nasadov;
9. nakup in postavitev zavarovanih prostorov vključno s pripadajočo opremo;
10. nakup in postavitev mrež proti toči;
11. naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti;
12. naložbe v objekte, vključno z vso pripadajočo opremo za neposredno prodajo nepredelanih proizvodov na kmetijah: skladiščni oziroma hladilni prostor, prodajni prostor.
Vlagatelj lahko kandidira za pridobitev pomoči za eno ali več vrst zgoraj naštetih naložb v okviru iste vloge.
(4) Upravičljivi stroški za naložbe iz prejšnjega odstavka vključujejo:
a) Upravičljive stroške za naložbe iz 1., 2., 3., 4., 11. in 12. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– stroške izgradnje, nabave ali izboljšanja nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene, vključno s pripadajočo opremo za kmetijsko proizvodnjo,
– pri posameznih gradbenih in obrtniških delih ter nakupu opreme so upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del),
– prispevek v naravi,
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičenih stroškov;
b) Upravičljive stroške za naložbe iz 5. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
nakup novih in rabljenih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičenih stroškov,
– nakup rabljene kmetijske mehanizacije in opreme se šteje kot opravičljiv strošek samo če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. upravičenec mora priložiti izjavo prodajalca rabljene kmetijske mehanizacije oziroma opreme v kateri mora biti navedeno njeno poreklo in iz katere mora biti razvidno, da v preteklih sedmih letih ni bila nabavljena s pomočjo nepovratnih sredstev Republike Slovenije ali Evropske unije,
2. cena rabljene kmetijske mehanizacije oziroma opreme ne presega njene tržne vrednosti in je nižja od stroškov za podobno novo opremo,
3. rabljena kmetijska mehanizacija oziroma oprema ima tehnične značilnosti, potrebne za delovanje ter izpolnjuje veljavne norme in standarde, tudi iz vidika varne vožnje in varnosti pri delu;
c) Upravičljive stroške za naložbe iz 6. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– nakup zemljišč, vključno s pravnimi honorarji in stroški vpisa zemljišča v zemljiško knjigo;
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičenih stroškov;
d) Upravičljive stroške za naložbe iz 7. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– prvi nakup plemenske črede v živinoreji ter prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin,
– v primeru prvega nakupa plemenske živine, namenjenega izboljšavi genetske kakovosti staleža na področju prireje mleka govedi se kot upravičljiv strošek prizna le nakup brejih plemenskih telic,
– v primeru prvega nakupa plemenske živine, namenjenega izboljšavi genetske kakovosti staleža na področju reje krav dojilj se ne prizna nakup krav ali brejih plemenskih telic črnobele pasme (ČB), rdeči holštajn (RH) ali kombinirane črnobele in rdeče holštajn pasme (ČB/RH),
– primeru prvega nakupa plemenske živine, namenjenega izboljšavi genetske kakovosti staleža na področju prireje mesa konj se kot opravičljiv strošek prizna le nakup plemenskih kobil hladnokrvnih pasem,
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičenih stroškov;
e) Upravičljive stroške za naložbe iz 8. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– stroški obnove trajnih nasadov, vključno s postavitvijo ali redno obnovo sadovnjakov ali oljčnikov in napravo jagodišč:
– v primeru postavitve ali redne obnove sadovnjakov ali oljčnikov, opravičljivi stroški vključujejo: zemeljska dela, pripravo poti, nakup in postavitev mrež, opore, mrež proti toči in sadik, stroški gnojenja in varstva rastlin v prvih treh letih postavitve oziroma obnove nasada,
– v primeru naprave jagodišč, upravičljivi stroški vključujejo: nakup sadik, pripravo tal, stroški gnojenja in varstva rastlin, prvi nakup namakalne opreme.
– pri posameznih gradbenih in obrtniških delih ter nakupu opreme so upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del).
– prispevek v naravi,
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičenih stroškov;
f) Upravičljive stroške za naložbe iz 9. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– stroške nakupa in postavitve mrež proti toči,
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študijeizvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičljivih stroškov;
g) Upravičljive stroške za naložbe iz 10. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– stroške nakupa in postavitve zavarovanih prostorov,
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičenih stroškov.
(5) Podpore iz tega člena se ne dodelijo za:
– nakup in postavitev ograj za potrebe paše,
– naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o tržnih redih,
– naložbe za dejavnost trgovine,
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja pri opravljanju dejavnosti, vključno s stroški vzdrževanja in najema,
– bančne stroške in stroške garancij,
– stroške promocije,
– naložbe, katerih izvedba se je pričela pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev,
– stroške za plačilo storitev arhitektov, inženirjev in drugih svetovalcev, študij izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakupe patentov in licenc, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta in presegajo 12% upravičljivih stroškov.
(6) Do podpor po tem členu so upravičena kmetijska gospodarstva (fizične in pravne osebe), ter pašne skupnosti po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča, in imajo naslov oziroma sedež v Republiki Sloveniji ter opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse.
(7) Pogoji za pridobitev sredstev:
1. skupni pogoji za pridobitev sredstev za naložbe iz prvega odstavka tega člena, ki veljajo za vse sektorje primarne kmetijske pridelave in za vse vrste naložb:
a) gospodarska vitalnost kmetijskega gospodarstva in ekonomska upravičenost naložb:
– upravičenec mora imeti izdelan poslovni načrt, s katerim dokaže gospodarsko vitalnost kmetijskega gospodarstva in ekonomsko upravičenost naložbe,
– poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki bodo objavljena na spletnih straneh MKGP in sicer za obdobje izvajanja naložbe in še za nadaljnjih pet let,
– kumulativni finančni tok mora biti pozitiven in predstavljen v poslovnem načrtu kot merilo izvedljivosti naložbe,
– poslovni načrt mora tudi dokazati, da bo kmetijsko gospodarstvo po končani naložbi v okviru tega ukrepa, dosegalo vsaj minimalni bruto prihodek primerljiv z doseženim prihodkom za enako delo v gospodarstvu. Kot primerljiv bruto minimalni prihodek se šteje prihodek v višini bruto minimalne plače na zaposlenega v gospodarstvu,
– pri oceni gospodarske vitalnosti kmetijskega gospodarstva se bo upošteval tudi obseg lastne primarne kmetijske pridelave. Kmetijsko gospodarstvo bo moralo glede na posamezen sektor primarne kmetijske pridelave oziroma glede na vrsto naložbe, najkasneje ob zaključku naložbe, dosegati minimalne obsege lastne primarne kmetijske pridelave, ki bodo določeni z javnim razpisom;
b) minimalni standardi glede varovanja okolja, higiene in dobrobiti živali:
– na kmetijskem gospodarstvu morajo biti ob oddaji vloge, glede na vrsto proizvodnje oziroma sektor kmetijske pridelave, upoštevane vse zahteve glede okoljevarstvenih, higiensko zdravstvenih in veterinarsko sanitarnih pogojev ter zahtev za dobrobit živali. Kolikor je naložba namenjena izpolnjevanju teh standardov, jih mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati do zaključka naložbe,
– do pomoči ne bodo upravičena kmetijska gospodarstva, ki ob predložitvi vloge ne izpolnjujejo zahtev na področju varovanja okolja, higiene in dobrobiti živali in jih kmetijsko gospodarstvo ne rešuje s predlagano naložbo,
– kadar gre za naložbe v živinorejo, mora končni prejemnik zagotoviti dovolj kmetijskih površin (svojih ali najetih za dobo vsaj petih let) za porabo gnojevke ali gnoja, maksimalno 2 glavi velike živine/ha (v nadaljnjem besedilu: GVŽ/ha) za rejo prašičev in perutnine in maksimalno 2,5 GVŽ/ha za rejo ostalih vrst živali oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. Prav tako mora končni prejemnik zagotoviti dovolj lastne krmne baze. Minimalni obsegi lastne krmne baze po posameznih vrstah rejnih živali bodo določeni z javnim razpisom;
c) minimalne zahteve glede izobrazbe, ki veljajo za fizične osebe:
– nosilec kmetijskega gospodarstva mora biti ob oddaji vloge primerno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. Šteje se, da je primerno usposobljen, če ima najmanj poklicno kmetijsko oziroma sorodno agroživilsko izobrazbo, katerokoli drugo poklicno izobrazbo in triletne delovne izkušnje na kmetiji oziroma v posamezni kmetijski dejavnosti ali opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih oziroma srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja. V primeru, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva končano le osnovno šolo, pa mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji oziroma v posamezni kmetijski dejavnosti;
d) podpora se lahko dodeli za financiranje naložb, za katere obstajajo zadostna dokazila, da za zadevne proizvode obstaja primerno tržišče;
e) za naložbo, deležno podpore po tem ukrepu, ne sme biti prejeta pomoč po drugih ukrepih iz javnih sredstev;
f) za naložbo, deležno podpore po tem ukrepu, ne sme biti prejeta pomoč iz naslova pomoči naložbam za skupine proizvajalcev, ki se nanašajo na podporo po skupni tržni ureditvi;
g) upoštevajo se kakršnekoli omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore po tržni ureditvi;
h) kjer tržna ureditev nalaga omejitve glede proizvodnje ali omejitve glede podpore na ravni posameznih kmetov, gospodarstev ali predelovalnih obratov, se podpora ne dodeli za naložbe, ki bi povečale proizvodnjo preko teh omejitev proizvodnje ali omejitev glede podpore;
i) kmetijska gospodarstva morajo biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev;
j) kadar je končni prejemnik fizična oseba, mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva, biti mora lastnik ali solastnik oziroma mora imeti kmetijsko gospodarstvo v najemu;
k) kadar je končni prejemnik fizična oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, ne pa njegov edini lastnik, mora nosilec kmetijskega gospodarstva priložiti pooblastilo morebitnih solastnikov, da ga pooblaščajo kot vlagatelja vloge in da se strinjajo z navedeno naložbo;
l) v primeru, da je kmetijsko gospodarstvo samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore;
m) kmetijska gospodarstva morajo imeti ob oddaji vloge v uporabi (v lasti, najemu ali v zakupu) vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih zemljišč v dejanski rabi, veljavnost zakupne ali najemne pogodbe mora biti najmanj do konca ekonomske dobe projekta;
n) določba prejšnje točke se ne uporablja za pridelavo medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic. V takem primeru mora končni prejemnik imeti ob oddaji vloge v lasti vsaj 40 čebeljih družin;
o) za potrebe tega člena se za 1 ha primerljivih kmetijskih površin šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov, ali
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, ali
– 4 ha pašnikov ali
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, ali
– 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, jagod ali jagodičja oziroma 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob, ali
– 8 ha gozdov,ali
– 5 ha gozdnih plantaž, ali
– 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin;
p) naložba mora ustrezati predpisanim veterinarsko-sanitarnim, zdravstveno-sanitarnim in okoljevarstvenim zahtevam;
r) gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
s) če glede na obseg naložbe v okviru dovoljenj iz prejšnje točke ni obvezna pridobitev presoje vpliva na okolje, mora končni prejemnik predložiti strokovno oceno ministrstva, pristojnega za okolje, iz katere je razvidno, ali naložba in na kakšen način povzroča obremenitev okolja (v primeru, da naložba predstavlja obremenitev okolja, mora strokovna ocena vsebovati tudi ukrepe za njeno preprečevanje ali zmanjšanje);
š) upravičenec je moral v tekočem letu, v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na agencijo izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, kakor jih določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike.
(8) Osnovni kriteriji za izbor vlog:
– kakovost proizvoda in varnost živil (pozitiven vpliv na izboljšanje kakovosti proizvoda in skrb za zdravje potrošnikov),
– vpliv na okolje (pozitiven vpliv na okolje),
– finančna upravičenost (izmerjena na podlagi ekonomskih kazalnikov iz poslovnega načrta),
– regionalno pokrivanje (vpliv na območje, ki ga naložba pokriva),
– izvedljivost naložbe,
– tržna naravnanost kmetijskega gospodarstva.
(9) Podrobnejši kriteriji za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki dosežejo večje število točk znotraj razpoložljivih sredstev.
(10) Finančna pomoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev. Struktura financiranja je naslednja:
– od 40% do 65% se zagotovi iz javnih virov, od tega 1/2 zagotovi EU (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek) in 1/2 zagotovi Republika Slovenija,
– od 35% do 60% zagotovi upravičenec.
(11) Deleži javnega financiranja so enaki za vse vrste pomoči v sklopu tega ukrepa, in sicer:
– za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 50%,
– za druga območja 40%.
(12) Kadar upravičenec uveljavlja višji delež pomoči za naložbe v ekološko pridelavo, je delež javnega financiranja naslednji:
– za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 55%,
– za druga območja 45%.
(13) Kadar upravičenec uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetij, katerih nosilec je mladi kmet, ki še ni dopolnil 40 let ter se naložba izvaja v obdobju prvih petih let od prevzema, je delež javnega financiranja višji za 10 odstotnih točk, od deležev v predhodnih dveh točkah, in sicer:
– za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 60-65%,
– za druga območja 50-55%.
(14) Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 5.300 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa). V primeru, da je skupna priznana investicijska vrednost nižja od 13.250 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa), je do dodelitve podpore takšna investicija v okviru tega ukrepa izvzeta.
(15) Najvišji znesek dodeljene pomoči je 413.140 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa). Najvišja priznana vrednost naložbe je 635.600 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa).
(16) Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto za posamezno vrsto naložbe ter obseg lastne primarne kmetijske pridelave končnega prejemnika.
(17) Seznam najvišjih priznanih vrednosti za posamezno vrsto investicije se objavi v javnem razpisu. V primeru nakupa nove kmetijske mehanizacije in opreme, se kot najvišja priznana vrednost upošteva vrednosti po zadnjem veljavnem katalogu kmetijske mehanizacije in opreme. V primeru nakupa rabljene opreme, se prizna ocena s strani neodvisnega ocenjevalca.
(18) Kadar je končni prejemnik kmetija, se kot opravičljiv strošek pri izvedbi investicije prizna tudi prispevke v naravi v obliki zagotavljanja lastne opreme ali materialov kmetije ali neplačanega prostovoljnega dela nosilca kmetijskega gospodarstva in ostalih družinskih članov kmetije pod naslednjimi pogoji:
– da je njihovo vrednost mogoče neodvisno oceniti in opraviti nadzor,
– v primeru neplačanega prostovoljnega dela, se bo vrednost tega dela določila ob upoštevanju porabljenega časa in normirane urne ali dnevne postavke za opravljeno delo po normativu, ki bo naveden v javnem razpisu.
(19) Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, kakor jo bodo opredelili tehnični normativi za posamezno vrsto investicije, ki se objavijo v javnem razpisu.
(20) Kmetijska gospodarstva morajo predložiti dokazila o svojem finančnem stanju.
(21) Kmetijsko gospodarstvo ne sme biti v finančnih težavah, v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike).
(22) Kmetija, ki pridobi pomoč iz naslova tega ukrepa, mora najkasneje z začetkom novega obračunskega obdobja uvesti spremljanje rezultatov gospodarjenja na kmetiji po FADN metodologiji ter mora spremljati rezultate gospodarjenja po tej metodologiji vsaj še pet let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa.
(23) Določbe od desetega do dvaindvajsetega odstavka tega člena se uporabljajo tako za individualne kot za skupne naložbe.
38.d člen
(diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu – alternativni dohodkovni viri)
(1) Podpore naložbam, v okviru tega ukrepa, bodo prispevale k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah in s tem izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na kmetijah ter zagotovitvi dodatnih virov zaposlovanja in boljši dohodek.
(2) Naložbe zadevajo ureditev pogojev za opravljanje dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetiji.
(3) Upravičene naložbe so:
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo predelovalnih obratov za predelavo kmetijskih pridelkov, predelavo lesa, zelišč in gozdnih sadežev,
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo prostorov za opravljanje turistične dejavnosti ter rekreacijskih površin za namene turistov na kmetiji,
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo delavnic in razstavno prodajnih prostorov za opravljanje domače obrti,
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo prodajaln kmetijskih pridelkov in proizvodov okoliških kmetij,
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo objektov za pridobivanje energije iz biomase,
– naložbe združenja kmetov v obnovo ali novogradnjo in opremo objektov za namen predelave ali prodaje.
(4) Upravičljivi stroški za namene iz tega člena so:
– gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, parketarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev kanalizacije ter dodatna dela). Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
– stroški nakupa nepremičnine, to je že zgrajenih zgradb in zemljišča, na katerih so zgrajene, če obstaja neposredna povezava med nakupom in ciljem zadevne investicije;
– oprema za predelavo kmetijskih pridelkov, lesa, zelišč in gozdnih sadežev na kmetiji, oprema za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah, oprema za opravljanje domače obrti na kmetijah, oprema za prodajalne kmetijskih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji, opreme za pridobivanje energije iz biomase na kmetiji (oprema se podrobneje določi v prilogi javnega razpisa);
– ostali splošni stroški, ki so neposredno povezani z investicijo (honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakup patentov in licenc) do višine 12% upravičljivih stroškov investicije.
(5) Podpore iz tega člena se ne dodelijo za:
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema, itd),
– bančne stroške in stroške garancij,
– stroške promocije,
– investicije v prostore za zasebno rabo kmetov,
– naložbe izven območja Republike Slovenije,
– naložbe, katerih izvedba se je pričela pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev.
(6) Upravičenci so kmetije, združenja kmetov in fizične ter pravne osebe. Fizične ter pravne osebe, ki so registrirane v skladu s predpisom o gospodarskih družbah, niso upravičene pri naložbah v obnovo ali novogradnjo in opremo predelovalnih obratov za predelavo kmetijskih pridelkov.
(7) Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
– biti vpisani v evidenco kmetijskih gospodarstev, ki jo vodi MKGP,
– obrati morajo izpolnjevati standarde glede varstva okolja in higiene ali bodo izpolnjevali ustrezne standarde ob zaključku investicije,
– naložba mora biti izvedena na kmetiji,
– po registraciji dejavnosti morajo voditi evidence v skladu s predpisom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah,
– predložiti morajo poslovni načrt,
– naložba mora biti ekonomsko upravičena in mora prispevati k izboljšanju konkurenčnosti pridelave (interna stopnja donosnosti mora biti pozitivna), kar mora biti razvidno iz poslovnega načrta,
– predložiti dokazila o finančnem stanju upravičenca,
– predložiti vso potrebno gradbeno dokumentacijo in vsa ustrezna pridobljena dovoljenja, kolikor gre za gradbene ukrepe,
– predložiti pooblastilo lastnika oziroma morebitnih solastnikov kmetije, kolikor gre za novogradnjo ali obnovo objekta,
– nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti stalno bivališče na sedežu opravljanja dejavnosti,
– imeti registrirano dejavnost oziroma jo registrirati pri ustreznem organu najkasneje eno leto po prejemu pomoči,
– naložba mora izpolnjevati fizične omejitve za dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu,
– nosilec kmetijskega gospodarstva mora porabiti najmanj 25% delovnega časa za kmetijsko dejavnost na lastni kmetiji,
– imeti v uporabi vsaj ha primerljivih kmetijskih površin,
– opravljati kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji, v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in izpolnjevati predpisane pogoje in merila za dodelitev sredstev,
– upravičenec je moral v tekočem letu, v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na AKTRP izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, kakor jih določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike.
(8) Za potrebe tega člena se za ha primerljivih kmetijskih površin šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov, ali
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, ali
– 4 ha pašnikov, ali
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, ali
– 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, jagod ali jagodičja oziroma 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob, ali
– 8 ha gozdov, ali
– 5 ha gozdnih plantaž, ali
– 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin.
(9) Posebni pogoji za posamezen namen:
1. predelava kmetijskih pridelkov, lesa, zelišč in gozdnih sadežev na kmetiji:
– zagotoviti morajo, da so upoštevane vse predpisane zahteve na veterinarskem ali sanitarnem področju,
– pri predelavi živil rastlinskega izvora je potrebno zagotoviti najmanj 50% lastnih surovin, v primeru večjega izpada letine zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev, najmanj 20%. Za večji izpad letine zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek zmanjšan za 30%,
– za predelavo živil živalskega izvora je dovoljeno uporabiti samo mleko in meso, pridobljeno od živali, ki so bile najmanj tri mesece ali od rojstva v reji na lastni kmetiji,
– pri peki kruha in peciva na tradicionalen način (v krušni peči) se ne uporablja druga alinea te točke in velja, da je največja dovoljena količina 13.500 kg kruha na leto in 2.000 kg peciva na leto;
2. turizem na kmetiji:
– največji dovoljen obseg je 10 sob in dodatna skupna ležišča ali 60 sedežev;
3. domača obrt na kmetiji:
– potrdilo Obrtne zbornice Slovenije, da gre za izdelek domače obrti;
4. prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji:
– kmetija mora zagotoviti z lastnimi pridelki in izdelki najmanj 50% vrednosti prodajnih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij;
5. pridobivanje energije na kmetiji iz biomase:
– generator ima lahko največ 1 MW nazivne moči,
– potrebno je zagotoviti najmanj 20% lastne surovine.
(10) Posebni pogoji za skupne naložbe združenja kmetov v prodajo in predelavo:
– objekti morajo izpolnjevati vse predpisane zahteve na veterinarskem ali sanitarnem področju,
– upravičenci pooblastijo enega, da vloži vlogo v imenu vseh,
– vsi upravičenci morajo biti registrirani za opravljanje te dejavnosti oziroma se bodo najkasneje eno leto po zaključku naložbe,
– vsi upravičenci morajo porabiti najmanj 25% delovnega časa za kmetijsko dejavnost na lastnih kmetijah.
(11) Kot opravičljiv strošek se nakup rabljene opreme šteje samo, kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. upravičenec mora priložiti izjavo prodajalca rabljene opreme, v kateri mora biti navedeno njeno poreklo in iz katere mora biti razvidno, da v preteklih sedmih letih ni bila nabavljena s pomočjo nepovratnih sredstev Republike Slovenije ali Evropske unije,
2. cena rabljene opreme ne presega njene tržne vrednosti in je nižja od stroškov za podobno novo opremo,
3. rabljena oprema ima tehnične značilnosti, potrebne za uporabo, ter izpolnjuje veljavne norme in standarde ter varnosti pri delu.
(12) Projekt se izbere na podlagi opredeljenih meril za izbor. Načela, na katerih bodo temeljila ta merila, so:
– regionalni vidik lokacije naložbe,
– ocena tržnih in ekonomskih elementov naložbe,
– ocena izvedljivosti naložbe.
(13) Finančna pomoč bo dodeljena v obliki nepovratnih sredstev.
(14) V primeru, da se naložba nanaša na kmetijske pridelke in dejavnosti, povezane s kmetijstvom, so deleži pomoči za vse namene naslednji:
– območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost do 50% upravičljivih stroškov,
– druga območja do 40% upravičljivih stroškov.
(15) V primeru mladega kmeta, ki še ni dopolnil 40 let ter se naložba izvaja v obdobju prvih petih let od prevzema, je delež naslednji:
– območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost do 60% upravičljivih stroškov,
– druga območja do 50% upravičljivih stroškov.
(16) Višina naložbe za namene iz štirinajstega in petnajstega odstavka tega člena, za programsko obdobje izvajanja Enotnega programskega dokumenta, ki je upravičena do podpore, je omejena kot sledi:
– najvišji znesek javne podpore na končnega prejemnika znaša 100.000 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa),
– najnižji znesek javne podpore na končnega prejemnika znaša 4.300 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa).
(17) V primeru, da se naložba nanaša na turizem na kmetiji, pridobivanje energije iz biomase in domačo obrt, znaša delež pomoči do 50% upravičljivih stroškov iz vseh javnih virov, za vse namene znotraj tega ukrepa. Višina naložbe je omejena kakor sledi:
– najvišji znesek javne podpore na končnega prejemnika znaša 100.000 EUR v obdobju treh let (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa),
– najnižji znesek javne podpore na končnega prejemnika znaša 4.300 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa).
(18) Struktura financiranja za ukrep iz tega člena je naslednja:
– 20 – 30% zagotovi EU (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek),
– 20 – 30% zagotovi Republika Slovenija,
– 40 – 60% zagotovi vlagatelj/prejemnik pomoči.
38.e člen
(trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov)
(1) Ukrep trženja kakovostnih kmetijskih proizvodov se bo izvajal v okviru dveh podukrepov, in sicer:
1. ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti za posebne kmetijske pridelke oziroma živila;
2. program ozaveščanja kot enkraten projekt promocije simbolov kakovosti Evropske unije in državnih simbolov kakovosti.
(2) Namen podukrepa iz 1. točke prejšnjega odstavka je spodbuditi pridelovalce in predelovalce posebnih kmetijskih pridelkov in živil k uspešni udeležbi na trgu ob sočasnem doseganju višjih cen ter zadovoljevanje zahtev potrošnikov po avtentičnih proizvodih višje kakovosti. Namen je povečati število certificiranih kmetijskih pridelkov in živil višje kakovosti s pridobljenim zaščitnim znakom, izboljšati konkurenčnost skupin proizvajalcev na evropskem trgu, vzpostaviti učinkovite povezave med vsemi členi prehrambene verige ter zagotoviti varno in kakovostno hrano.
(3) Namen podukrepa iz 2. točke prvega odstavka tega člena je seznaniti potrošnike o sistemih zaščit posebnih kmetijskih pridelkov in živil, ki obstajajo v Sloveniji in Evropski uniji ter tako potrošniku ponuditi izdelke z višjo in dodatno kontrolirano kakovostjo. Z obveščanjem o sistemih zaščit se potrošnikom tako ponudi večjo izbiro po avtentičnih proizvodih višje kakovosti.
(4) Podukrep iz 1. točke prvega odstavka tega člena je namenjen vsem, ki so vključeni v sisteme zaščit posebnih kakovostnih kmetijskih pridelkov in živil v skladu z zakonodajo Evropske unije.
(5) Podukrep iz 2. točke prvega odstavka tega člena je namenjen pravnim in fizičnim osebam, ki se ukvarjajo s promocijskimi dejavnostmi.
(6) Za namen iz 1. točke prvega odstavka tega člena se bodo izvajale naslednje upravičene aktivnosti:
1. priprava dokumentacije za registracijo in certificiranje posebnih kmetijskih pridelkov in živil z dodano višjo kakovostjo, za katere so potrebni naslednji dokumenti:
– specifikacija oziroma elaborat posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila,
– plan notranje kontrole,
– poročilo o posebnostih kmetijskih pridelkov ali živil z dodano višjo kakovostjo,
– analiza trga;
2. registracija in certificiranje, ki se izvaja za zagotavljanje skladnosti geografskih poimenovanj in certifikatov posebnega značaja, katere aktivnosti izvajajo pristojni upravni organi ali neodvisne organizacije, ki so odgovorne za nadzor in kontrolo uporabe nazivov porekla ali znakov kakovosti:
– postopek registracije, ki zajema aktivnosti priprave popolne vloge za registracijo,
– postopek certificiranja, ki zajema aktivnosti priprave popolne vloge za certificiranje;
3. ustanavljanje novih skupin proizvajalcev oziroma razširitev dejavnosti že obstoječih skupin proizvajalcev, ki se vključujejo v sheme kakovosti za geografska poimenovanja ali certifikate posebnega značaja, katere aktivnosti bodo vključevale:
4. uvajanje programov zagotavljanja kakovosti, kot SIST EN 45011, ki določa splošne kriterije za organe, ki delujejo na področju sistemov certificiranja proizvodov:
– priprava potrebne dokumentacije (poslovnik kakovosti, navodila za izvajanje postopkov certificiranja, natančen cenik storitev, itd.),
– pridobitev akreditacije;
5. predhodne študije v mejah ustanavljanja shem kakovosti, ki bodo pokazale povpraševanje po posebnih kmetijskih pridelkih in živilih ter bodo zagotovile potrebne informacije za potencialne vlagatelje:
– analiza trga, ki vključuje identifikacijo in opis trga proizvoda (obseg trga, pričakovana cena proizvoda, glavna konkurenca, prepoznavne značilnosti proizvoda, itd.);
– opis organizacije proizvodne verige (na posameznih stopnjah verige, sorazmeren obseg proizvodnje na vsaki stopnji verige, ustrezna kakovost proizvodnje na vsaki stopnji proizvodnje, tehnologija na posamezni stopnji proizvodne verige, glavne stopnje v proizvodnji, ki pripomorejo k posebnim značilnostim proizvoda, itd.);
– prepoznavnost proizvoda za izbiro najprimernejšega imena in zaščitnega znaka,
– študije glede najprimernejše zasnove in designa proizvoda skupaj z najprimernejšo analizo pristopa določenega proizvoda na trgu.
(7) Za namen iz 2. točke prvega odstavka tega člena se bodo izvajale naslednje upravičene aktivnosti:
1. oblikovanje in zasnova celostne podobe promocije simbolov Evropske unije in državnih simbolov kakovosti (idejni projekt izvedbe enkratnega projekta promocije, oblikovanje reklamnih spotov, plakatov, brošur, oglaševanje na televiziji, spletu, radiu, plakatih, tiskanih medijah, brošurah, vključevanje v kontaktne televizijske in radijske oddaje).
(8) Upravičljivi stroški za namen iz 1. točke prvega odstavka tega člena so stroški, ki so nastali z ustanovitvijo in vzdrževanjem shem kakovosti za posebne kakovostne kmetijske proizvode v skladu z zakonodajo Evropske unije, ki so proizvodi z geografskim poimenovanjem ali certifikatom posebnega značaja, in sicer:
1. stroški za pripravo potrebne dokumentacije za registracijo in certificiranje posebnih kmetijskih proizvodov z geografskim poimenovanjem ali certifikatom posebnega značaja (stroški svetovanj, priprave projektnih in tehničnih študij vključno s študijami upravičenosti, zasnova in oblikovanje proizvodov;
2. stroški postopkov registracije in certificiranja, ki se izvajajo za zagotavljanje skladnosti geografskih poimenovanj in certifikatov posebnega značaja, katere aktivnosti izvajajo pristojni upravni organi ali neodvisne organizacije, ki so odgovorne za nadzor in kontrolo uporabe nazivov porekla ali znakov kakovosti;
3. stroški ustanavljanja oziroma razširitev dejavnosti (upravni stroški za začetek poslovanja, najem ustrezni objektov, pridobitev pisarniške opreme, stroški administrativnega osebja, režijski stroški in sodne ter upravne dajatve);
4. stroški certifikacijskih organov glede izpolnjevanja zahtev standarda SIST EN 45011 in ostalih sistemov kakovosti do konca obdobja financiranja v skladu z zakonodajo Evropske unije (stroški uvedbe programa zagotavljanja kakovosti sistema SIST EN 45011, stroški pridobitve akreditacije);
5. stroški predhodnih študij posebnih kmetijskih proizvodov, potrebnih za uspešno trženje le-teh:
– stroški priprave podrobne analize trga za specifičen proizvod, ki prikazuje ekonomsko upravičenost kmetijskega pridelka oziroma živila vključenega v sistem zaščit posebnih kakovostnih kmetijskih proizvodov (stroški strokovnjakov, ki so analizo opravili, ostali administrativni stroški, pri pripravi analize trga),
– stroški analize, ki določa najprimernejšo strategijo pri zasnovi, oblikovanju in nastopu proizvoda na trgu (stroški strokovnjakov, ostali administrativni stroški).
(9) Upravičljivi stroški za namen iz 2. točke prvega odstavka tega člena so stroški vseh promocijskih aktivnosti znotraj tega podukrepa (stroški idejnega projekta promocije, stroški televizijskih in radijskih oglasov, stroški oglaševanja na plakatih, stroški priprave in tiskanja brošur in plakatov, stroški televizijskih, spletnih strani in radijskih oddaj).
(10) Podpore za namen tega člena se ne dodelijo za:
– neposredno promocijo točno določenega posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila (oglaševanje, priprava brošur, nastopi na sejmih, itd.),
– naložbe, za katere so vlagatelji dobili podporo znotraj ukrepa naložba v kmetijska gospodarstva in ukrepa Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov,
– promocijo blagovne znamke točno določenega posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila.
(11) Upravičenci do sredstev:
1. iz 1. točke prvega odstavka tega člena so fizične in pravne osebe s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, ki so vključene v sistem kakovosti posebnih kakovostnih kmetijskih pridelkov in živil;
2. iz 2. točke prvega odstavka tega člena so fizične in pravne osebe, registrirane za promocijske dejavnosti.
(12) Projekt bo izbran na podlagi opredeljenih meril za izbor. Načela na katerih bodo temeljila ta merila so:
1. za namen iz prve točke prvega odstavka tega člena
a) upravičenci morajo biti vključeni v proizvodnjo oziroma kontrolo posebnih proizvodov visoke kakovosti, ki bodo izpolnjevali vsaj eno od naslednjih meril:
– proizvodi s pridobljeno označbo porekla (geografsko poreklo), geografsko označbo ali certifikatom posebnega značaja (tradicionalni ugled),
– proizvodi iz tipično geografskih območij s klimatskim in zgodovinskim vplivom na proizvod,
– proizvodi proizvedeni na tradicionalen način, s tradicionalnimi surovinami,
– certifikacijski organ, ki ima akreditacijo po standardu SIST EN 45011 oziroma je v postopku pridobivanja akreditacije;
b) ekonomska izvedljivost projekta (natančno definirane prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti zaščite posebnega kmetijskega proizvoda);
2. za namen iz 2. točke prvega odstavka tega člena:
a) najprimernejša celostna podoba idejnega projekta promocije izbrana s strani strokovne komisije;
b) natančna finančna in časovna konstrukcija izvedbe vseh aktivnosti podukrepa promocije simbolov kakovosti Evropske unije in državnih simbolov kakovosti, ki nakazuje ekonomsko izvedljivost projekta.
(13) Višina dodeljenih sredstev za namena iz tega člena je:
1. za namen iz prve točke prvega odstavka tega člena, odobrena v okviru tega podukrepa, ne sme presegati 100.000 EUR na enega upravičenca v obdobju treh let:
– od 100% upravičljivih stroškov v prvem letu s postopnim zmanjševanjem po 10% na leto v obdobju šestih let za ukrepe postopkov certificiranja in registracije, ki se izvajajo za nadzor in kontrolo nad verodostojnostjo geografskih poimenovanj in certifikatov posebnega značaja,
– od 100% upravičljivih stroškov v prvem letu s postopnim zmanjševanjem po 10% na leto v obdobju šestih let za uvedbo programov zagotavljanja kakovosti, kot SIST EN 45011,
– do 80% upravičljivih stroškov za pripravo dokumentacij za registracijo in certificiranje posebnih kmetijskih pridelkov,
– do 100% upravičljivih stroškov za začetno podporo za ustanavljanje in razširitev dejavnosti skupin proizvajalcev, ki so vključeni v eno od shem kakovosti za geografsko poimenovanje in certifikate posebnega značaja,
– do 100% upravičljivih stroškov se lahko odobri za predhodne študije, ki se navezujejo na ustanavljanje shem kakovosti;
2. za namen iz druge točke prvega odstavka tega člena 100% upravičljivih stroškov.
(14) Struktura financiranja iz javnih virov je naslednja:
– 50% zagotovi EU (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek),
– 50% zagotovi Republika Slovenija.
VI. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA UKREPE KMETIJSKE STRUKTURNE POLITIKE, KI SO SOFINANCIRANI IZ USMERJEVALNEGA ODDELKA EVROPSKEGA KMETIJSKEGA USMERJEVALNEGA IN JAMSTVENEGA SKLADA
38.f člen
(postopek za pridobitev sredstev)
(1) Minister v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje porabe sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji, pripravi izvedbeno strukturo za posamezni ukrep, kar predstavlja podlago za pripravo in objavo javnih razpisov in razpisne dokumentacije za posamezne ukrepe.
(2) Sredstva v okviru tega poglavja uredbe se upravičencem dodelijo na podlagi javnih razpisov, ki jih v Uradnem listu Republike Slovenije objavi AKTRP. V javnih razpisih se podrobneje razložijo pogoji, določijo kriteriji in postopki za dodelitev in koriščenje sredstev. Pri dodelitvi sredstev se bo upoštevalo regionalne kriterije za indikativno alokacijo sredstev.
(3) AKTRP mora pridobiti soglasje ministrstva na vsebino javnih razpisov in razpisne dokumentacije pred oddajo v objavo v Uradni list Republike Slovenije.
38.g člen
(omejitev sredstev)
(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isti namen samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za isti namen, kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije.
(3) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije.
38.h člen
(obveznosti upravičenca)
(1) Upravičenec, ki po tej uredbi prejme sredstva za določen namen, mora opravljati dejavnost, za katero so mu bila sredstva dodeljena, še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev in v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti investicije, investicije pa ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev.
(2) Kot bistvene spremembe se štejejo spremembe, ki:
– bistveno vplivajo na naravo investicije ali pogoje izvajanja ali ki dajejo gospodarski družbi ali javni instituciji neupravičeno prednost;
– so posledica spremembe v naravi lastništva infrastrukturnega objekta ali prenehanja oziroma spremembe kraja sofinanciranja proizvodne dejavnosti.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo v primeru višje sile. Za višjo silo se šteje, če nastanejo in dokler trajajo okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti in katerih posledic ni mogoče odvrniti:
– kmetova smrt,
– dolgoročna poklicna nezmožnost kmeta,
– razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan, ko je bila sprejeta zaveza;
– hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva,
– nenamerno uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu,
– epidemično bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del.
(4) O bistvenih spremembah ali nastopu višje sile mora upravičenec nemudoma oziroma najpozneje v tridesetih dneh obvestiti organ, ki je vodil postopek.
38.i člen
(vrnitev sredstev)
(1) Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko oziroma del ni izvršil v skladu z investicijskim programom, mora vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.«.
10. člen
(priloga)
V prilogi »Seznam komasacijskih območij vključenih v program« se v 10. točki pod imenom komasacijskega območja »Logarovci II« doda komasacijsko območje »Radoslavci«, v 12. točki pod imenom komasacijskega območja »Rosalnice« doda komasacijsko območje »Vinomer-Vidošiči«.
11. člen
(končna določba)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 403-21/2001-24
Ljubljana, dne 25. marca 2004.
EVA 2004-2311-0112
Vlada Republike Slovenije
dr. Dušan Mramor l. r.
Minister