PRILOGA I

I. Splošni pogoji za odobritev obratov

    Obrati morajo imeti najmanj:
    1. v prostorih za proizvodnjo, obdelavo in predelavo ali skladiščenje svežega 
mesa ter v prostorih in hodnikih, po katerih se sveže meso prevaža:
    a) tla, ki so nepropustna za vodo in se jih zlahka čisti in razkužuje, odporne 
proti obrabi in ustrezno nagnjene za lažje odtekanje vode; voda mora biti speljana 
v odvodne kanale, ki morajo imeti rešetko in sifonsko zaporo, da ne prepuščajo 
neprijetnih vonjav. Vendar pa:
    – v primeru prostorov iz podtočk d) in f) 14. točke v II. poglavju, podtočke 
a) 15. točke v III. poglavju in podtočke a) 16. točke v IV. poglavju ni obvezno, 
da mora biti voda speljana v odvodne kanale z rešetko in sifonsko zaporo, v 
primeru prostorov iz podtočke a) 16. točke v IV. poglavju te priloge pa je dovolj 
naprava za hitro odstranjevanje vode;
    – v primeru prostorov iz podtočke a) 17. točke v IV. poglavju ter prostorov in 
hodnikov, po katerih se prevaža sveže meso, pa so dovolj tla, ki so nepropustna za 
vodo in odporna proti obrabi;
    b) gladke, trpežne in za vodo nepropustne stene, s svetlo, pralno površino do 
višine najmanj dveh metrov oziroma najmanj treh metrov v klavnici; v hladilnicah 
in v skladiščih morajo imeti stene takšno površino do najmanj skladiščne višine. 
Stikališča podov in sten morajo biti zaobljena ali na podoben način zaključena, 
razen v prostorih iz podtočke a) 17. točke v IV. poglavju;
    c) vrata iz odpornega, nerjavečega materiala in, če so lesena, obložena z 
gladkimi in nepremočljivimi površinami;
    d) izolacijske materiale, odporne proti gnitju in brez vonja;
    e) ustrezno prezračevanje in dobro odvajanje pare;
    f) ustrezno naravno ali umetno razsvetljavo, ki ne spreminja barv;
    g) čist strop, ki ga je lahko čistiti, ali pa notranjo strešno konstrukcijo, 
ki izpolnjuje te pogoje;
    2. a) čim bliže delovnim mestom dovolj opreme in pripomočkov za umivanje ter 
razkuževanje rok in za čiščenje ročnega orodja z vročo vodo. Pipe se ne smejo 
odpirati in zapirati ročno. Za umivanje rok mora biti na voljo topla in hladna 
tekoča voda ali voda, naprej naravnana na ustrezno temperaturo, čistilna in 
razkuževalna sredstva in priprave za higiensko sušenje rok;
    b) oprema za razkuževanje ročnega orodja, pri čemer mora biti temperatura vode 
na mestu uporabe najmanj 82(C;
    3. ustrezno zaščito pred škodljivci kot so insekti in glodalci;
    4. a) priprave in delovno opremo kot so mize za razkosavanje, mize s premično 
rezalno površino, posode, tekoče trakove in žage iz nerjavečega materiala, ki ne 
povzročajo sprememb mesa in ki se zlahka čistijo in razkužujejo. Površine, ki 
prihajajo v neposreden stik ali ki bi lahko prišle v neposreden stik z mesom, 
vključno z vsemi zvarjenimi mesti in stikališči, morajo biti gladke. Uporaba lesa 
je prepovedana, razen v prostorih, kjer je nahaja izključno higiensko pakirano 
sveže meso;
    b) nerjaveče konstrukcije in opremo, ki izpolnjuje higienske zahteve, za:
    – obdelavo mesa,
    – skladiščenje posod z mesom, pri čemer niti meso niti posode ne smejo priti v 
neposreden stik s tlemi ali stenami,
    c) naprave, vključno z ustrezno zgrajenimi in opremljenimi prostori za prevzem 
in nadaljnje razporejanje mesa, ki omogočajo higiensko ravnanje in zaščito mesa 
med nakladanjem in razkladanjem;
    d) posebne, za vodo nepropustne in nerjaveče posode s pokrovi in pritrdili, 
urejenimi tako, da nepooblaščene osebe ne morejo iz njih jemati stvari, za meso, 
ki ni namenjeno za prehrano ljudi, ali prostor, ki se ga lahko zaklene, če so 
količine takšnega mesa dovolj velike, da je to potrebno, ali če se navedenega mesa 
ne odvaža ali uničuje ob zaključku vsakega delovnega dne; če se takšno meso 
odstranjuje po kanalih, morajo biti ti zgrajeni in speljani tako, da se prepreči 
vsako nevarnost onesnaženja svežega mesa;
    e) prostore za higiensko skladiščenje materiala za zavijanje in pakiranje, če 
se pakiranje opravlja v obratu;
    5. naprave za hlajenje, ki lahko notranjo temperaturo mesa vzdržujejo na 
ravni, kot jo zahteva ta pravilnik. Med to opremo spada tudi sistem za odvajanje 
vode, nastale s kondenzacijo, ki mora biti speljan tako, da ni nikakršne možnosti 
za onesnaženje mesa;
    6. ustrezne količine pitne vode pod tlakom v smislu Direktive 80/778/EGS. V 
izjemnih primerih se lahko za proizvodnjo pare, gašenje in za hlajenje hladilne 
opreme dovoli tudi uporabo nepitne vode (tehnične vode), če so cevovodi nameščeni 
tako, da se prepreči uporabo te vode za druge namene in da ne predstavljajo 
nikakršne nevarnosti za onesnaženje svežega mesa. Cevovodi za nepitno vodo se 
morajo jasno razlikovati od cevovodov za pitno vodo;
    7. ustrezno oskrbo s vročo pitno vodo v smislu Direktive 80/778/EGS;
    8. sistem za odvajanje odplak in odstranjevanje trdnih odpadkov, ki izpolnjuje 
higienske zahteve;
    9. ustrezno opremljen prostor, ki se zaklepa, namenjen izključno za potrebe 
veterinarske službe, oziroma v primeru skladišč iz 17. točke IV. poglavja, 
ustrezno opremo;
    10. pripomočke in opremo, ki je potrebna, da se lahko veterinarske preglede iz 
tega pravilnika kadar koli učinkovito opravi;
    11. ustrezno število garderob z gladkimi, za vodo nepropustnimi, pralnimi 
stenami in tlemi, umivalniki, tuši in stranišči na izplakovanje, ki morajo biti 
opremljeni tako, da se preprečuje onesnaženje čistih delov obrata.
    Stranišča se ne smejo odpirati neposredno v delovne prostore. Tuši niso 
potrebni v hladilnicah, ki prevzemajo in odpremljajo samo higiensko pakirano sveže 
meso. Umivalniki morajo imeti toplo in hladno tekočo vodo ali vodo, ki je naprej 
naravnana na ustrezno temperaturo, sredstva za umivanje in razkuževanje rok ter 
priprave za higiensko sušenje rok. Odpiranje in zapiranje pip umivalnikov ne sme 
biti ročno. V bližini stranišč mora biti dovolj takšnih umivalnikov;
    12. prostor in ustrezne naprave za čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev 
za meso, razen v hladilnicah, ki prevzemajo in odpremljajo samo higiensko pakirano 
sveže meso. Klavnice morajo imeti ločen prostor in ustrezne naprave za čiščenje in 
razkuževanje prevoznih sredstev za žive živali. Vendar pa ti prostori in naprave 
niso obvezni, če obstajajo predpisi, oziroma če glavni urad VURS z odločbo dovoli, 
da se prevozna sredstva pere in razkužuje v uradno odobrenih objektih;
    13. sobo ali varen prostor za shranjevanje čistil, razkužil in podobnih snovi.


II. Posebni pogoji za odobritev klavnic

    14. Poleg splošnih pogojev morajo imeti klavnice najmanj:
    a) ustrezne hleve, ali če podnebje dovoljuje, ograde za živali; stene in tla 
morajo biti trajni, nepremočljivi in taki, da se zlahka čistijo in razkužujejo; po 
potrebi morajo imeti prostori korita za napajanje in krmljenje živali oziroma 
sistem za odvajanje odplak;
    b) dovolj velik prostor za klanje, da se lahko delo nemoteno opravlja. V 
prostorih za klanje, kjer se istočasno koljejo prašiči in druge vrste živali, mora 
biti za klanje prašičev predviden poseben prostor; takšen poseben prostor pa ni 
nujen, če se prašiči in druge živali ne koljejo istočasno; v tem primeru se mora 
parjenje, mehansko odstranjevanje ščetin, strganje in ožiganje opravljati v 
posebnih prostorih, ki so povsem ločeni od klavne linije bodisi s prostim 
prostorom najmanj pet metrov ali ločeni s pregrado, ki je visoka najmanj tri 
metre;
    c) dovolj velike ločene prostore, namenjene izključno za:
    – praznjenje in čiščenje želodcev in črevesja. Ločeni prostori pa niso 
potrebni, če se priprava želodcev opravlja v zaprti mehanični napravi, ki ima 
ustrezen sistem prezračevanja in izpolnjuje naslednje pogoje:
    (i) oprema je instalirana in nameščena tako, da omogoča higiensko ločevanja 
črevesja in želodcev ter praznjenje in čiščenje želodcev. Postavljena mora biti na 
posebnem mestu, ločenem od nezaščitenega svežega mesa z zaščitno pregrado, ki sega 
od tal do višine najmanj treh metrov, in ki obdaja prostor, kjer se ti postopki 
opravljajo, če se opravljajo v klavnici. Poleg tega se ta določba v primeru 
prašičev uporablja v obsegu, ki je potreben, da se prepreči onesnaženje svežega 
mesa in drobovine;
    (ii) konstrukcija in način delovanja opreme mora učinkovito preprečevati 
vsakršno onesnaženje svežega mesa;
    (iii) nameščena mora biti naprava za izčrpavanje zraka, ki mora delovati tako, 
da odvaja neprijetne vonjave in preprečuje vsakršno nevarnost kontaminacije z 
aerosoli (s snovmi, ki se prenašajo po zraku);
    (iv) naprava mora imeti mehanizem, ki omogoča odvajanje odpadne vode in 
vsebine želodcev neposredno v kanalizacijo;
    (v) linija poti želodcev v napravo in iz nje mora biti ločena in odmaknjena od 
linije drugega svežega mesa. Takoj po izpraznjenju in čiščenju je treba želodce 
higiensko odstraniti;
    (vi) želodcev ne smejo obdelovati isti delavci, ki obdelujejo drugo sveže 
meso. Delavci, ki obdelujejo želodce, ne smejo imeti dostopa do drugega svežega 
mesa;
    – obdelavo črev in vampov, če se to opravlja v klavnici. Ta opravila se lahko 
opravlja v prostoru iz prejšnje alinee, če se lahko prepreči medsebojno 
onesnaženje;
    – pripravo in čiščenje drobovine, razen delov iz predhodnih alinei, pri kateri 
mora biti določen poseben prostor za shranjevanje glav, ki je dovolj daleč od 
druge drobovine, če se ta opravila opravlja v klavnici in ne na klavni liniji;
    – shranjevanje kož, rogov, parkljev in ščetin v zaprte, vodotesne posode do 
odstranitve, če se jih med klanjem neposredno ne odstranjuje iz klavnice;
    d) ločeno mesto za pakiranje drobovine, če se pakiranje opravlja v klavnici;
    e) prostore, ki se jih lahko zaklene, ali če to dopušča podnebje, ločene 
ograde s posebnim sistemom za odvajanjem odplak za bolne ali sumljive živali; 
prostore, ki se jih lahko zaklene, rezervirane za klanje takšnih živali, in za 
shranjevanje zadržanega mesa in mesa, ki je bilo ocenjeno kot zdravstveno 
neustrezno za prehrano ljudi. Posebni prostori za klanje takšnih živali niso 
obvezni v obratu, ki nima posebnega dovoljenja glavnega urada VURS za zakol 
takšnih živali, ali če se zakol opravi po zaključku običajnega klanja, pod 
pogojem, da se ukrene vse potrebno za preprečitev onesnaženja mesa, ki je bilo 
ocenjeno kot zdravstveno ustrezno za prehrano ljudi. V tem primeru je treba 
prostore očistiti in razkužiti pod uradnim nadzorom preden se jih ponovno uporabi 
za klanje živali, ki niso bolne ali sumljive;
    f) dovolj velike prostore za hlajenje z opremo iz nerjavečega materiala, ki je 
nameščena tako, da pri prekladanju ali skladiščenju sveže meso ne prihaja v 
neposreden stik s tlemi ali stenami;
    g) ustrezen nadzor vhoda in izhoda iz klavnice;
    h) jasno ločitev med nečistimi in čistimi delovnimi območji stavbe, da se 
čista območja zaščiti pred onesnaženjem;
    i) opremo, ki omogoča, da se lahko po omamljenju celoten postopek obdelave 
izvaja na obešeni živali čim dlje je to mogoče; v nobenem primeru pa ne sme 
obešena žival med obdelavo priti v neposreden stik s tlemi;
    j) sistem stropnih tirov za nadaljnjo obdelavo mesa;
    k) če se gnoj shranjuje v območju klavnice, poseben ločen oddelek za gnoj;
    l) primerno opremljen prostor za opravljanje preiskav na trihinele, če se te 
preiskave opravlja v obratu.


III. Posebni pogoji za odobritev razsekovalnic

    15. Poleg splošnih pogojev morajo razsekovalnice imeti najmanj:
    a) prostore za hlajenje, ki so dovolj veliki za skladiščenje dobljenega mesa 
in, če se v obratu skladišči pakirano meso, ločene prostore za pakirano meso. V 
teh prostorih za hlajenje se ne sme skladiščiti nepakiranega mesa, razen, če se 
jih prej očisti in razkuži;
    b) prostor za razkosavanje, izkoščenje in zavijanje z registrirnim termometrom 
ali registrirnim daljinskim termometrom;
    c) prostor za pakiranje, če se pakiranje opravlja v razsekovalnici, razen če 
so izpolnjeni pogoji iz 63. točke v XII. poglavju;
    d) prostor za skladiščenje materiala za zavijanje in pakiranje, če se 
pakiranje opravlja v razsekovalnici.


IV. Posebni pogoji za odobritev hladilnic

    16. Poleg splošnih pogojev morajo imeti hladilnice, v katerih se skladišči 
sveže meso v skladu s prvim odstavkom 66. točke v XIV. poglavju te priloge, 
najmanj:
    a) dovolj velike hladilne prostore, ki se jih zlahka čisti in v katerih se 
sveže meso skladišči pri temperaturi iz prvega odstavka 66. točke v XIV. poglavju 
te priloge;
    b) registrirni termometer ali registrirni daljinski termometer v vsakem 
prostoru ali za vsak skladiščni prostor.
    17. Poleg splošnih pogojev morajo imeti hladilnice, v katerih se skladišči 
sveže meso v skladu s četrtim odstavkom 66. točke v XIV. poglavju te priloge, 
najmanj:
    a) dovolj velike hladilne prostore, ki se jih zlahka čisti in v katerih se 
sveže meso lahko skladišči pri temperaturi iz osmega odstavka 66. točke v XIV. 
poglavju te priloge;
    b) registrirni termometer ali registrirni daljinski termometer v vsakem 
prostoru ali za vsak skladiščni prostor.


V. Higiena zaposlenega osebja, prostorov
        in opreme v obratih

    18. Zahteva se absolutna čistoča zaposlenega osebja, prostorov in opreme:
    (a) osebja, ki dela z nezaščitenim ali zavitim svežim mesom, ali ki dela v 
prostorih, v katerih se takšno meso obdeluje, pakira ali prevaža, mora nositi 
čista pokrivala, obutev in svetlo delovno obleko, po potrebi čiste ščitnike za 
vrat ali drugo zaščitno obleko iz materiala, ki se lahko čisti. Delavci, ki delajo 
pri klanju živali ali ki delajo z mesom oziroma prekladajo meso, morajo delovno 
obleko menjati vsak delovni dan in jo po potrebi zamenjati tudi med delovnim dnem 
ter večkrat na dan umiti in razkužiti roke, predvsem pa vsakič, ko začnejo ponovno 
delati. Delavci, ki so bili v stiku z bolnimi živalmi ali okuženim mesom, morajo 
takoj nato skrbno umiti roke s toplo vodo in jih razkužiti. V delovnih prostorih, 
skladiščih, prostorih za razkladanje, prevzem, razporejanje in nakladanje in v 
drugih prostorih in hodnikih, po katerih se prevaža sveže meso, je kajenje 
prepovedano;
    (b) nobena žival ne sme imeti dostopa v obrat, razen živali za zakol v primeru 
klavnic, ter glede na ograjena območja, ki jih ima klavnica, živali, ki so 
potrebne za njihovo delovanje. Sistematično je treba uničevati glodalce, insekte 
in druge škodljivce;
    (c) oprema in orodje, ki se uporablja za obdelavo mesa mora biti čista in 
dobro vzdrževana. Večkrat na dan in ob koncu vsakega delovnega dne jo je treba 
pazljivo očistiti in razkužiti, prav tako pa tudi vsakič, preden se jo začne 
ponovno uporabljati, če je bila onesnažena.
    19. Prostorov, opreme in delovnih pripomočkov ni dovoljeno uporabljati v druge 
namene kot za obdelavo svežega mesa ali mesa gojene divjadi, odobrenega z 
Direktivo 91/495/EGS.
    Ta omejitev ne velja za:
    – opremo za prevoz, ki se uporablja v prostorih iz odstavka (a) 17. točke, za 
pakirano meso;
    – razkosavanje perutnine, mesa divjadi, kunčjega mesa ali za proizvodnjo 
mesnih pripravkov, če se ta opravila izvajajo ob drugem času kot razkosavanje 
svežega mesa ali mesa gojene divjadi iz prvega odstavka in se razsekovalnica 
popolnoma očisti in razkuži preden se ga ponovno uporabi za razkosavanje svežega 
mesa ali mesa gojene divjadi.
    Orodje za razkosavanje mesa se lahko uporablja samo za razkosavanje mesa.
    20. Meso in posode za meso ne smejo priti v neposreden stik s tlemi.
    21. Za vse namene je treba uporabljati pitno vodo; v izjemnih primerih se 
lahko za proizvodnjo pare uporablja tudi nepitno (tehnološko) vodo, pod pogojem da 
so cevovodi nameščeni tako, da preprečujejo uporabo te vode za druge namene in ne 
predstavljajo nobene nevarnosti za onesnaženje svežega mesa. Prav tako se lahko v 
izjemnih primerih nepitno vodo uporablja tudi za hlajenje v hladilnih napravah. 
Cevovodi za nepitno vodo se morajo jasno razlikovati od cevovodov za pitno vodo.
    22. Po tleh delovnih prostorov ali skladišč za sveže meso je prepovedano 
potresati žaganje ali podobne snovi.
    23. Čistila, razkužila in podobne snovi je treba uporabljati tako, da ne 
morejo škodljivo vplivati na opremo, delovne pripomočke in sveže meso. Po 
vsakokratni uporabi je treba opremo in delovne pripomočke temeljito splakniti s 
pitno vodo.
    24. Prepovedano je, da z mesom delajo ali ravnajo osebe, ki bi ga lahko 
onesnažile ali okužile.
    Ob zaposlitvi morajo vse osebe, ki naj bi delale ali ravnale s svežim mesom, z 
zdravniškim spričevalom dokazati, da ni nobenega zadržka za takšno zaposlitev. 
Nadzor nad temi osebami se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstvene 
zahteve za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z 
živili


VI. Veterinarski pregled pred klanjem

    25. Živali morajo biti pred klanjem pregledane najkasneje 24 ur po prispetju v 
klavnico in manj kot 24 ur pred zakolom. Uradni veterinar pa lahko zahteva pregled 
tudi ob katerem koli drugem času.
    Nosilec dejavnosti mora olajšati pripravo za veterinarski pregled pred klanjem 
in predvsem vsako prekladanje, ki se šteje za potrebno.
    Vsaka žival, predvidena za zakol, mora imeti identifikacijsko oznako, da lahko 
uradni veterinar ugotovi njen izvor.
    26. a) Uradni veterinar mora opraviti pregled pred klanjem v skladu s 
strokovnimi pravili in ob ustrezni razsvetljavi.
    b) Uradni veterinar mora v zvezi z živalmi, ki so bile pripeljane v klavnico, 
preveriti izpolnjevanje predpisov o zaščiti živali.
    27. Pri pregledu je treba ugotoviti:
    a) ali je žival zbolela za kužno boleznijo, ki se prenaša na ljudi ali živali, 
in ali kaže bolezenske znake ali motnje splošnega stanja, ki kažejo na možnost 
takšne bolezni;
    b) ali kaže druge bolezenske znake ali motnje splošnega stanja, zaradi katerih 
utegne biti njeno meso neprimerno za prehrano ljudi; paziti je treba tudi na vse 
znake, da je žival prejemala snovi s farmakološkim učinkom ali druge snovi, zaradi 
katerih utegne biti njeno meso neprimerno za prehrano ljudi;
    c) ali je žival utrujena, vznemirjena ali poškodovana.
    28. a) Utrujene in vznemirjene živali morajo počivati najmanj 24 ur, če uradni 
veterinar ne odredi drugače.
    b) Živali, pri katerih se ugotovi katero od bolezni iz podtočk a) in b) 
prejšnje točke, se ne sme zaklati za prehrano ljudi.
    c) Živali, za katere se sumi, da so zbolele za katero od bolezni iz podtočk a) 
in b) prejšnje točke, je treba zadržati; te živali je treba temeljito preiskati, 
da se lahko postavi diagnozo.
    Če je za postavitev diagnoze potreben pregled po zakolu, uradni veterinar 
odredi, da se takšno žival zakolje ločeno ali ob koncu običajnega klanja.
    Živali je treba po zakolu temeljito pregledati in če veterinar meni, da je to 
potrebno za potrditev diagnoze, tudi z ustrezno bakteriološko preiskavo in 
preiskavo na ostanke snovi s farmakološkim učinkom, za katere se domneva, da jih 
je žival prejemala zaradi zdravljenja opaženega patološkega stanja.


VII. Higiena pri klanju, razkosavanju in ravnanju z mesom

    29. Klavne živali, pripeljane v klavnico, je treba takoj zaklati in 
izkrvaviti; odiranje in odstranjevanje ščetin, pripravo in odstranjevanje 
notranjih organov (evisceracijo) je treba opraviti tako, da se prepreči vsakršno 
onesnaženje mesa.
    30. Izkrvavitev mora biti popolna; kri, namenjeno za prehrano ljudi, je treba 
zbirati v absolutno čiste posode. Krvi se ne sme mešati z rokami, ampak samo s 
pripomočki, ki so higiensko neoporečni.
    31. Živalim, razen prašičem, je treba takoj odreti kožo, ob upoštevanju 
odstopanj iz drugega stavka podtočke D a) 41. točke v VIII. poglavju te priloge. 
Prašičem, ki se jih ne odira, je treba takoj odstraniti ščetine. Pri tem se sme 
uporabljati snovi za odstranjevanje ščetin, če se nato prašiče temeljito opere s 
pitno vodo.
    Odiranje glav telet in ovac ni potrebno, če se z glavami ravna tako, da se 
prepreči onesnaženje svežega mesa.
    32. Odstranitev notranjih organov (evisceracija) je treba izvesti brez 
odlašanja najkasneje 45 minut po omamljenju oziroma, v primeru obrednega zakola, 
pol ure po izkrvavitvi. Pljuča, srce, jetra, ledvice, vranico in druge notranje 
organe se lahko bodisi odreže ali pusti v naravni zvezi s trupom.
    Če se jih odreže, jih je treba oštevilčiti ali na podoben način označiti tako, 
da se lahko ugotovi, h kateremu trupu pripadajo; to velja tudi za glavo, jezik, 
prebavni trakt in druge dele živali, ki se jih pregleduje ali pa bi bili lahko 
potrebni za veterinarski pregled iz Direktive 86/469/EGS. Ti deli morajo ostati 
blizu trupa do konca pregleda. Če ni patoloških znakov ali sprememb se lahko penis 
takoj odstrani. Pri vseh vrstah živali je treba ledvice ločiti od maščobne 
ovojnice, pri govedu, prašičih in kopitarjih pa tudi od vezivnotkivne ovojnice.
    33. Ročnega orodja se ne sme puščati v mesu, prepovedano je brisati meso s 
krpo ali drugimi materiali, prav tako pa je prepovedano tudi napihovanje. 
Napihovanje določenega organa se lahko dovoli v obredne namene, vendar se v tem 
primeru napihnjenega organa ne sme uporabiti za prehrano ljudi. VURS lahko v 
skladu s higienskimi pogoji dovoli odiranje jagnjet in kozličkov z živo maso pod 
15 kg z vpihovanjem zraka.
    34. Trupe kopitarjev, prašičev, starejših od štirih tednov, in goved, 
starejših od šest mesecev, se pred pregledom razpolovi po dolžini po hrbtenici. Če 
je potrebno, lahko uradni veterinar zahteva, da se po dolžini razpolovi katero 
koli glavo ali trup.
    Uradni veterinar pa lahko zaradi upoštevanja tehnoloških pogojev ali lokalnih 
prehranskih navad dovoli pregled nerazpolovljenih trupov prašičev
    35. Dokler pregled ni končan, nepregledani trupi in drobovina ne smejo priti v 
stik s trupi in drobovino, ki so bili že pregledani, nepregledane trupe pa je tudi 
prepovedano odstraniti, razkosati ali nadalje obdelovati.
    36. Zadržano meso ali meso, ocenjeno kot zdravstveno neustrezno za prehrano 
ljudi, želodci, čreva in neužitni stranski proizvodi ne smejo priti v stik z 
mesom, ki je ocenjeno kot zdravstveno ustrezno za prehrano ljudi, in jih je treba 
čim prej odstraniti v poseben prostor ali posodo, ki je na takem mestu, da se 
prepreči vsakršno onesnaženje drugega svežega mesa.
    37. Če se kri ali drobovino več živali zbira v isti posodi, preden je končan 
pregled po zakolu, je treba celotno vsebino oceniti kot zdravstveno neustrezno za 
prehrano ljudi, če je bil trup katere od živali ocenjen kot zdravstveno neustrezen 
za prehrano ljudi.
    38. Prekladanje, obrezovanje, obdelavo in prevoz mesa, vključno z drobovino, 
je treba opraviti tako, da se upošteva vse higienske zahteve. Pri pakiranju mesa 
morajo biti izpolnjeni pogoji iz podtočke d) 14. točke v II. poglavju in pogoji iz 
XI. poglavja te priloge.
    Pakirano meso mora biti skladiščeno ločeno od nepakiranega svežega mesa.


VIII. Veterinarski pregled po zakolu

    39. Vse dele živali, vključno s krvjo, je treba pregledati takoj po zakolu, da 
se oceni, če je meso zdravstveno ustrezno za prehrano ljudi.
    40. Pregled po zakolu sestavlja:
    a) vizualni pregled zaklane živali in njenih organov;
    b) otipavanje (palpacija) organov iz 41. točke te priloge in, če uradni 
veterinar meni, da je to potrebno, maternice;
    c) zarezovanje (incizijo) določenih organov in bezgavk ter, glede na 
ugotovitve uradnega veterinarja, maternice. Če se pri vizualnem pregledu ali 
otipavanju ugotovi spremembe (lezije), ki bi lahko onesnažile trup, opremo, 
delavce ali delovne prostore, se teh organov ne sme zarezati v klavnici ali v 
drugem delu obrata, kjer bi se lahko onesnažilo sveže meso;
    d) preiskave sprememb konzistence, barve, vonja oziroma, kjer je to primerno, 
okusa;
    e) po potrebi laboratorijske preiskave, zlasti na snovi iz točk (j) in (k) 
prvega odstavka 5. člena tega pravilnika.
    41. Uradni veterinar opravi pregled na naslednji način:
    A) Goveda, stara več kot šest tednov:
    a) vizualni pregled glave in žrela. Zareže in preišče se zažrelne, 
spodnječeljustne in obušesne bezgavke (Lnn. retropharyngiales, mandibulares in 
parotidei). Vsako zunanjo žvekalno mišico se zareže z dvema rezoma vzporedno s 
spodnjo čeljustjo, vsako notranjo žvekalno mišico (M. pterygoideus) pa z enim 
vzdolžnim rezom ter pregleda.
    Jezik se loči od naravnih vezi, da se lahko temeljito vizualno pregleda ustno 
votlino, in se ga vizualno pregleda in otipa. Mandlje (tonzile) je treba 
odstraniti;
    b) pregled sapnika: vizualni pregled in otipanje pljuč in požiralnika; 
bronhialne in mediastinalne bezgavke (Lnn. bifurcationes, eparteriales in 
mediastinales) se zareže in pregleda. Sapnik in njegove glavne veje se zareže po 
dolžini, spodnjo tretjino pljuč pa pravokotno na glavne bronhije; rezi niso 
potrebni, če pljuča niso namenjena za prehrano ljudi;
    c) vizualni pregled osrčnika in srca; srce se zareže po dolgem, tako da 
odprejo prekati in preddvori in da se prereže srčni pretin (septum);
    d) vizualni pregled diafragme;
    e) vizualni pregled in otipanje jeter s pripadajočimi bezgavkami (Lnn. 
portales); rez gastrične površine jeter in pod Spiegelovim režnjem, da se pregleda 
žolčevod; pregled in otipanje portalne bezgavke;
    f) vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, trebušne mrene, gastričnih in 
mezenteričnih bezgavk (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales), 
otipanje gastričnih in mezenteričnih bezgavk in po potrebi rez teh bezgavk;
    g) vizualni pregled in po potrebi otipanje vranice;
    h) vizualni pregled ledvic in po potrebi rez ledvic s pripadajočimi bezgavkami 
(Lnn. renales);
    i) vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;
    j) vizualni pregled genitalnih organov;
    k) vizualni pregled in po potrebi otipanje in rez vimena s pripadajočimi 
bezgavkami (Lnn. supramammarii). Pri kravah se vsako polovico vimena odpre z 
dolgim, globokim rezom do mlečne cisterne (sinus lactiferes) in zareže pripadajoče 
bezgavke, razen če vime ni namenjeno za prehrano ljudi.
    B) Goveda, stara manj kot šest tednov:
    a) vizualni pregled glave in žrela. Zareže in preišče se zažrelne bezgavke 
(Lnn. retropharyngiales).
    Pregledati je treba ustno votlino in grlo in otipati jezik. Mandlje je treba 
odstraniti;
    b) vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika; otipanje pljuč; bronhialne 
in mediastinalne bezgavke (Lnn. bifurcationes, eparteriales in mediastinales) se 
zareže in pregleda.
    Sapnik in njegove glavne veje se zareže po dolžini, spodnjo tretjino pljuč pa 
pravokotno na glavne bronhije; rezi niso potrebni, če pljuča niso namenjena za 
prehrano ljudi;
    c) vizualni pregled osrčnika in srca; srce se zareže po dolgem, tako da se 
odprejo prekati in preddvori in da se prereže srčni pretin (septum);
    d) vizualni pregled diafragme;
    e) vizualni pregled jeter s pripadajočimi bezgavkami (Lnn. portales); otipanje 
in po potrebi rez jeter in pripadajočih bezgavk;
    f) vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, trebušne mrene, gastričnih in 
mezenteričnih bezgavk (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales), 
otipanje gastričnih in mezenteričnih bezgavk in po potrebi rez teh bezgavk;
    g) vizualni pregled in po potrebi otipanje vranice;
    h) vizualni pregled ledvic in po potrebi rez ledvic s pripadajočimi bezgavkami 
(Lnn. renales);
    i) vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;
    j) vizualni pregled in otipanje okolice popka in sklepov; v primeru suma se 
popek zareže in odpre sklepe.; Sklepno tekočino je treba pregledati.
    C) Prašiči:
    a) vizualni pregled glave in žrela. Zareže in preišče se spodnječeljustne 
bezgavke (Lnn. mandibulares). Vizualno se pregleda ustno votlino, grlo in jezik. 
Mandlje je treba odstraniti;
    b) vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika; otipanje pljuč ter 
bronhialnih in mediastinalnih bezgavk (Lnn. bifurcationes, eparteriales in 
mediastinales). Sapnik in njegove glavne veje se zareže po dolžini, spodnjo 
tretjino pljuč pa pravokotno na glavne bronhije; rezi niso potrebni, če pljuča 
niso namenjena za prehrano ljudi;
    c) vizualni pregled osrčnika in srca; srce se zareže po dolgem, tako da 
odprejo prekati in preddvori in da se prereže srčni pretin (septum);
    d) vizualni pregled diafragme;
    e) vizualni pregled in otipanje jeter s pripadajočimi bezgavkami (Lnn. 
portales); otipanje jeter s pripadajočimi bezgavkami;
    f) vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, trebušne mrene, gastričnih in 
mezenteričnih bezgavk (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales), 
otipanje gastričnih in mezenteričnih bezgavk in po potrebi rez teh bezgavk;
    g) vizualni pregled in po potrebi otipanje vranice;
    h) vizualni pregled ledvic in po potrebi rez ledvic s pripadajočimi bezgavkami 
(Lnn. renales);
    i) vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;
    j) vizualni pregled genitalnih organov;
    k) vizualni pregled vimena s pripadajočimi bezgavkami (Lnn. supramammarii), 
rez bezgavk pri svinjah;
    l) vizualni pregled in otipanje okolice popka in sklepov pri mladih živalih; v 
primeru suma se popek zareže in sklepe odpre.
    D) Ovce in koze:
    a) vizualni pregled glave po odiranju kože in če obstaja sum bolezni, pregled 
žrela, ustne votline, jezika in zažrelnih in obušesnih bezgavk. Ne glede na 
zdravstveno stanje živali te preiskave niso potrebne, če ima uradni veterinar 
zagotovilo, da se glava, skupaj z jezikom in možgani ne bo uporabljala za prehrano 
ljudi;
    b) vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika; otipanje pljuč ter 
bronhialnih in mediastinalnih bezgavk (Lnn. bifurcationes, eparteriales in 
mediastinales); če obstaja sum na kužno bolezen je treba te organe in bezgavke 
zarezati in pregledati;
    c) vizualni pregled osrčnika in srca; v primeru suma na kužno bolezen je treba 
srce zarezati in pregledati;
    d) vizualni pregled diafragme;
    e) vizualni pregled in otipanje jeter s pripadajočimi bezgavkami (Lnn. 
portales); otipanje jeter s pripadajočimi bezgavkami; rez jeter na želodčni 
strani, za pregled žolčevoda;
    f) vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, trebušne mrene, gastričnih in 
mezenteričnih bezgavk (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales);
    g) vizualni pregled in po potrebi otipanje vranice;
    h) vizualni pregled ledvic in po potrebi rez ledvic s pripadajočimi bezgavkami 
(Lnn. renales);
    i) vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;
    j) vizualni pregled genitalnih organov;
    k) vizualni pregled vimena s pripadajočimi bezgavkami;
    l) vizualni pregled in otipanje okolice popka in sklepov pri mladih živalih; v 
primeru suma se popek zareže in sklepe odpre.
    E) Domači kopitarji:
    a) vizualni pregled glave in nato, ko se jezik loči od naravnih vezi, še 
žrela. Otipa in po potrebi zareže submaxsilarne, retropharyngealne in parotidealne 
bezgavke. (Lnn. retropharyngiales, mandibulares in parotidei). Jezik se loči od 
naravnih vezi, da se lahko temeljito vizualno pregleda ustno votlino, nato se ga 
vizualno pregleda in otipa. Mandlje je treba odstraniti;
    b) vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika; otipanje pljuč; bronhialne 
in mediastinalne bezgavke (Lnn. bifurcationes, eparteriales in mediastinales) se 
pregleda z otipom in po potrebi zareže. Sapnik in njegove glavne veje se zareže po 
dolžini, spodnjo tretjino pljuč pa pravokotno na glavne bronhije; rezi niso 
potrebni, če pljuča niso namenjena za prehrano ljudi;
    c) vizualni pregled osrčnika in srca; srce se zareže po dolgem, tako da 
odprejo prekati in preddvori in da se prereže srčni pretin (septum);
    d) vizualni pregled diafragme;
    e) vizualni pregled in otipanje jeter s pripadajočimi bezgavkami (Lnn. 
portales); otipanje jeter in pripadajočih bezgavk: po potrebi rez jeter ter 
pripadajočih bezgavk;
    f) vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, trebušne mrene, gastričnih in 
mezenteričnih bezgavk (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales); po 
potrebi rez gastričnih in mezenteričnih bezgavk;
    g) vizualni pregled in po potrebi otipanje vranice;
    h) vizualni pregled ledvic, otipanje ledvic in po potrebi rez ledvic s 
pripadajočimi bezgavkami (Lnn. renales);
    i) vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;
    j) vizualni pregled genitalnih organov žrebcev in kobil;
    k) vizualni pregled vimena s pripadajočimi bezgavkami (Lnn. supramammarii) in 
po potrebi rez bezgavk;
    l) vizualni pregled in otipanje okolice popka in sklepov pri mladih živalih; v 
primeru suma se popek zareže in sklepe odpre;
    m) vse sive ali bele konje je treba preiskati na melanozo, pri čemer se mišice 
in bezgavke (Lnn. lymphonodi subrhomboidei) na plečetu pod hrustancem lopatice 
pregleda tako, da se sprosti vezi ene lopatice. Ledvice je treba vzeti iz 
maščobnega ovoja in jih preiskati tako, da se zareže skozi celotno ledvico.
    F) V primeru dvoma lahko uradni veterinar napravi dodatne reze in pregleda 
druge ustrezne dele živali, potrebne za postavitev dokončne diagnoze.
    Če uradni veterinar ugotovi, da so higienske zahteve iz tega poglavja očitno 
kršene ali da je ustrezen veterinarski pregled oviran, lahko ustrezno ukrepa glede 
uporabe opreme ali prostorov in odredi vse potrebne ukrepe, vključno s tem, da 
odredi zmanjšanje obsega proizvodnje ali prepove nadaljnjo proizvodnjo.
    G) Če je rez zgoraj navedenih bezgavk obvezen, jih je treba sistematično 
večkrat zarezati in vizualno pregledati.
    42. A. Poleg tega mora uradni veterinar sistematično opravljati:
    1. preiskave na cisterkozo pri prašičih: ta preiskava mora vključevati pregled 
vidnih mišičnih površin, zlasti mišic stegna, korena diafragme, medrebrnih mišic, 
srca, jezika in grla ter po potrebi trebušne stene in ledvenih (psoas) mišic, ki 
se jih izlušči iz maščobnega tkiva;
    2. preiskavo na smrkavost pri kopitarjih tako, da se glavo razpolovi po dolgem 
in se nosni pretin potegne ven, nato pa skrbno pregleda sluznico sapnika, grla, 
nosnih in obnosnih votlin;
    3. preiskavo na trihinelozo svežega mesa prašičev in konj, ki vsebuje skeletne 
mišice (progaste mišice).
    To preiskavo je treba opraviti po preizkušenih metodah, ki so znanstveno 
priznane, zlasti metodah, opredeljenih v direktivah EU ali v drugih mednarodnih 
standardih.
    Rezultate je treba ovrednotiti z referenčno metodo, metoda mora biti vsaj tako 
zanesljiva kot trihinoskopija iz 1. točke Priloge I k Direktivi 77/96/EGS.
    B) Uradni veterinar zabeleži ugotovitve veterinarsko-sanitarnih pregledov pred 
in po zakolu in v primeru ugotovitve bolezni iz 6. člena tega pravilnika, ki se 
prenaša na človeka, to sporoči veterinarski organizaciji s koncesijo, ki opravlja 
nadzor črede iz katere žival izvira, kakor tudi osebi, ki je odgovorna za to 
čredo.


IX. Pogoji za meso, namenjeno za razkosavanje

    43. Razkosavanje na kose, manjše od kosov iz točke A prvega odstavka 3. člena 
tega pravilnika, izkoščenje ali razkosavanje drobovine živali je dovoljeno samo v 
odobrenih razsekovalnicah.
    44. Nosilec dejavnosti mora olajšati postopke za nadzor obrata, zlasti 
morebitno prekladanje ali drugo ravnanje z mesom, in mora nadzorni službi dati na 
voljo potrebne pripomočke. Zlasti mora biti sposoben na zahtevo uradnega 
veterinarja, pristojnega za nadzor, dati podatke o izvoru mesa, pripeljanega v 
razsekovalnico.
    45. Brez vpliva na drugi odstavek 19. točke v V. poglavju te priloge se mesa, 
ki ne izpolnjuje pogojev iz podtočke (b) točke B prvega odstavka 3. člena tega 
pravilnika, ne sme pošiljati v odobrene razsekovalnice, razen če se ga uskladišči 
v posebnih skladiščnih prostorih; razkosati ga je treba v drugih prostorih ali ob 
drugem času kot meso, ki izpolnjuje te pogoje. Uradni veterinar mora imeti stalen 
dostop do vseh skladiščnih in delovnih prostorov, da lahko preveri, če se omenjene 
določbe dosledno upošteva.
    46. (a) Sveže meso se dostavlja v prostore iz podtočke b) 15. točke v III. 
poglavju te priloge postopoma kot se ga lahko obdela. Ko je meso razkosano in, če 
je to ustrezno, pakirano, ga je treba prenesti v hladilne prostore iz podtočke a) 
15. točke v III. poglavju te priloge.
    (b) Meso je pri dostavi v razsekovalnico potrebno pregledati in po potrebi 
obrezati. Delovno mesto za to opravilo mora biti opremljeno z ustreznimi napravami 
in ustrezno razsvetljavo.
    (c) Med razkosavanjem, izkoščenjem, zavijanjem in pakiranjem je treba 
vzdrževati stalno notranjo temperaturo mesa na +7(C ali manj. Med razkosavanjem 
temperatura v razsekovalnici ne sme presegati +12(C. Med razrezovanjem, zavijanjem 
in pakiranjem je treba notranjo temperaturo jeter vzdrževati na +3(C ali manj.
    Med razkosavanjem, izkoščenjem, rezanjem na rezine ali kocke, zavijanjem in 
pakiranjem je treba temperaturo jeter, ledvic in mesa glave vzdrževati na +3(C ali 
manj.
    (d) Kot odstopanje od podtočk (a) in (c) te točke se lahko meso razkosava tudi 
toplo. V tem primeru je treba meso iz prostorov za klanje prenesti neposredno v 
razsekovalnico. Poleg tega morajo biti prostori za klanje in razsekovalnice v isti 
skupini zgradb in dovolj blizu skupaj, da se lahko meso prenese v enem samem 
postopku ter da se razkosavanje opravi takoj po prenosu. Ko je meso razkosano in, 
če je ustrezno, pakirano, ga je treba prenesti v hladilnico.
    (e) Razkosavanje mora biti opravljeno tako, da se prepreči vsakršno 
onesnaženje mesa. Drobce kosti in strdke krvi je treba odstraniti. Meso, dobljeno 
pri razkosavanju in ki ni namenjeno za prehrano ljudi, je treba med razkosavanjem 
sproti zbirati v napravah, posodah ali prostorih iz podtočke d) 4. točke v I. 
poglavju te priloge.


X. Veterinarski nadzor razkosanega in skladiščenega mesa

    47. Odobrene razsekovalnice in odobrene hladilnice mora nadzorovati uradni 
veterinar.
    48. Nadzor uradnega veterinarja sestavljajo naslednje naloge:
    – nadzor prevzema in odpreme svežega mesa,
    – veterinarski pregled svežega mesa, skladiščenega v obratih iz prejšnje 
točke;
    – veterinarski pregled svežega mesa pred razkosavanjem in ob odpremi iz obrata 
iz prejšnje točke;
    – nadzor čistoče prostorov, naprav in pripomočkov iz V. poglavja te priloge in 
higiene zaposlenih, vključno z njihovo obleko,
    – vse druge vrste nadzora, za katere uradni veterinar meni, da so potrebne 
zaradi zagotavljanja izvajanja tega pravilnika.


XI. Označevanje zdravstvene ustreznosti mesa

    49. Meso je treba označiti z oznako zdravstvene ustreznosti pod nadzorstvom in 
odgovornostjo uradnega veterinarja. Uradni veterinar nadzoruje:
    a) označevanje mesa;
    b) oznake in material za zavijanje, kadar je označen v skladu s tem poglavjem.
    50. Oznaka zdravstvene ustreznosti mora biti:
    a) znak ovalne oblike, najmanj 6,5 cm širok in 4,5 cm dolg, na katerem morajo 
biti z jasno čitljivimi znaki navedeni naslednji podatki:
    – na zgornjem delu oznaka države pošiljateljice z velikimi črkami (t.j. ena od 
naslednjih oznak):
    B – DK – D – EL – E – F – IRL – I – L – NL – P – UK – RSM – AT – FI – SE, ki 
ji sledi veterinarska kontrolna številka odobritve obrata,
    – na spodnjem delu ena od naslednjih začetnic: CEE, EOF, EWG, EOK, EEC, EEG 
(94/598)CE-RSM, (Accession Treaty)ETY;
    (b) ali znak ovalne oblike, najmanj 6,5 cm širok in 4,5 visok, na katerem 
morajo biti z jasno čitljivimi znaki navedeni naslednji podatki:
    – na zgornjem delu država pošiljateljica z velikimi tiskanimi črkami,
    – v sredini veterinarska kontrolna številka odobritve obrata,
    – na spodnjem delu je ena od naslednjih začetnic: CEE, EOF, EWG, EOK, EEC, 
EEG, (Accession Treaty)ETY.
    Črke morajo biti najmanj 0,8 cm visoke, številke pa najmanj 1 cm.
    Znaki so lahko manjši za označevanje jagnjetine, kozličkov in prašičkov.
    Oznaka lahko poleg tega vsebuje tudi dodatni znak, s katerim se lahko 
identificira uradnega veterinarja, ki je opravil veterinarsko-sanitarni pregled 
mesa.
    51. Trupe se označi tako, da se jih žigosa z barvilom ali vročim žigom v 
skladu s prejšnjo točko:
    – trupe, ki tehtajo več kot 65 kilogramov, se žigosa na obeh polovicah, 
najmanj pa na zunanji strani stegen, nad ledvicami, hrbet, prsa in pleče;
    – pri jagnjetih, kozličkih in prašičkih mora imeti trup dva žiga, po enega na 
vsaki stani trupa, na plečih ali na zunaji strani stegen;
    – druge trupe se žigosa najmanj na štirih mestih, na plečih in na zunanji 
strani stegen.
    V primeru jagnet, kozličkov in prašičkov ima lahko oznaka obliko nalepke ali 
etikete, vendar samo za enkratno uporabo.
    52. Jetra goved, prašičev in kopitarjev se označi z vročim žigom v skladu s 
50. točko v tem poglavju, če so namenjena v drugo državo članico ali v državo iz 
evropskega gospodarskega prostora.
    53. Vse druge kose, primerne za prehrano ljudi, je treba takoj označiti v 
skladu s 50. točko iz tega poglavja, bodisi neposredno na kos ali pa na pakiranje. 
Oznaka iz 50. točke mora biti na etiketi, pritrjeni na ovitku ali pakiranju ali pa 
mora biti natisnjena naposredno na pakiranje. Če se ovijaje ali pakiranje opravlja 
v klavnici, mora oznaka vsebovati kontrolno številko odobritve obrata.
    54. Pakiranje mora biti vedno označeno v skladu s 55. točko iz tega poglavja.
    55. Pakirano razkosano meso in pakirani užitni deli iz 52. in 53. točke morajo 
biti označeni v skladu s 50. točko iz tega poglavja.
    Oznaka mora imeti namesto veterinarske kontrolne številke klavnice kontrolno 
številko obrata za razkosavanje. Oznaka mora biti na etiketi, pritrjeni na 
pakiranje ali pa mora biti natisnjena na pakiranju na način, ki zagotavlja, da se 
oznaka uniči, ko se pakiranje odpre. Če se oznaka pri odpiranju ne uniči, se mora 
ob odpiranju uničiti embalaža.
    Če pa se razkosano meso ali užitne dele ovije v skladu z 62. točko v XII. 
poglavju te priloge, se lahko zgoraj omenjeno etiketo pritrdi na ovitek. Če se 
užitne dele pakira v klavnici, mora oznaka vsebovati veterinarsko kontrolno 
številko klavnice. Ta zahteva mora biti izpolnjena tudi, če se uporabljajo 
zložljive transportne posode (evrozaboj), ki izpolnjujejo zahteve iz podtočke b) 
59. točke v XII. poglavju te priloge.
    56. Če se sveže meso zavije v porabniške kose za neposredno prodajo 
porabnikom, veljata 53. in 55. točka. Zahteve glede velikosti iz 50. točke v tem 
poglavju za to točko ne veljajo.
    Če se meso prepakira v drugem obratu kot je bilo prvič zavito v plastično 
folijo, mora biti na foliji oznaka obrata za razkosavanje, kjer je bilo prvotno 
zavito, na pakiranju pa žig pakirnice.
    57. Meso kopitarjev in njegovo pakiranje mora biti označeno s posebno oznako, 
ki se ga določi po postopku iz 16. člena tega pravilnika.
    58. Za oznake zdravstvene ustreznosti se lahko uporabljajo barvila iz osmega 
odstavka 2. člena Direktive 94/36/ES.
    Za meso, proizvedeno v Republiki Sloveniji, se poleg tega poglavja uporablja 
tudi pravilnik, ki ureja označevanje zdravstvene ustreznosti živil živalskega 
izvora.


XII. Zavijanje in pakiranje svežega mesa

    59. a) Material za pakiranje (na primer zaboje, papirne škatle) mora 
izpolnjevati vse higienske zahteve in posebej:
    – ne sme povzročiti spremembe organoleptičnih lastnosti mesa,
    – ne sme biti sposoben prenašati na meso snovi, ki so škodljive za zdravje 
ljudi,
    – mora biti dovolj močno, da zagotovi učinkovito zaščito mesa med prevozom in 
prekladanjem.
    Lesa ni dovoljeno uporabljati, razen za trupe jagnjet in kozličkov, pod 
pogojem da se sprejme vse zaščitne ukrepe, da se prepreči neposreden stik mesa in 
embalaže, če se ovitek raztrga.
    b) Embalaže se ne sme ponovno uporabiti za meso, razen če je iz nerjavečega 
materiala, ki ga je lahko čistiti, in je bila pred ponovno uporabo očiščena in 
razkužena.
    60. Sveže razkosano meso ali drobovino je treba zapakirati takoj po 
razkosavanju in v skladu s higienskimi zahtevami.
    Razen kosov trdega zunanjega prašičjega sala in potrebušine, morajo imeti 
razkosano meso in drobovina v vseh primerih zaščitni ovitek, razen če so med celim 
trajanjem prevoza obešeni. Takšen ovitek mora biti prozoren in brezbarven in mora 
izpolnjevati pogoje iz prve in druge alinee podtočke a) prejšnje točke; ne sme se 
ga ponovno uporabiti za zavijanje mesa.
    Ta pogoj pa se lahko opusti za zamrznjeno meso, ki naj bi se brez nadaljnje 
predelave uporabilo kot surovina za izdelke iz Direktive 77/99/EGS ali Direktive 
88/657/EGS.
    Pri prometu ali uvozu jeter, ledvic ali src je v enem ovitku lahko samo 
celoten organ.
    61. Zavito meso mora biti pakirano.
    62. Če ovitek izpolnjuje vse pogoje glede zaščite, ni nujno, da je prozoren in 
brezbarven. Kot skupinsko (sekundarno) posodo se lahko uporablja tudi evrozaboje, 
če so izpolnjeni drugi pogoji iz 59. točke tega poglavja.
    63. Razkosavanje, izkoščenje, zavijanje in pakiranje se lahko opravlja v istem 
prostoru, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
    a) prostor mora biti dovolj velik in urejen tako, da je zagotovljena higiena 
postopkov;
    b) material za pakiranje in zavijanje mora biti takoj po proizvodnji dan v 
zaščitni ovoj za zaščito pred poškodbami med prevozom v obrat; v obratu pa ga je 
treba skladiščiti v higienskih pogojih v posebnem prostoru;
    c) prostor za skladiščenje materiala za pakiranje morajo biti zaščiten proti 
prahu in škodljivcem in ne sme imeti zračne povezave s prostori, v katerih so 
snovi, ki bi lahko onesnažile sveže meso. Materiala za pakiranje se ne sme 
skladiščiti na tleh;
    d) embalažo je treba higiensko sestaviti (formirati) preden pride v prostor za 
pakiranje;
    e) embalažo je treba higiensko dostaviti v prostor za pakiranje in takoj 
uporabiti. Osebje, ki dela s svežim mesom, ne sme rokovati z embalažo;
    f) takoj po pakiranju mora biti meso prepreljano v prostore za skladiščenje.
    Sveže meso se lahko pakira tudi v razsekovalnici, če so bili evrozaboji, ki 
izpolnjujejo pogoje iz podtočke b) 59. točke tega poglavja, očiščeni in razkuženi 
preden se bili dostavljeni v razsekovalnico.
    64. Pakiranja iz tega poglavja lahko vsebuje samo razkosano meso iste živalske 
vrste, razen v primeru prodajnih enot, namenjenih za neposredno prodajo porabniku.


XIII. Spričevalo o zdravstvenem stanju

    65. Izvirnik spričevala o zdravstvenem stanju, ki mora spremljati meso med 
prevozom v namembni kraj, izpolni uradni veterinar v času nakladanja. Spričevalo 
mora po obliki in vsebini ustrezati vzorcu iz Priloge IV in mora biti izpolnjeno 
vsaj v uradnem jeziku ali jezikih namembne kraja. Spričevalo sestavlja en sam list 
papirja.


XIV. Skladiščenje

    66. Sveže meso je treba takoj po opravljenem pregledu po zakolu ohladiti in ga 
skladiščiti pri stalni notranji temperaturi, ki ne sme biti višja od +7(C za trupe 
in kose ter +3(C za drobovino.
    Uradni veterinar VURS lahko v posameznih primerih odobri odstopanja od teh 
zahtev iz tehničnih razlogov v zvezi z dozorevanjem mesa pri prevozu mesa v 
razsekovalnice ali v mesnice v neposredni bližini klavnice, če takšen prevoz ne 
traja več kot dve uri.
    Sveže meso za zamrzovanje mora biti dostavljeno neposredno iz odobrene 
klavnice ali iz odobrene razsekovalnice.
    Zamrzovanje svežega mesa se lahko z ustrezno opremo opravlja samo v prostorih 
istega obrata, kjer je bilo meso pridobljeno ali razkosano ali v odobreni 
hladilnici. Če je meso namenjeno za zamrzovanje, je treba kose iz točke A prvega 
odstavka 3. člena tega pravilnika, kose iz 53. točke v XI. poglavju te priloge in 
drobovino takoj zamrzniti, razen če se iz zdravstvenih razlogov ne zahteva 
dozorevanje. V tem primeru se zamrzne takoj po dozorevanju.
    Trupe, polovice trupov, polovice trupov, razkosane na največ tri kose, in 
četrtine trupov, namenjene za zamrzovanje, je treba zamrzniti takoj po 
stabilizaciji.
    Razkosano meso, namenjeno za zamrzovanje, je treba zamrzniti takoj po 
razkosanju.
    Zamrznjeno meso mora imeti notranjo temperaturo -12(C ali manj in se kasneje 
ne sme skladiščiti pri višji temperaturi.
    Sveže meso, ki je bilo zamrznjeno, mora imeti oznako, na kateri sta navedena 
mesec in leto zamrzovanja.
    67. V prostorih iz 16. in 17. točke v IV. poglavju te priloge se ne sme 
skladiščiti nobenega drugega proizvoda, ki bi lahko vplival na higieno mesa ali ga 
onesnažil, razen če se meso pakira in skladišči ločeno.
    68. Temperaturo v prostoru za skladiščenje iz 16. in 17. točke v IV. poglavju 
te priloge je treba registrirati oziroma zabeležiti


XV. Prevoz

    69. Sveže meso je treba prevažati v prevoznem sredstvu, ki imajo sistem za 
neprodušno zapiranje ali, v primeru svežega mesa, uvoženega v skladu z Direktivo 
90/675/EGS ali svežega mesa v tranzitu preko ozemlja tretje države, v zapečatenem 
prevoznem sredstvu, konstruiranem in opremljenem tako, da je zagotovljeno 
vzdrževanje temperature iz prejšnjega poglavja med celotnim prevozom.
    70. Prevozna sredstva za prevoz takšnega mesa morajo izpolnjevati naslednje 
pogoje:
    a) notranje površine ali drugi deli, ki bi lahko prišli v neposreden stik z 
mesom, morajo biti iz nerjavnega materiala, ki ne more vplivati na organoleptične 
lastnosti mesa ali povzročiti, da bi bilo meso škodljivo za zdravje ljudi; 
površine morajo biti gladke in enostavne za čiščenje in razkuževanje;
    b) imeti morajo učinkovite pripomočke za zaščito mesa pred insekti in prahom 
ter biti nepropustne za vodo;
    c) za prevoz trupov, polovic trupov, polovic trupov, razkosanih v največ tri 
kose, četrtin trupov in nepakiranih kosov mesa morajo biti opremljena z 
nerjavečimi obešali za obešanje mesa, ki morajo biti pritrjeni na takšni višini, 
da se meso ne more dotikati tal. Ta določba ne velja za zamrznjeno meso v 
higienskem pakiranju. Pri prevozu z letali zraku se obešal ne zahteva, če so 
zagotovljene ustrezne nerjaveče naprave za higiensko nakladanje, prekladanje in 
razkladanje mesa.
    71. Prevozna sredstva za prevoz mesa se v nobenem primeru ne sme uporabljati 
za prevoz živih živali ali drugih proizvodov, ki bi lahko vplivali ali onesnažili 
meso.
    72. V istem prevoznem sredstvu se hkrati z mesom ne sme prevažati nobenega 
drugega izdelka, ki bi lahko vplival na higiensko neoporečnost mesa ali onesnažil 
meso, razen če se sprejme ustrezne zaščitne ukrepe. Pakirano meso je treba 
prevažati v drugem prevoznem sredstvu kot nepakirano meso, razen če je prevozno 
sredstvo ustrezno fizično pregrajeno, da se zaščiti nepakirano meso od pakiranega. 
Prav tako se z istim prevoznim sredstvom ne sme prevažati želodcev, razen 
poparjenih ali očiščenih, niti glav in nog, če niso odrte oziroma poparjene in so 
dlake odstranjene.
    73. Sveže meso se ne sme prevažati v vozilu ali v posodi, ki ni čista in 
razkužena.
    74. Trupi, polovice trupov in četrtine trupov, polovice trupov, razkosane na 
največ tri kose, razen zamrznjenega mesa, pakiranega v skladu s hiegienskimi 
zahtevami, morajo biti med celotnim prevozom obešeni od stropa, razen v primeru 
prevoza z letalom v skladu s podtočko c) 70. točke v tem poglavju.
    Druge kose in drobovino je treba obesiti na kavlje ali stojala, če niso 
pakirani ali niso v posodah iz nerjavnega materiala. Stojala, embalaža ali posode 
morajo izpolnjevati higienske zahteve v zvezi z embalažo, zlasti določbe tega 
pravilnika. Čreva je treba vedno prevažati v močni embalaži, ki ne prepušča vode 
in maščob, ki se sme ponovno uporabiti samo, če se jo prej očisti in razkuži.
    75. Uradni veterinar mora pred odpremo preveriti, če so prevozna sredstva in 
nakladalni pogoji v skladu s higienskimi zahtevami iz tega poglavja.

                                                                        PRILOGA II

I. Splošni pogoji za odobravanje obratov manjše kapacitete

    Obrati manjše kapacitete morajo imeti najmanj:
    1. V prostorih, kjer se sveže meso proizvaja in obdeluje:
    a) pode, ki so nepropustni za vodo in se jih zlahka čisti in razkužuje,
odporne proti obrabi in ustrezno nagnjene za lažje odtekanje vode; voda mora biti
speljana v odvodne kanale, ki morajo imeti rešetko in sifonsko zaporo, da ne
prepuščajo neprijetnih vonjav;
    b) gladke, trpežne in za vodo nepropustne stene, s svetlo, pralno površino do
višine najmanj dveh metrov oziroma najmanj treh metrov v klavnici;
    c) vrata iz nerjavnega materiala, ki se jih lahko čisti, odporna proti
trohnobi. Če se meso skladišči v obratu, mora imeti obrat prostore za
skladiščenje, ki izpolnjujejo zgornje pogoje;
    d) izolacijske materiale, odporne proti trohnobi in brez vonja;
    e) ustrezno prezračevanje in po potrebi dobro odvajanje pare;
    f) ustrezno naravno ali umetno razsvetljavo, ki ne spreminja barv;
    2. a) čim bliže delovnim mestom dovolj opreme in pripomočkov za umivanje in
razkuževanje rok in za čiščenje ročnega orodja z vročo vodo. Za umivanje rok mora
biti na voljo topla in hladna tekoča voda ali voda, naprej naravnana na ustrezno
temperaturo, čistilna in razkuževalna sredstva in priprave za higiensko sušenje
rok;
    b) na delovnem mestu ali v sosednjem prostoru opremo za razkuževanje ročnega
orodja, pri čemer mora biti temperatura vode na mestu uporabe najmanj 82(C;
    3. ustrezno zaščito pred škodjivci kot so insekti in glodalci;
    4. a) priprave in delovno opremo kot so mize za razkosavanje, mize s premično
rezalno površino, posode, tekoči trakovi in žage iz nerjavnega materiala, ki ne
povzročajo neželjenih sprememb na mesu in ki se zlahka čistijo in razkužujejo.
Uporaba lesa je prepovedana;
    b) nerjavne konstrukcije in opremo, ki izpolnjuje higienske zahteve za:
    – obdelavo mesa,
    – skladiščenje posod z mesom, pri čemer niti meso niti posode ne smejo priti v
neposreden stik s tlemi ali stenami,
    c) posebne, za vodo nepropustne in nerjaveče posode, s pokrovi in pritrdili,
urejenimi tako da nepooblaščene osebe ne morejo iz njih jemati stvari, za meso, ki
ni namenjeno za prehrano ljudi; takšno meso je treba odstraniti ali uničiti ob
koncu vsakega delovnega dne;
    5. opremo za hlajenje, ki lahko notranjo temperaturo mesa vzdržuje na ravni,
kot jo zahteva ta pravilnik. Med to opremo spada tudi sistem za odvajanje vode,
povezan z odtočnimi kanali, speljan tako, da ni nikakršne možnosti za onesnaženje
mesa;
    6. ustrezno količino pitne vode pod tlakom v smislu Direktive 80/778/EGS. V
izjemnih primerih se lahko za proizvodnjo pare, gašenje in za hlajenje hladilne
opreme dovoli tudi uporabo nepitne vode (tehnične vode), če so cevovodi nameščeni
tako, da se preprečuje uporabo te vode za druge namene in ne predstavljajo
nikakršne nevarnosti za onesnaženje svežega mesa. Cevovodi za nepitno vodo se
morajo jasno razlikovati od cevovodov za pitno vodo;
    7. ustrezno oskrbo s toplo pitno vodo v smislu Direktive 80/778/EGS;
    8. sistem za higiensko odvajanje odplak in odstranjevanje trdnih odpadkov;
    9. vsaj en umivalnik in stranišča na izplakovanje. Stranišča se ne smejo
odpirati neposredno v delovne prostore. Umivalniki morajo imeti toplo in hladno
tekočo vodo ali pa mora biti voda naprej naravnana na ustrezno temperaturo,
sredstva za čiščenje in razkuževanje rok ter higienske priprave za sušenje rok.
Umivalnik mora biti blizu stranišč.


II. Posebni pogoji za odobravanje klavnic manjše kapacitete

    10. Poleg splošnih pogojev morajo klavnice manjše kapacitete imeti najmanj:
    a) dovolj velik hlev za živali, ki prenočijo v klavnici;
    b) prostor za klanje in prostore, ki je glede na opravila dovolj velik, da se
lahko delo nemoteno opravlja na higienski način;
    c) jasno ločeno mesto v prostoru za klanje, namenjeno za omamljanje in
izkrvavitev;
    d) v prostorih za klanje pralne stene do višine najmanj treh metrov ali do
stropa. Med klanjem je treba ustrezno odvajati paro;
    e) opremo, ki omogoča, da se po omamljenju celoten postopek obdelave izvaja
čim dlje kot je mogoče na obešeni živali; v nobenem primeru se ne sme obešena
žival dotikati tal;
    f) dovolj velik prostor za hlajenje glede na število in vrste klavnih živali,
z ločenim prostorom za zadržane trupe, razen v primeru, ko se zadržane trupe takoj
odpremi pod uradnim nadzorom v specializiran obrat za dodatne preiskave.
    11. V prostorih za klanje je prepovedano prazniti želodce in čreva ali
skladiščiti kože, rogove, parklje in ščetine. V prostorih za klanje se lahko
želodce in čreva čisti takrat, ko se ne opravlja klanje.
    12. Če se gnoja ne more vsak dan sproti odvažati z dvorišča klavnice, ga je
treba shranjevati v povsem ločenem mestu.
    13. Živali, ki se pripeljejo v prostore za klanje, je treba takoj omamiti in
zaklati.
    14. Bolnih ali sumljivih živali se ne sme zaklati v obratu, razen če uradni
veterinar dovoli izjemo. Če uradni veterinar to dovoli, se zakol opravi pod
njegovim nadzorstvom in ukreniti je treba vse potrebno, da se prepreči okužbo;
prostore je pred ponovno uporabo treba očistiti in razkužiti pod nadzorom uradnega
veterinarja.
    15. Za potrebe veterinarske službe mora imeti klavnica na voljo prostor z
omaro, ki jo je mogoče zakleniti.

                                                                      PRILOGA III

Strokovna usposobljenost veterinarskih pomočnikov

    1. Preizkus znanja iz četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika lahko
opravljajo samo kandidati, ki lahko dokažejo, da so se najmanj 400 ur udeleževali
teoretičnega tečaja z laboratorijskimi vajami, ki ga je odobril VURS, na temo iz
podtočke a) 3. točke te priloge, in ki so se najmanj 200 ur praktično usposabljali
pod nadzorstvom uradnega veterinarja. Praktično usposabljanje se opravlja v
klavnicah, obratih za razkosavanje, hladilnicah in na inšpekcijskih kontrolnih
točkah za sveže meso.
    2. Veterinarski pomočniki, ki izpolnjujejo pogoje iz Priloge II k Direktivi
71/118/EGS, pa se lahko usposabljajo po programu, katerega teoretični del je
skrajšan na 200 ur.
    3. Preizkus iz četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika sestavlja teoretični
in praktični del iz naslednjih vsebin:
    a) teoretični del:
    – osnove anatomije in fiziologije zaklanih živali,
    – osnove patologije zaklanih živali,
    – osnove patološke anatomije zaklanih živali,
    – osnove higiene, zlasti industrijske higiene proizvodnje, higiene klanja,
razkosavanja in skladiščenja ter higiene pri delu,
    – poznavanje metod in postopkov klanja, pregledov, priprave, zavijanja in
pakiranja ter prevoza svežega mesa,
    – poznavanje zakonov, predpisov in upravnih določb v zvezi z njihovim delom,
    – postopke odvzemanja vzorcev;
    b) praktični del:
    – pregled in ocena zaklanih živali,
    – ugotavljanje vrste živali s pregledom tipičnih delov živali,
    – ugotavljanje števila delov zaklane živali, pri katerih so se pojavile
spremembe, in razlaga,
    – veterinarsko-sanitarni pregled po zakolu v klavnici,
    – nadzor higienskih razmer,
    – jemanje vzorcev.

Priloga IV: Vzorec spričevala o zdravstvenem stanju za sveže meso iz pododstavka (iii) odstavka (f) točke A 1. dela 3. člena Direktive 64/433/EGS

Priloga V: Vzorec spričevala o zdravstvenem stanju za sveže meso, namenjeno v državo članico

Priloga VI: Veterinarska napotnica za odpremo trupov v sili zaklanih živali v klavnico