Uradni list

Številka 16
Uradni list RS, št. 16/2004 z dne 20. 2. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 16/2004 z dne 20. 2. 2004

Kazalo

675. Odlok o občinskem lokacijskemu načrtu za dostopno cesto do centralnega odlagališča odpadkov, stran 1684.

Na podlagi 19. člena statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave glasila Oko, št. 6/02 in 25/02) ter na podlagi prvega odstavka 23. člena v zvezi s prvim odstavkom 171. člena in 175. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Mestni svet mestne občine Nova Gorica na seji dne 29. 1. 2004 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskemu načrtu za dostopno cesto do centralnega odlagališča odpadkov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za lokacijski načrt)
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Nova Gorica sprejme občinski lokacijski načrt za dostopno cesto do centralnega odlagališča odpadkov v Mestni občini Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelalo podjetje IPOD d.o.o. Nova Gorica pod številko projekta 136-03, januar 2003.
2. člen
(vsebina lokacijskega načrta)
Lokacijski načrt določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja gradnje in prostorskih ureditev, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.
3. člen
(sestava lokacijskega načrta)
Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge:
Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:
a) odlok o lokacijskem načrtu;
b) obrazložitev lokacijskega načrta:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis funkcije območja,
– opis prometno tehničnih rešitev,
– opis ureditev komunalne in energetske infrastrukture,
– opis prostorskih ureditev po posameznih področjih,
– oceno stroškov,
– etape izvajanja,
– seznam parcel v območju lokacijskega načrta;
c) seznam parcel s podatki o lastništvu;
d) tehnične elemente za zakoličenje s koordinatami točk;
e) mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Grafični del lokacijskega načrta vsebuje:
– pregledno karto v merilu 1:50000;
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Nova Gorica v merilu 1:5000;
– publikacijsko karto v merilu 1:5000;
– pregledni situacijski načrt v merilu 1:5000;
– ureditveno situacijo v merilu 1:1000;
– zbirni prikaz komunalnih naprav v merilu 1:1000;
– detajlne prikaze komunalnih naprav v merilu 1:500;
– tehnične elemente za zakoličbo v merilu 1:500;
– načrt gradbenih parcel v merilu 1:1000;
– pregledni vzdolžni prerez v merilu 1:1000/100;
– karakteristične prečne profile v merilu 1:50.
Priloge k lokacijskemu načrtu so:
– poročilo o vplivih na okolje;
– program opremljanja zemljišč;
– soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
4. člen
(ureditveno območje po parcelah)
Ureditveno območje lokacijskega načrta dovozne ceste obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
k.o. Rožna dolina
743, 768/1, 770, 772, 773,
k.o. Stara Gora
432/16, 432/17, 432/18, 432/19, 432/20, 432/21, 432/22, 432/23, 432/25, 432/166, 432/186 in 829/1.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
5. člen
(funkcija območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– ožje območje izključne rabe – neposrednega poteka ceste – skupaj s priključevanjem dostopne ceste na regionalno cesto, traso dostopne ceste in priključevanjem dostopne ceste na obstoječo cesto v okviru centralnega odlagališča odpadkov;
– območje ureditve obcestnega prostora, skupaj z rekultivacijo in ponovno funkcionalno usposobitvijo zemljišč, zasaditvami, ograjami in podobnimi ureditvami;
– elemente preureditev, navezav in prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav;
– ukrepe in ureditve za preprečitev prekomernih vplivov na okolje;
– vodnogospodarske ukrepe in z njimi povezane ureditve;
– del parcele 829/1 k.o. Stara Gora, kot kompenzacijski ukrep v sklopu pridobivanja zemljišč za izvedbo lokacijskega načrta.
IV. PROMETNO TEHNIČNI POGOJI UREJANJA OBMOČJA
6. člen
(trasa dovozne ceste)
Dostopna cesta do centralnega odlagališča odpadkov se priključi na cesto R2 444, odsek 0347, v km 12.615,64. Situativni potek prične z dvema kontrakrivinama, prva je leva, sledi košarasta desno usmerjena krivina. V km 0.554 se priključi na premo, ki ima smer obstoječega glavnega dostopa na odlagališče odpadkov.
Višinsko se cesta vzpenja skoraj do priključka na območju odlagališča odpadkov. Vzdolžni profil je na območju priključitve na državno cesto vezan na njen prečni sklon.
Od priključitve na cesto R2 do km 0.240 trasa poteka v nasipu, preide v vkop do km 0.370, nakar prečka dolino in je v nasipu do km 0.460. Do priključitve na obstoječo dostopno cesto se ponovno nahaja v vkopu. Največja višina nasipa je 6 m, vkopa pa 8 m.
Državna cesta R2 444/0347 Ajševica – Nova Gorica se obdeluje na dolžini izvedbe dodatnega pasu za levo zavijanje. Novo vozišče se za izvedbo novega pasu širi v notranjost krivine, tako se pridobi večja preglednost in možnost izvedbe krivine z večjim polmerom. Višinsko se nova niveleta čimbolj prilagaja obstoječi, ustrezno se spremenijo prečni skloni glede na nove horizontalne elemente.
7. člen
(tipična prečna prereza)
Dostopna cesta do centralnega odlagališča odpadkov
Uporabljeni trasirni elementi
– razred ceste                    5. prometni razred
– vrsta terena                             gričevnat
– računska hitrost                           50 km/h
Normalni prečni profil
– vozni pas                      2 x 2,75 m = 5,50 m
– robni pas                      2 x 0,20 m = 0,40 m
– bankina                        2 x 1,00 m = 2,00 m
Državna cesta R2 444/0347 Ajševica – Nova Gorica
Uporabljeni trasirni elementi
– razred ceste              2. prometni razred na koncu planskega obdobja
– vrsta terena                                                  gričevnat
– računska hitrost v območju križišča bo opredeljena v tehnični dokumentaciji
Normalni prečni profil
– vozni pas                                           2 x 3,25 m = 6,50 m
– pas za levo zavijanje bo določen po m izračunu v tehnični dokumentaciji
– robni pas                                             2 x 0,30 m = 0,60
– bankina                                             2 x 1,00 m = 2,00 m
– razširitev v krivini               konstantna širina v območju križišča
8. člen
(križišči)
Za križišče ob priključku dostopne ceste do odlagališča odpadkov na cesto R2 444 prometna varnost narekuje potrebo po izvedbi pasu za levo zavijanje. V tehnični dokumentaciji bo ta odločitev dodatno utemeljena.
Križišče ob priključitvi nove dostopne ceste na obstoječo pred vhodom na odlagališče odpadkov je štirikrako, s prednostno smerjo nova dostopna cesta – odlagališče. Zavijalni krivulji na novi dostopni cesti sta sestavljeni krivini, ki dopuščata prevoz manjšemu smetarskemu vozilu.
V. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
9. člen
(oblikovanje objektov in ureditev ob trasi dovozne ceste)
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev dostopne ceste mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni in zasaditveni načrt ter mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
– cestni objekti in oprema morajo biti arhitektonsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter usklajeni z urbano in krajinsko podobo;
– cestna oprema mora izkazovati enotne oblikovne elemente;
– za ozelenjevanje naj se uporablja izključno avtohtona vegetacija, pri čemer se v največji možni meri upošteva vzorec naravne in kulturne krajine in sedanja smer razraščanja drevesnih in grmovnih vrst. Minimalni odmik grmovne oziroma gozdne zarasti od cestišča mora biti tak, da zagotavlja ustrezno preglednost ter omogoča nemoteno vzdrževanje obcestnega sveta. Razporejanje vegetacije mora zagotavljati varnost vožnje in poudarjati optično vodenje prometa;
– koncept zasajanja obcestnega prostora mora slediti krajinsko oblikovalskim zahtevam, ki izhajajo iz fizičnih in vidnih značilnosti prostora. Upoštevati in ohranjati je potrebno obstoječe kakovosti krajine;
– med gradnjo naj se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno;
– robovi izsekanega gozda naj bodo zaokroženi in sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije;
– vsi posegi v relief, nasipi in vkopi se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu, brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječ teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z ustrezno vegetacijo. Vkopne brežine vzdolž dostopne ceste se zatravijo.
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
10. člen
(pogoji)
Idejne rešitve omrežij so razvidne iz grafičnega dela lokacijskega načrta. Vse nove povezave in zaščita vodov se izvedejo pred začetkom gradnje dovozne ceste in skladno s tehničnimi predpisi in pogoji upravljavcev vodov.
11. člen
(odvodnjavanje meteornih voda)
Vodno gospodarske ureditve so načrtovane z upoštevanjem celotnega vodozbirnega območja. Nova cesta prečka strugo Vrtojbice ter na dveh mestih tudi manjši odvodnik – pritok Vrtojbice. Premostitev Vrtojbice se izvede z armirano betonskim škatlastim prepustom svetlih dimenzij 3,0 x 2,5 m. Take dimenzije prepusta zagotavljajo prevodnost stoletnih visokih voda tudi v bodoče, ko bo območje nad prepustom pozidano, kakor napoveduje programska zasnova za lokacijski načrt Parkovšče. Globina prepusta mora omogočati bodočo poglobitev struge Vrtojbice zaradi zagotavljanja ustrezne prevodnosti. Na vtoku in iztoku se struga lokalno protierozijsko zaščiti.
Zgornje prečkanje odvodnika se uredi s cevnim prepustom, dimenzioniranim na Q(100), spodnjemu prečkanju pa se izognemo s prestavitvijo iztoka odvodnika v Vrtojbico. Strugo Vrtojbice se na mestu iztoka odvodnika protierozijsko zaščiti s tlakovanjem. Protierozijsko zaščitimo tudi brežine in dno odvodnika na izpostavljenih mestih (vtok in iztok iz prepusta, konkave).
Morebitne izvirne in drenažne vode se zajame in spelje v odvodnik ali Vrtojbico.
Odvodnjavanje ceste je urejeno z meteorno kanalizacijo. Voda vstopa v kanalizacijo preko peskolovov, pred izpustom v Vrtojbico pa se dodatno prečisti v separatorju ogljikovodikov.
12. člen
(vodovod)
Dostopna cesta bo križala obstoječi vodovod, ki poteka po dolini vzporedno s cesto Ajševica – Rožna Dolina v oddaljenosti ca. 80 m. Obstoječi vodovod je izveden iz PE cevi DN90. Na mestu križanja se vodovod obnovi z duktilnimi LŽ cevmi, ki se jih položi v zaščitne cevi. Dimenzija LŽ cevi se določi z ustreznim hidravličnim izračunom, ki naj bo prikazan v načrtu za pridobitev dovoljenja za gradnjo, skupaj z detajlom križanja.
Približevanje vodovodu na območju križišča ob smetišču se izvede po predhodni zakoličbi s strani upravljavca. Izkope se izvaja ročno, po navodilih in ob nadzoru upravljavca vodovoda.
Ta krak vodovoda napaja centralno odlagališče odpadkov.
Križanje vodovoda z meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo se izvede upoštevajoč predpisane medsebojne odmike.
13. člen
(elektrika)
Vzdolž regionalne ceste, na oddaljenosti približno 60 m, poteka 10 kV nadzemni daljnovod, ki prečka traso dostopne ceste. Pozicija prečkanja in elementi prečkanja naj izpolnjujejo tehnične normative za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov.
Na obeh priključkih nove dostopne ceste na obstoječe prometnice se uredi javna razsvetljava. Napaja se iz obstoječe TP. Povezovalni kabli potekajo pod cestiščem v kanalizaciji, v bankini pa prosto v zemlji. Na območju, kjer meja cestnega telesa poteka po robu podpornega zidu, se trasa kabelske kanalizacije izvede v zidu.
Lokacije svetilk se uskladi z zazidavo in ostalimi infrastrukturnimi napravami. Pri zakoličbi stojnih mest svetilk je potrebno upoštevati stvarno situacijo na terenu, ki se lahko razlikuje od izmer, podanih v situaciji.
14. člen
(telekomunikacijski vodi)
Pri gradnji javne razsvetljave ob dovozni cesti bo tangiran zemeljski TK kabel Telekoma Slovenije. Pri projektiranju je potrebno upoštevati pogoje Telekom Slovenije glede zaščite obstoječega TK omrežja.
Dostopna cesta poteka v območju rezervata radiodifuzijskih zvez. Izgradnja dostopne ceste za radiodifuzijski koridor ni moteča.
VII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UREDITEV
15. člen
(gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozda)
Posek bo omejen na traso ceste. Krčenje gozda naj se omeji na poseke, ki so za gradnjo nujni. Poškodbe na okoliškem drevju je potrebno po gradnji sanirati, gradnjo samo pa izvajati v skladu s pogoji in usmeritvami Zavoda za gozdove Slovenije. Naknadne zasaditve naj se izvajajo z avtohtonim rastjem.
Investitor posega mora pred gradnjo, med gradnjo ter po končani gradnji omogočiti gospodarjenje z gozdom ter poseke in sanacije izvajati po pogojih pristojnega zavoda. Po gradnji mora ostati dostop do gozdnih zemljišč zagotovljen pod enakimi pogoji, kot doslej.
Poseg v gozdni rob terja njegovo obnovo, predvsem njegovo utrditev s saditvijo sadik dreves in grmovnic. Sadike morajo biti dovolj velike, da bo obnova gozdnega roba uspešna in dovolj hitra.
16. člen
(ureditve v območjih kmetijskih zemljišč in varstvo kmetijskih zemljišč in tal)
Investitor je dolžan ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na okoliška kmetijska zemljišča v času izgradnje in po izgradnji dostopne ceste.
Zgornjo rodovitno plast tal je potrebno odstraniti in deponirati ter jo po končani gradnji uporabiti za sanacijo z gradbenimi posegi razgaljenih površin. Deponirane živice naj se zaščiti pred onesnaženji in erozijskimi procesi.
Za vse predvidene posege v kmetijska in gozdna zemljišča bo investitor zagotovil sredstva za pravične odškodnine.
17. člen
(vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi)
Gradnjo je potrebno izvajati tako, da pri izvedbi propusta v potoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Ravno tako je potrebno preprečiti, kakršenkoli vnos ali izpiranje gradbenih materialov in drugih snovi v vodo. V primeru vnosa ali razlitja nevarnih tekočin je potrebno onesnaženi material preiskati in postopati v skladu s pravilnikom o ravnanju z odpadki.
Vse površine, ki bodo z gradnjo tangirane, je potrebno po zaključeni gradnji vrniti v prvotno stanje, zatraviti in brežine protierozijsko zaščititi.
18. člen
(varovanje območij naravnih in kulturnih vrednot)
Na območju trase dostopne ceste ni evidentiranih naravnih vrednot ali zavarovanih območij. V širšem vplivnem območju ceste uspevata dve zavarovani rastlinski vrsti: bodika in bodeča lobodika. V primeru lobodike, bo rastišče prizadeto, vendar predvidena ureditev ne bo povečala ogroženosti vrste ali celo ogrozila njenega obstoja. Bodike s potekom trase ne bodo ogrožene.
Vse nasipne brežine je potrebno takoj po zaključenih zemeljskih delih humusirati, zatraviti in z ustreznim avtohtonim rastjem zasaditi. Brežine se pri zasaditvi zaščitijo z biotorkretom.
Odvečne materiale je prepovedano odlagati v naravno okolje. Glede na to, da so tla kvalitetna in prst neonesnažena, naj se jo uporabi predvsem za rekultivacijo načetih površin.
Na območju ureditve je velika verjetnost odkritja geoloških naravnih vrednot, zato mora investitor med gradnjo zagotoviti izvajanje občasnega nadzora lokalno pristojne enote Zavoda RS za varstvo narave.
Morebitne najdbe fosilov in mineralov je potrebno zaščititi pred uničenjem, poškodbami ali krajo. Najdbe je potrebno prijaviti strokovni organizaciji (lokalno pristojni enoti Agencije RS za okolje ali Zavoda RS za varstvo narave), ki poda strokovne smernice glede ohranjanja vrednot oziroma nadaljnjega ukrepanja.
19. člen
(varstvo pred hrupom)
Zaradi izračunane prekoračitve mejne ravni hrupa v času gradnje se izvede pasivno protihrupno zaščito objektov Vipavska 127 (drugo nadstropje) in Vipavska 128.
Gradnja dostopne ceste bo s stališča hrupne obremenjenosti okolja v celoti sprejemljiva, pod pogoji, pod katerimi je bila narejena ocena vplivov hrupa. Z izdelanim projektom organizacije gradbišča in ob upoštevanju dejanskega poteka gradnje je izvajalec dolžan pred začetkom izvajanja del predvideti vse ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa ne bodo presežene.
V sklopu projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati podrobnejšo prognozo prometa za leto začetka gradnje (2004) ter petletno (2009) in dvajsetletno (2024) obdobje, posebej ločeno za noč in dan ter ločeno za težka in ostala vozila. Na podlagi prognoze bo določena ustrezna protihrupna zaščita navedenih stanovanjskih objektov in upoštevana v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja.
20. člen
(varstvo zraka)
Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise, ki urejajo emisije pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
– preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
21. člen
(varstvo pred požarom)
Požarna varnost na območju se ne bo spremenila. Dovozna cesta ustreza pogojem za dovozne poti za gasilce.
Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati določila uredbe, ki ureja zaščito pred požarom v naravnem okolju.
22. člen
(deponije viškov materiala)
Odvzeti material se deponira na območju centralnega odlagališča in se uporabi za sanacijo in renaturacijo načetih površin.
Morebitni viški ostanejo deponirani in zavarovani na območju centralnega odlagališča ter se uporabljajo za površinsko sanacijo na drugih mestih kadar in kjer za to nastopi potreba v KS Rožna Dolina.
23. člen
(ureditve za potrebe delovanja gradbišča)
V času gradnje je potrebno gradbišče omejiti tako, da ne bo dodatnih posegov v naravo, čim manj naj se posega v prostor izven površine predvidenega cestnega telesa. Gradbišče naj se omeji na širino trase, izven nje pa na manj kakovostna kmetijska zemljišča, gradbišče in začasne deponije naj se ne širijo na gozdna zemljišča izven cestnega telesa.
V načrtu ekološke ureditve gradbišča, ki mora biti sestavni del načrta za izvedbo, naj se določijo ukrepi varstva tal (emisije prahu, organizacija deponij in servisnih površin, ukrepi ob razlitju nevarnih tekočin). Načrt naj vsebuje tudi ukrepe za preprečevanje onesnaženja zraka v času gradnje.
VIII. TOLERANCE
24. člen
(tolerance)
Pri izvedbi lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od sprejetih tehničnih rešitev, če se ob nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pri izdelavi načrta za pridobitev dovoljenja za gradnjo poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz urbanističnih, varstvenih ali tehničnih vidikov, ki pa hkrati tudi ne poslabšujejo prostorskih, funkcionalnih in okoljevarstvenih razmer na območju ureditve.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
Dopustne tolerance horizontalnih gabaritov trase so do 1,50 m, kar velja tudi za pozicije križanj in propustov.
Cesta se lahko uporablja tudi kot dopolnilna povezava do stanovanjskega naselja ali obrtne cone, vendar ostaja njena osnovna namembnost dostop do centralnega odlagališča odpadkov.
IX. ETAPNOST IZVEDBE
25. člen
(etapnost izvedbe)
Dostopno cesto se izvede v eni etapi.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
26. člen
(nadzor)
Investitor gradnje dovozne ceste mora pri gradnji upoštevati ugotovitve geološkega poročila. V času gradnje ceste mora zagotoviti geološko-geomehanski nadzor in kontrolni pregled po močnejših padavinah, ki bo sproti skrbel za določanje gradbenih (stabilizacijskih) ukrepov glede na nepredvidljive pojave in hitro spreminjajoče se geološke lastnosti terena.
Med izvajanjem gradbenih del na območju gradbišča mora investitor zagotoviti spremljanje in nadzor stanja na gradbišču.
Investitor mora zagotoviti občasen nadzor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, zaradi verjetnosti odkritja geoloških naravnih vrednot.
27. člen
(posebne obveznosti)
Poleg obveznosti, navedenih v predhodnem členu, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje:
– nadzor tehnične usposobljenosti gradbene mehanizacije;
– nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj;
– nadzor in ukrepanje ob emisijah prahu z gradbenih površin in preprečevanje prašenja z vlaženjem, prekrivanjem sipkih tovorov v času transporta ter s čiščenjem koles vozil v izvozu;
– ugotavljanje in spremljanje ter odstranjevanje odpadkov;
– ravnanje v skladu s določili pravilnika o ravnanju z odpadki v primeru onesnaženja tal ali izlitja nevarnih tekočin;
– nadzor nad uporabo gradbenih in izolacijskih materialov, predvsem pri lokacijah izkopov ter pri delih v strugah potokov.
XI. NADZOR
28. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja teritorialno pristojen inšpekcijski organ.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Lokacijski načrt je na vpogled na Oddelku za okolje in prostor pri Mestni občini Nova Gorica.
30. člen
Ta odlok se objavi v uradnih objavah – Uradni list RS in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 350-20/99
Nova Gorica, dne 29. januarja 2004.
Župan
Občine Nova Gorica
Mirko Brulc l. r.

AAA Zlata odličnost