Na podlagi 121. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) je statutarna skupščina Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije na seji dne 25. 11. 2003 sprejela
S T A T U T
Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen delovanja zbornice)
(1) Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) je poklicna zbornica arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev. Zbornica opravlja z zakonom in s tem statutom določene naloge za delovanje in razvoj stroke s področij arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, prostorskega načrtovanja ter revidiranja načrtov arhitekture in krajinske arhitekture in zastopa poklicne in socialne interese svojih članov.
(2) V zbornico se združujejo posamezniki, ki imajo v skladu z zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljnjem besedilu: ZGO-1) status pooblaščenega arhitekta oziroma pooblaščenega krajinskega arhitekta ter posamezniki, ki imajo status pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu z ZGO-1 in z zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1).
(3) Cilji delovanja zbornice so:
1. varovanje in zastopanje strokovnih in socialnih interesov članov zbornice,
2. varovanje javnega interesa za kvalitetno arhitekturo in okolje z zagotavljanjem strokovnosti arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev,
3. spodbujanje kakovostnega in trajnostnega načrtovanja grajenega prostora in krajine,
4. varovanje interesov uporabnikov storitev arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, revidiranja ter prostorskega načrtovanja,
5. svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, revidiranja ter prostorskega načrtovanja ter
6. izvrševanje javnih pooblastil ter drugih nalog, ki jih mora izvajati zbornica v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov.
2. člen
(pravna osebnost)
(1) Zbornica je pravna oseba javnega prava z imenom »Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije«. Poleg imena lahko zbornica uporablja tudi skrajšano ime »ZAPS«.
(2) Sedež zbornice je v Ljubljani.
(3) Zbornica uporablja žig, na katerem je napis »Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije«. Obliko in podrobnejšo vsebino žiga določi skupščina s pravilnikom.
3. člen
(odgovornost za obveznosti)
(1) Zbornica odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
(2) Člani zbornice za obveznosti zbornice ne odgovarjajo.
4. člen
(sodelovanje z drugimi organizacijami)
(1) Zbornica sodeluje z Inženirsko zbornico Slovenije in s poklicnimi zbornicami arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev iz drugih držav ter se povezuje v mednarodne organizacije arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev.
(2) Zbornica sodeluje z društvi arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev ter skrbi za povezovanje in sodelovanje vseh strokovnih, izobraževalnih in znanstvenih institucij s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora.
(3) Zbornica lahko ustanovi strokovni svet zbornice kot svoje posvetovalno telo. Strokovni svet zbornice oblikuje reprezentativna stališča stroke v zvezi z njenim razvojem in njenimi problemi.
5. člen
(naloge zbornice)
Zbornica opravlja zlasti naslednje naloge:
1. skrbi za razvoj, neodvisnost in ugled dejavnosti arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora ter določa strokovna načela na teh področjih,
2. sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike) ter druge splošne akte za urejanje dejavnosti zbornice,
3. vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: imenik),
4. podeljuje licence za samostojno opravljanje arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja,
5. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno prostorsko načrtovanje, odgovorno projektiranje načrtov arhitekture, odgovorno projektiranje načrtov krajinske arhitekture in revidiranje takšnih načrtov (v nadaljnjem besedilu: izpit),
6. na podlagi naročila za naročnika organizira izvedbo javnih natečajev s področja urejanja prostora in arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev ter opravlja druge naloge v zvezi z javnimi natečaji,
7. sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter zastopa poklicne in strokovne interese svojih članov v razmerju do teh organov, mednarodnih organizacij in delodajalcev,
8. daje pobude za sprejem predpisov in standardov s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora, in pomaga pri njihovi pripravi,
9. zagotavlja uveljavljanje pravil dobre prakse ter spodbuja strokovno in etično poklicno ravnanje članov zbornice,
10. določa disciplinske kršitve,
11. izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov zbornice in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti zbornice v primeru njihove kršitve,
12. z disciplinskimi ukrepi preprečuje članom zbornice opravljanje dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja v nasprotju s predpisi ter preprečuje zlorabo statusov in licenc članov zbornice,
13. sprejema ukrepe za preprečevanje opravljanja dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja nepooblaščenim osebam,
14. skrbi za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje na področju arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora ter sodeluje pri pripravi univerzitetnih izobraževalnih programov na teh področjih,
15. obvešča člane zbornice o dogajanju na evropskem in mednarodnem področju ter o poklicno-političnih vprašanjih,
16. skrbi za enotno podobo in delovanje poklica (vzorci pogodb, priročniki za opravljanje dejavnosti itn.),
17. spodbuja razvoj in promocijo stroke skozi razstave, natečaje in posvetovanja,
18. izvaja založniško dejavnost s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora in
19. opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi predpisi.
6. člen
(nevtralna uporaba izrazov v tem statutu)
V tem statutu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moškem spolu, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. ČLANI ZBORNICE TER NJIHOVE PRAVICE IN OBVEZNOSTI
2.1. Člani zbornice
7. člen
(člani zbornice)
(1) Člani zbornice so posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za odgovorno arhitekturno ali krajinsko-arhitekturno projektiranje oziroma za odgovorno prostorsko načrtovanje, ter so vpisani v imenik. Posameznik postane član zbornice z dnem vpisa v imenik, članstvo pa mu preneha z dnem izbrisa iz imenika.
(2) Član zbornice lahko v času, ko ne opravlja storitev, ki jih omogoča članstvo v zbornici, pri evidenčni službi zbornice deponira člansko izkaznico in žig iz tretjega odstavka 128. člena oziroma iz petega odstavka 131. člena ZGO-1 in s tem doseže mirovanje statusa pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta ali pooblaščenega prostorskega načrtovalca. Članu zbornice, ki je deponiral člansko izkaznico ter žig, izda evidenčna služba potrdilo o mirovanju statusa.
(3) V času mirovanja statusa član zbornice ne more opravljati dejavnosti, za katerih opravljanje je potrebno imeti status oziroma licenco.
8. člen
(začasni vpis v imenik)
Državljan države članice Evropske unije oziroma druge države, ki je v skladu s pravilnikom ministra za prostorske in gradbene zadeve začasno vpisan kot arhitekt v imenik na podlagi priglasitve, ni član zbornice, razen če to izrecno želi. V tem primeru se mu izda članska izkaznica, zanj pa začnejo veljati vse pravice in obveznosti članov zbornice
9. člen
(prostovoljni in častni člani zbornice)
(1) Posamezniki, ki niso vpisani v imenik, vendar so po strokovni izobrazbi arhitekti, krajinski arhitekti ali prostorski načrtovalci in je njihovo delo povezano s področjem arhitekture, krajinske arhitekture ali urejanja prostora, lahko postanejo prostovoljni člani zbornice. O prostovoljnem članstvu na pobudo posameznika odloči vpisna komisija.
(2) Skupščina zbornice lahko posamezniku, ki je s svojim delom prispeval k strokovnosti in vsebinski kakovosti arhitekture, krajinske arhitekture ali urejanja prostora, podeli naziv častnega člana zbornice. Status častnega člana ne prinaša častnemu članu nobenih obveznosti.
(3) Prostovoljni in častni člani zbornice ne morejo predlagati kandidatov za organe zbornice in jih voliti. Prostovoljni in častni člani zbornice ne morejo biti izvoljeni oziroma imenovani v tiste organe zbornice, katerih funkcionarji so lahko le člani zbornice iz 7. člena.
(4) Evidenčna služba vodi evidenco prostovoljnih in častnih članov zbornice. Skupščina s pravilnikom uredi merila za sprejemanje prostovoljnih in častnih članov v zbornico ter pravice in obveznosti teh članov.
(5) Če ta statut izrecno ne določa drugače, se izraz »član zbornice« ne nanaša na prostovoljne in častne člane zbornice.
2.2. Pravice in obveznosti članov zbornice
10. člen
(pravice članov zbornice)
(1) Člani zbornice imajo pravico, da jih zbornica s svojimi dejavnostmi podpira pri opravljanju dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, revidiranja in prostorskega načrtovanja, da jim svetuje v zvezi z opravljanjem teh dejavnosti, da zagotavlja red ter primerno poslovno okolje za opravljanje teh dejavnosti, da varuje in zastopa strokovne in socialne interese članov zbornice ter jih podpira pri priznavanju njihovih rezultatov dela.
(2) Člani zbornice imajo tudi pravico:
– voliti in biti voljeni v organe zbornice,
– biti deležni storitev in dejavnosti zbornice,
– biti obveščeni o dejavnosti zbornice in
– naslavljati na zbornico pobude in zahteve v zvezi s položajem članov zbornice ali z izvajanjem dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, revidiranja in prostorskega načrtovanja.
11. člen
(obveznosti članov zbornice)
(1) Člani zbornice so dolžni spoštovati kodeks poklicne etike in druge akte, ki jih sprejemajo organi zbornice, in ravnati v skladu z določili teh aktov.
(2) Član zbornice, ki je bil v skladu s tem statutom in volilnim pravilnikom s svojim soglasjem izvoljen oziroma imenovan v organ zbornice, je dolžan prevzeti to funkcijo in jo opravljati vestno in pošteno. Član zbornice je lahko na lastno zahtevo začasno ali trajno oproščen ali razvezan dolžnosti opravljanja funkcije.
(3) Člani zbornice morajo redno plačevati članarino in druge prispevke, ki jih določa pravilnik o finančnem poslovanju zbornice.
12. člen
(disciplinska odgovornost člana zbornice)
(1) Kršitev kodeksa poklicne etike oziroma drugih splošnih aktov ter javno objavljenih sklepov organov zbornice ima lahko za posledico disciplinsko odgovornost člana zbornice.
(2) Disciplinske sankcije so opomin, denarna kazen, izključitev iz zbornice, odvzem licence in izbris iz imenika.
(3) Izključitev iz zbornice, izbris iz imenika in odvzem licence se lahko izrečejo samo za najhujše disciplinske kršitve. Te disciplinske kršitve določa disciplinski pravilnik.
(4) Veljavnost disciplinskih ukrepov iz prejšnjega odstavka je lahko največ pet let.
(5) Posameznik iz 8. člena, ki je začasno vpisan v imenik na podlagi priglasitve, mora upoštevati pravila poklicnega ravnanja, ki veljajo za posameznike v Republiki Sloveniji. Za svoja dejanja je tudi disciplinsko odgovoren. Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo takšnega posameznika, smejo biti izrečene samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji.
13. člen
(dolžnost sporočanja podatkov)
Član zbornice je dolžan zbornici sporočiti vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v imeniku. Član zbornice je dolžan na zahtevo zbornice le-tej sporočiti podatke, pomembne v zvezi s preverjanjem spoštovanja kodeksa poklicne etike, drugih splošnih aktov zbornice, minimalnih tarifnih pogojev ter javno objavljenih sklepov organov zbornice.
3. ORGANI IN ORGANIZACIJA ZBORNICE
3.1. Skupne določbe
14. člen
(strokovna in regijska organiziranost zbornice)
Člani zbornice so glede na svojo strokovno pripadnost organizirani v matičnih sekcijah, teritorialno pa v regijah.
15. člen
(organi zbornice)
(1) Organi zbornice so:
– skupščina,
– predsednik zbornice,
– upravni odbor,
– disciplinski tožilec,
– disciplinska komisija,
– disciplinsko sodišče in
– skupno koordinacijsko telo.
(2) Skupščina mora kot stalna delovna telesa imenovati skupščinski svet, volilno komisijo in vpisno komisijo. Skupščina in upravni odbor lahko ustanovita tudi druga stalna ali začasna delovna telesa za opravljanje nalog iz njune pristojnosti.
16. člen
(funkcionarji zbornice)
(1) Člani organov zbornice in njihovih delovnih teles, predsedniki in člani strokovnih svetov matičnih sekcij in predsedniki regij so funkcionarji zbornice.
(2) Funkcionarji zbornice so lahko le člani zbornice, razen funkcionarjev disciplinskih organov. Funkcionarji disciplinskih organov so lahko tudi posamezniki, ki niso člani zbornice.
(3) Član zbornice, ki mu status miruje, ne more kandidirati za funkcijo predsednika zbornice, člana skupščine ali člana upravnega odbora zbornice.
(4) Funkcija predsednika zbornice, člana disciplinskega organa ter člana volilne komisije ni združljiva z opravljanjem funkcije v kakšnem drugem organu zbornice. Član zbornice, ki istočasno kandidira za več medsebojno nezdružljivih funkcij, mora v kandidaturi navesti, kateri mandat bo sprejel v primeru izvolitve oziroma imenovanja na več funkcij.
17. člen
(mandatna doba organov zbornice)
(1) Mandatna doba vseh organov in delovnih teles zbornice, razen disciplinskih organov in vpisne komisije, je dve leti.
(2) Mandatna doba disciplinskih organov in vpisne komisije je štiri leta.
(3) Vsi funkcionarji zbornice so lahko večkrat ponovno izvoljeni v isti organ oziroma delovno telo zbornice.
18. člen
(volitve in imenovanja funkcionarjev zbornice)
(1) Člani skupščine so izvoljeni na splošnih in neposrednih volitvah v skladu z določbami 31. do 35. člena.
(2) Predsednik zbornice je izvoljen na splošnih in neposrednih volitvah v skladu z določbami 43. člena.
(3) Člane upravnega odbora imenuje skupščina v skladu z 48. členom.
(4) Skupščina na podlagi kandidacijskega postopka, opravljenega v skladu z določbami petega do sedmega odstavka tega člena, s tajnim glasovanjem:
– voli in razrešuje člane disciplinskih organov,
– imenuje in razrešuje člane delovnih teles skupščine,
– imenuje predstavnike zbornice v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev in
– imenuje kandidata za člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev.
(5) Volitve in imenovanja funkcionarjev iz prejšnjega odstavka razpisuje predsednik zbornice. Postopek kandidiranja in volitev vodi volilna komisija. Volilna komisija mora najmanj 60 dni pred predvidenim zasedanjem skupščine člane zbornice obvestiti o predvidenih volitvah oziroma imenovanjih v organe iz prejšnjega odstavka ter jih pozvati h kandidiranju.
(6) Kandidat za funkcionarja iz četrtega odstavka je lahko vsak član zbornice, ki ga podprejo bodisi upravni odbor, član skupščine, strokovni svet matične sekcije ali pet članov zbornice. Kandidature se lahko vložijo najpozneje 30 dni pred zasedanjem skupščine.
(7) Volilna komisija na podlagi vseh prejetih kandidatur za funkcionarje iz četrtega odstavka sestavi kandidatno listo in jo razglasi najmanj 15 dni pred volitvami. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatov, kolikor jih je potrebno izvoliti. Izvoljeni so kandidati, ki so prejeli največ glasov. Če sta zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb, ki ga opravi predsednik volilne komisije.
(8) Postopek kandidiranja in imenovanja članov delovnih teles upravnega odbora določi poslovnik upravnega odbora.
19. člen
(predčasno prenehanje mandata)
(1) Funkcionarju zbornice mandat predčasno preneha:
1. če odstopi;
2. če je izvoljen ali imenovan v drug organ zbornice, katerega članstvo ni združljivo z njegovim mandatom;
3. če je izbrisan iz imenika;
4. če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica;
5. če mu je v disciplinskem postopku izrečen varnostni ukrep začasnega odvzema pooblastila z začasno izključitvijo iz zbornice;
6. če je razrešen.
(2) Funkcionar zbornice je lahko razrešen, če svoje funkcije ni opravljal zadovoljivo. Razrešitev – razen razrešitve predsednika zbornice – lahko predlaga najmanj deset članov zbornice, upravni odbor in vsak član tistega organa, ki je izvolil oziroma imenoval funkcionarja. Razrešitev predsednika zbornice lahko predlaga najmanj 20 članov zbornice, upravni odbor ali pet članov skupščine.
(3) Predlog za razrešitev mora biti obrazložen. Funkcionar, katerega razrešitev je predlagana, mora biti seznanjen s predlogom in mora imeti priložnost, da se pred odločanjem o razrešitvi o njem izjavi. O razrešitvi se odloči s tajnim glasovanjem. Razrešitev predsednika zbornice, predsednikov matičnih sekcij in predsednikov regij se sprejme z večino vseh glasov članov skupščine.
(4) V primeru predčasnega prenehanja mandata funkcionar zbornice opravlja svoje naloge, dokler ni izvoljen oziroma imenovan nov funkcionar, razen če se s sklepom o razrešitvi ne določi drugače.
20. člen
(finančna nadomestila za delo funkcionarjev in drugih članov zbornice)
(1) Funkcionarji zbornice opravljajo svoje delo nepoklicno in častno.
(2) Za udeležbo na sejah organov in delovnih teles zbornice prejemajo funkcionarji in drugi člani zbornice sejnino ter nadomestilo za materialne stroške. Za pripravo gradiv za seje organov zbornice ter za opravljanje strokovnih in drugih nalog so člani zbornice plačani po merilih za konkretno delo, ki ga opravljajo.
(3) Sejnine in druga finančna nadomestila iz prejšnjega odstavka določa pravilnik o finančnem poslovanju.
3.2. Matične sekcije
21. člen
(matične sekcije)
(1) Za uspešno izvajanje nalog zbornice na področjih arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora, se v zbornici ustanovijo matične sekcije. Matične sekcije združujejo člane zbornice glede na njihovo strokovno izobrazbo oziroma poklicno pripadnost. V okviru zbornice delujejo naslednje matične sekcije:
– matična sekcija arhitektov,
– matična sekcija krajinskih arhitektov in
– matična sekcija prostorskih načrtovalcev.
(2) V matični sekciji arhitektov so vsi člani zbornice, ki lahko izdelujejo načrte arhitekture, tudi v primeru, da imajo katero od licenc.
(3) V matični sekciji krajinskih arhitektov so vsi člani zbornice, ki lahko izdelujejo načrte krajinske arhitekture, tudi v primeru, da imajo katero od licenc.
(4) V matični sekciji prostorskih načrtovalcev so vsi člani zbornice, ki imajo licence A, KA in P.
(5) Član zbornice je lahko član več matičnih sekcij. Član zbornice ne more hkrati kandidirati oziroma opravljati funkcije v več kot enem strokovnem svetu matične sekcije.
22. člen
(predsednik matične sekcije)
Predsednik matične sekcije vodi delo strokovnega sveta matične sekcije ter predstavlja in zastopa matično sekcijo v skupščini.
23. člen
(strokovni svet matične sekcije)
(1) Strokovni svet matične sekcije je strokovno in izvršilno telo matične sekcije, ki vodi delovanje matične sekcije, obravnava probleme opravljanja dejavnosti članov sekcije ter pripravlja in izvaja program dela matične sekcije.
(2) Strokovni svet matične sekcije sestavljajo predsednik matične sekcije in dva člana.
(3) Strokovni svet matične sekcije zlasti:
1. vodi delovanje matične sekcije,
2. sprejema program dela matične sekcije,
3. sprejema predlog financiranja delovanja matične sekcije,
4. predlaga kandidate za izpitne komisije,
5. predlaga izpitne programe s področja matične sekcije,
6. izvaja druge naloge v zvezi z izpiti ter člani izpitnih komisij,
7. predlaga kandidate za funkcionarje zbornice iz četrtega odstavka 18. člena,
8. obravnava problematiko delovanja svojih članov, obvešča o teh vprašanjih upravni odbor in skupščino, ter jim daje predloge in pobude za sprejem posameznih ukrepov za reševanje teh problemov,
9. sodeluje pri izvajanju programov zbornice za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje članov matične sekcije,
10. posreduje disciplinskemu tožilcu v nadaljnje obravnavanje ovadbe zoper člane matične sekcije,
11. skrbi za regijsko delovanje matične sekcije,
12. enkrat letno o svojem delu poroča upravnemu odboru in skupščini in
13. opravlja druge naloge, določene s tem statutom in z drugimi akti zbornice.
(4) Strokovni svet matične sekcije lahko upravnemu odboru predlaga ustanovitev stalnih ali začasnih delovnih teles upravnega odbora.
24. člen
(imenovanje organov matične sekcije)
(1) Predsednik matične sekcije ter člana strokovnega sveta so tisti člani skupščine, ki so bili na volitvah v skupščino izvoljeni na kandidatni listi matične sekcije.
(2) Predsednik matične sekcije je tisti član skupščine, ki je na volitvah v skupščino prejel najvišje število glasov na kandidatni listi matične sekcije.
(3) Člana strokovnega sveta matične sekcije sta tista člana skupščine, ki sta se po številu glasov na volitvah v skupščino uvrstila na drugo in tretje mesto na kandidatni listi matične sekcije.
(4) Če je mandat predsednika matične sekcije predčasno prenehal, je novi predsednik matične sekcije tisti član strokovnega sveta, ki je dobil drugo najvišje število glasov na volitvah v skupščino. To pravilo se smiselno uporablja tudi pri predčasnem prenehanju mandata člana strokovnega sveta.
3.3. Regije
25. člen
(regije)
(1) Regije se ustanovijo s ciljem zagotavljanja enakomernega zastopstva članov zbornice z ozemlja celotne države v skupščini in zaradi lažjega uveljavljanja interesov članov zbornice iz različnih delov države v organih zbornice. V regijo so združeni vsi člani zbornice, ki živijo na območju regije.
(2) Regije so:
1. Ljubljana,
2. Maribor,
3. Celje,
4. Kranj,
5. Nova Gorica,
6. Koper in
7. Novo Mesto.
(3) Območja regij ter kriterij za pripadnost članov zbornice v regije določi volilni pravilnik.
(4) Predsednik regije predstavlja člane zbornice iz regije, zastopa njihove interese v skupščini, jih obvešča o dejavnosti zbornice ter organizira delovanje zbornice v regiji.
(5) Predsednik regije je tisti član skupščine, ki je na volitvah v skupščino na kandidatni listi regije prejel najvišje število glasov. Če je mandat predsednika regije predčasno prenehal, je novi predsednik regije tisti član skupščine, ki je na volitvah v skupščino dobil drugo najvišje število glasov na kandidatni listi regije.
(6) Predsednik regije mora vsaj enkrat letno sklicati vse člane zbornice z območja regije na regijski zbor. Člani zbornice na regijskem zboru obravnavajo problematiko članov zbornice v regiji, na njem se predstavljajo kandidati iz regije za volitve v skupščino ipd.
(7) Člani zbornice lahko na regijskem zboru ustanovijo regijsko pisarno. Regijska pisarna skrbi za organiziranost dejavnosti članov zbornice v regiji in njihovo obveščanje o dejavnosti zbornice. Če člani zbornice na regijskem zboru ne določijo drugače, je vodja regijske pisarne predsednik regije.
3.4. Skupščina
1.1.1 Sestava in naloge skupščine
26. člen
(skupščina)
(1) Skupščina je najvišji organ odločanja v zbornici.
(2) Skupščino sestavljajo:
– predstavniki matičnih sekcij: po trije predstavniki vsake matične sekcije, pri čemer mora imeti vsaj en predstavnik matične sekcije prostorskih načrtovalcev licenco P in
– predstavniki regij: po en predstavnik regije na 50 članov zbornice v regiji, pri čemer morata biti iz vsake regije najmanj dva predstavnika.
27. člen
(naloge skupščine)
Skupščina:
1. sprejme statut zbornice,
2. sprejme kodeks poklicne etike, disciplinski pravilnik in druge splošne akte zbornice, razen tistih, ki jih po tem statutu ali po posebnem pooblastilu skupščine sprejema upravni odbor,
3. sprejema letni program dela,
4. sprejema letni finančni načrt, potrjuje zaključni račun in določa višino članarine in drugih prispevkov zbornici ter višino finančnih nadomestil,
5. sprejema načrt zaposlitev v službah zbornice,
6. imenuje in razrešuje člane upravnega odbora in predsednika zbornice,
7. voli in razrešuje funkcionarje disciplinskih organov,
8. voli predstavnika zbornice v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta kot predstavnika samostojnih poklicev in predlaga kandidata za to funkcijo,
9. ustanovi skupščinski svet, volilno komisijo in vpisno komisijo kot obvezna stalna delovna telesa skupščine ter imenuje in razrešuje njihove člane,
10. lahko ustanavlja arbitražni svet, strokovni svet zbornice, poravnalno komisijo ter druga stalna in začasna delovna telesa skupščine ter imenuje in razrešuje člane teh delovnih teles,
11. odloča o vstopu v mednarodne organizacije in zveze ter o izstopu iz njih,
12. obravnava poročilo o delu predsednika zbornice, o delu upravnega odbora ter o delu disciplinskih organov zbornice,
13. se seznanja s poročilom delovnih teles skupščine,
14. obravnava vprašanja, povezana z delom, pogoji za delo in strokovno problematiko na področju opravljanja storitev svojih članov ter v zvezi s temi vprašanji zavzema stališča ter sprejema sklepe in
15. sprejema druge odločitve v skladu s tem statutom in zakonom.
28. člen
(predsedstvo skupščine)
(1) Delo skupščine vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli skupščina na predlog predsednika zbornice.
(2) Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik, dva člana in zapisnikar.
(3) Do izvolitve delovnega predsedstva vodi delo skupščine predsednik zbornice.
29. člen
(sklic skupščine)
(1) Skupščina zaseda, kadar je potrebno, vendar najmanj enkrat letno.
(2) Skupščino skliče predsednik zbornice:
– na lastno pobudo;
– na zahtevo upravnega odbora;
– na zahtevo najmanj desetih članov skupščine;
– na zahtevo skupščinskega sveta;
– na zahtevo najmanj 30 članov zbornice.
(3) Upravičeni predlagatelji zahteve za sklic morajo le-to obrazložiti, razen v primeru sklica redne letne skupščine. Zahtevi za sklic mora biti priložen tudi predlog dnevnega reda.
(4) Predsednik zbornice mora sklicati skupščino najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve za sklic. Po preteku tega roka lahko skupščino skliče upravičeni predlagatelj, ki je zahteval sklic. Če predsednik zbornice ne skliče skupščine v predpisanem roku, lahko na predlog komisije, pristojne za izvajanje strokovnega nadzora, skupščino skliče tudi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.
(5) Sklic skupščine mora biti poslan članom skupščine najmanj 15 dni pred dnevom zasedanja skupščine. Sklicu skupščine morata biti priložena dnevni red ter gradivo za delo skupščine. Če je predmet sklica skupščine izvedba volitev oziroma imenovanje funkcionarja zbornice, mora biti sklicu priložena tudi ustrezna kandidatna lista.
(6) Sklic s prilogami se objavi na spletni strani zbornice, lahko pa tudi v njenem internem glasilu.
30. člen
(odločanje skupščine)
(1) Skupščina je sklepčna, če je navzočih večina članov skupščine.
(2) Udeležba na skupščini je za člane skupščine obvezna. Neudeležba na zasedanju skupščine brez opravičljivega razloga je disciplinska kršitev, ki se kaznuje z denarno kaznijo v skladu z disciplinskim pravilnikom.
(3) Skupščina odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov skupščine, kadar ni z zakonom ali s tem statutom določeno drugače. Glasovanje je javno, razen kadar ta statut ali poslovnik skupščine določata drugače.
(4) Skupščina o svojem delu ter svojih odločitvah obvešča člane zbornice na spletni strani zbornice, lahko pa tudi v zborničnem glasilu.
1.1.2 Volitve v skupščino
31. člen
(razpis volitev)
(1) Člani zbornice izvolijo člane skupščine na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah. Postopke kandidiranja, izvedbo volitev ter ugotavljanja rezultatov volitev v skupščino vodi volilna komisija.
(2) Volitve v skupščino razpiše predsednik zbornice vsaj 60 dni pred izvedbo volitev. Kandidati za člane skupščine vlagajo kandidature v roku, določenem za vlaganje kandidatur. Ta rok ne sme biti krajši od 30 dni.
32. člen
(število predstavnikov regij)
(1) Število vseh predstavnikov regij ter število predstavnikov vsake regije v skladu s tem statutom in volilnim pravilnikom določi volilna komisija. Število predstavnikov posameznih regij se določi tako, da se število članov zbornice v regiji deli s 50. Če dobljeni rezultat ni celo število, se ta pri regiji, ki ima največ članov, zaokroži navzdol, pri drugih regijah pa navzgor. Vsaka regija ima najmanj dva predstavnika.
(2) Podrobna pravila za izračun števila predstavnikov posameznih regij v skupščini določi volilni pravilnik.
33. člen
(kandidiranje)
(1) Za člana skupščine lahko kandidira vsak član zbornice, ki ga je podprlo vsaj pet članov zbornice.
(2) Član zbornice lahko kandidira na kandidatni listi regije ali na kandidatni listi matične sekcije. Kandidat za predstavnika določene regije je lahko le član zbornice iz te regije. Kandidat za predstavnika določene matične sekcije je lahko le član te matične sekcije.
(3) Član zbornice lahko kandidira le na eni kandidatni listi.
(4) Predstavniki matične sekcije prostorskih načrtovalcev v skupščini se volijo na dveh kandidatnih listah. Na prvi kandidatni listi lahko kandidirajo člani zbornice s katero koli licenco. S te kandidatne liste sta v skupščino izvoljena dva predstavnika. Na drugi kandidatni listi lahko kandidirajo in za kandidate glasujejo le člani zbornice z licenco P. S te kandidatne liste je v skupščino izvoljen en predstavnik.
(5) Po koncu kandidacijskega postopka volilna komisija sestavi na podlagi pravočasno prispelih in veljavnih kandidatur kandidatne liste matičnih sekcij ter regij.
34. člen
(glasovanje)
(1) Glasovanje na volitvah v skupščino je tajno in se izvaja na način, ki ga določa volilni pravilnik.
(2) Član zbornice voli predstavnike tiste regije, v katero spada, ter predstavnike tistih matičnih sekcij, katerih član je.
(3) Pri glasovanju o predstavnikih regije ima vsak član zbornice največ toliko glasov, kolikor predstavnikov v skupščini ima regija. Član zbornice ima največ tri glasove za glasovanje o kandidatih vsake matične sekcije, razen za kandidate matične sekcije prostorskih načrtovalcev. Člani matične sekcije prostorskih načrtovalcev z licenco A in KA lahko glasujejo za dva kandidata te matične sekcije, člani z licenco P pa poleg tega še za kandidata za predstavnika z licenco P.
35. člen
(rezultati volitev v skupščino)
(1) Po izpeljanih volitvah volilna komisija prešteje glasove ter razglasi rezultate volitev v skupščino.
(2) Za člane skupščine so izvoljeni tisti kandidati iz regij oziroma matičnih sekcij, ki so dobili najvišje število glasov. Če sta zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima predsednik volilne komisije z žrebom.
(3) Če izvoljenemu predstavniku v skupščino mandat predčasno preneha, ga v skupščini nadomesti tisti kandidat iz iste regije oziroma iz iste matične sekcije, ki je imel naslednji največje število glasov.
1.1.3 Delovna telesa skupščine
36. člen
(skupščinski svet)
(1) Skupščinski svet je stalno delovno telo skupščine, namenjeno čim večji povezavi med člani in organi zbornice ter stalnemu spremljanju dela upravnega odbora in predsednika zbornice.
(2) Skupščinski svet sestavljajo predsedniki matičnih sekcij, predsedniki regij ter predstavnik ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve. Skupščinski svet vodi predsednik skupščinskega sveta. Predsednika skupščinskega sveta imenujejo člani skupščinskega sveta izmed njih samih.
(3) Skupščinski svet se mora sestati najmanj štirikrat letno. Skupščinski svet o svojem delu najmanj enkrat letno poroča skupščini.
(4) Predsednik skupščinskega sveta mora o sejah skupščinskega sveta predhodno obveščati upravni odbor. Člani upravnega odbora se lahko udeležujejo sej skupščinskega sveta, obvezno pa mora biti predstavnik upravnega odbora navzoč na tisti seji skupščinskega sveta, na kateri se obravnavajo gradiva upravnega odbora za skupščino.
37. člen
(naloge skupščinskega sveta)
(1) Skupščinski svet:
– obravnava aktualna vprašanja zbornice in dejavnosti članov zbornice;
– spremlja in ocenjuje delo predsednika zbornice in upravnega odbora;
– daje mnenja, predloge in pobude za delo v drugi alinei naštetih organov;
– obravnava skupščinska gradiva ter daje mnenje o njih;
– lahko zahteva sklic skupščine.
(2) Skupščinski svet mora zavzeti mnenje o vseh skupščinskih gradivih, ki se tičejo delovanja matičnih sekcij. Če predstavniki treh matičnih sekcij v skupščinskem svetu niso soglasno podprli katerega od navedenih gradiv, mora skupščina o teh gradivih odločati z večino glasov vseh članov.
38. člen
(odločanje skupščinskega sveta)
(1) Skupščinski svet je sklepčen, če je navzočih večina članov sveta. Vsak član skupščinskega sveta ima pri odločanju skupščinskega sveta po en glas, razen predstavnikov matičnih sekcij, katerih glasovi se štejejo dvojno.
(2) Skupščinski svet sklepa, če je navzoča večina njegovih članov. Skupščinski svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta.
39. člen
(volilna komisija)
(1) Volilna komisija je stalno delovno telo skupščine, ki vodi postopke kandidiranja in volitev oziroma imenovanj članov skupščine, predsednika zbornice ter drugih funkcionarjev zbornice.
(2) Volilno komisijo imenuje skupščina. Volilna komisija ima tri člane, ki izmed njih samih izvolijo predsednika.
40. člen
(vpisna komisija)
(1) Vpisna komisija je stalno delovno telo skupščine, katerega naloga je izvajanje javnih pooblastil v zvezi z vodenjem postopkov o vpisu v imenik in o izbrisu iz njega. Poleg nalog v zvezi z vpisom v imenik vpisna komisija odloča tudi o vpisu prostovoljnih članov v zbornico.
(2) Vpisna komisija ima najmanj tri člane. Član vpisne komisije mora imeti najmanj 10 let delovnih izkušenj s področja arhitekture, krajinske arhitekture oziroma urejanja prostora. Vsaka matična sekcija mora imeti v vpisni komisiji vsaj enega predstavnika. Člane vpisne komisije na predlog strokovnih svetov matičnih sekcij imenuje skupščina.
(3) Vpisna komisija izmed svojih članov izvoli predsednika komisije. Predsednik vpisne komisije zastopa in predstavlja komisijo ter podpisuje odločbe o vpisu oziroma izbrisu iz imenika skupaj s predsednikom zbornice.
(4) Vpisna komisija odloča s soglasjem.
41. člen
(druga delovna telesa skupščine)
Skupščina lahko za opravljanje določenih nalog iz njene pristojnosti imenuje tudi druge odbore in komisije kot svoja stalna ali začasna delovna telesa.
3.5. Predsednik zbornice
42. člen
(predsednik zbornice)
(1) Predsednik zbornice:
1. predstavlja, vodi in zastopa zbornico,
2. sklicuje in vodi upravni odbor ter podpisuje akte, ki jih sprejema upravni odbor,
3. podpisuje pogodbe, ki jih sklepa zbornica,
4. razpisuje volitve in imenovanja funkcionarjev zbornice,
5. podpisuje odločbe vpisne komisije ter potrdila izpitnih komisij skupaj s predsedniki teh komisij,
6. sklicuje skupščino in upravni odbor,
7. izvršuje sklepe skupščine in upravnega odbora,
8. v nujnih primerih ukrepa v zadevah, ki so sicer v pristojnosti upravnega odbora, o čemer je dolžan obvestiti člane upravnega odbora v 15 dneh po izvršitvi ukrepa,
9. samostojno odloča o sklenitvi pravnih poslov ter izplačilu zneskov do višine, ki jo določi pravilnik o finančnem poslovanju,
10. po predhodnem soglasju upravnega odbora odloča o sklenitvi delovnih razmerij in o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja,
11. opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina ali upravni odbor zbornice in
12. opravlja druge naloge po zakonu in tem statutu.
(2) Predsednik zbornice za svoje delo odgovarja skupščini in ji enkrat letno poroča o svojem delu ter o delu upravnega odbora.
(3) Predsednika zbornice v primeru odsotnosti nadomešča član upravnega odbora, ki ga določi predsednik zbornice.
43. člen
(izvolitev predsednika zbornice)
(1) Predsednik zbornice je član zbornice, ki je bil na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah izvoljen za predsednika zbornice.
(2) Volitve predsednika zbornice razpiše predsednik skupščinskega sveta s sklepom vsaj 60 dni pred izvedbo volitev.
(3) Člani zbornice vlagajo kandidature v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Kandidaturo lahko vloži vsak član zbornice, ki ga je podprlo vsaj 20 članov zbornice.
(4) Za predsednika zbornice je izvoljen tisti član zbornice, ki je na splošnih in tajnih volitvah prejel najvišje število glasov. Če sta na volitvah dva kandidata prejela enako število glasov, predsednika izmed njiju izvoli skupščina s tajnim glasovanjem.
(5) Podrobno uredi postopek kandidiranja ter volitev predsednika zbornice volilni pravilnik.
3.6. Upravni odbor
44. člen
(upravni odbor)
(1) Upravni odbor je izvršilni organ zbornice. Upravni odbor sestavljajo predsednik zbornice in trije člani.
(2) Upravni odbor vodi delo in poslovanje zbornice. Delo upravnega odbora vodi predsednik zbornice.
45. člen
(naloge upravnega odbora)
Upravni odbor:
1. skrbi za izvrševanje programa dela, finančnega načrta, splošnih aktov in sklepov skupščine ter za delovanje zbornice in njenih organov v skladu s tem statutom in drugimi predpisi,
2. vodi finančno poslovanje zbornice in upravlja s sredstvi zbornice,
3. odloča o sklenitvi pravnih poslov, obvezno pa o tistih, ki presegajo vrednost, ki jo za samostojno sklepanje pravnih poslov predsednika zbornice določa pravilnik o finančnem poslovanju,
4. vodi in nadzoruje delo strokovnih služb zbornice,
5. sprejme pravilnik o organizaciji strokovnih služb zbornice ter o sistemizaciji delovnih mest, ter sprejema druge splošne akte, če ga za to pooblasti skupščina zbornice,
6. daje soglasje k sklenitvi delovnih ali pogodbenih razmerij z delavci strokovnih in drugih služb zbornice,
7. ustanavlja delovna telesa upravnega odbora ter imenuje in razrešuje člane teh delovnih teles, če ta statut ali drug predpis ne določa drugače,
8. nadzoruje delo predsednika zbornice ter delovnih teles upravnega odbora,
9. sprejema potrebne ukrepe za nemoteno izvrševanje javnih pooblastil zbornice,
10. na predlog matičnih sekcij določa izpitne programe. Izpitni program splošnega dela izpita določi upravni odbor v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije,
11. imenuje izpitne komisije,
12. odreja objave splošnih aktov v uradnem glasilu zbornice ter vodi uredniško politiko uradnega glasila,
13. predlaga skupščini v sprejem program dela, finančni načrt in zaključni račun zbornice,
14. predlaga skupščini v sprejem predloge splošnih aktov ter drugih aktov, ki jih sprejema skupščina,
15. pripravlja druga skupščinska gradiva,
16. sklene pogodbo z ministrstvom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, o medsebojnih razmerjih pri uresničevanju javnih pooblastil zbornice,
17. skupaj z Inženirsko zbornico Slovenije pripravi strokovne podlage minimalnih tarifnih pogojev za opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja ter revidiranja načrtov arhitekture in načrtov krajinske arhitekture,
18. pripravlja pobude in strokovne podlage za sprejem oziroma spremembo zakonov in drugih predpisov s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora,
19. oblikuje stališča in predloge zbornice v zvezi z normativnimi in drugimi dejavnostmi Evropske unije, ki se tičejo arhitekture, krajinske arhitekture ter urejanja prostora,
20. spremlja in obravnava problematiko matičnih sekcij in regij, usklajuje njihove dejavnosti ter omogoča pogoje za njihovo delovanje,
21. imenuje člane žirije za javne natečaje ali za to pooblasti komisijo upravnega odbora, ki jo imenuje za ta namen,
22. nudi ustrezno tehnično, strokovno in finančno podporo disciplinskim organom zbornice,
23. sklepa kolektivne pogodbe s področij delovanja svojih članov,
24. daje predloge za oblikovanje univerzitetnih programov ter zagotavlja dodatno izobraževanje članov zbornice,
25. spodbuja sodelovanje med člani zbornice, strokovno, kulturno in družabno dejavnost članov zbornice ter organizira ustrezne prireditve in srečanja,
26. skrbi za obveščanje članov zbornice,
27. daje soglasje k poslovniku skupnega koordinacijskega telesa,
28. skrbi za povezovanje in sodelovanje vseh strokovnih, izobraževalnih in znanstvenih institucij s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora,
29. skrbi za promocijo stroke, ustanavljanje in podeljevanje nagrad ipd.,
30. skrbi za zastopanje interesov zbornice na mednarodnem nivoju in
31. opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi predpisi.
46. člen
(generalni sekretar)
(1) Upravni odbor lahko za vodenje dela strokovnih služb zbornice, pripravo gradiv za seje upravnega odbora, koordinacijo dela zbornice, skrb za objavljanje v strokovnem glasilu in za opravljanje drugih tekočih nalog poslovanja zbornice pooblasti predsednika zbornice ali za opravljanje teh nalog imenuje generalnega sekretarja zbornice.
(2) Za generalnega sekretarja je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo pravne ali ekonomske smeri ali univerzitetno izobrazbo s področja arhitekture, krajinske arhitekture oziroma urejanja prostora, in ki ima izkazane organizacijske sposobnosti. Generalni sekretar, ki je član zbornice in vpisan v imenik, ne more biti funkcionar zbornice, razen član volilne komisije oziroma skupnega koordinacijskega telesa.
47. člen
(seje upravnega odbora)
(1) Seje upravnega odbora sklicuje predsednik zbornice.
(2) Upravni odbor je sklepčen, če so na seji navzoči najmanj trije njegovi člani.
(3) Upravni odbor odloča z večino glasov navzočih članov. Če je število glasov neodločeno, odloči predsednikov glas.
(4) Če je to potrebno zaradi poenotenja stališč zbornice, upravni odbor na svoje seje vabi tudi člane strokovnih svetov matičnih sekcij ali funkcionarje organov zbornice.
(5) Upravni odbor mora predsednika skupščinskega sveta predhodno obveščati o svojih sejah ter ga seznanjati s svojimi odločitvami. Ob predhodni najavi se lahko člani skupščinskega sveta udeležujejo sej upravnega odbora, vendar nimajo pravice glasovanja.
48. člen
(imenovanje in razrešitev članov upravnega odbora)
(1) Člane upravnega odbora imenuje in razrešuje skupščina na tajnem glasovanju z večino glasov vseh članov skupščine.
(2) Predsednik zbornice mora po potrditvi njegovega mandata skupščini predlagati tri kandidate za člane upravnega odbora. Predlagani kandidati se morajo predstaviti pred skupščino. Skupščina po predstavitvi glasuje o vsakem predlaganem kandidatu posebej. Če kateri izmed predlaganih kandidatov ni imenovan, lahko predsednik zbornice namesto njega predlaga drugega kandidata. Predsednik zbornice lahko skupaj predlaga največ šest kandidatov.
(3) Če kljub glasovanju o vseh kandidatih, ki jih je predlagal predsednik zbornice, skupščina ni imenovala vseh treh članov upravnega odbora, lahko skupščina imenuje za člane upravnega odbora tudi člane zbornice, ki jih predlaga bodisi pet članov skupščine ali deset članov zbornice. Skupščina glasuje o teh kandidatih po vrstnem redu vloženih kandidatur.
3.7. Disciplinski organi
49. člen
(disciplinski tožilec)
(1) Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinsko komisijo, vlaga pritožbe zoper odločitve disciplinske komisije ter zastopa obtožbo pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem. Disciplinski tožilec sprejema tudi potrebne ukrepe za preganjanje dejanj posameznikov, ki niso člani zbornice, v zvezi z opravljanjem dejavnosti članov zbornice.
(2) Skupščina lahko poleg disciplinskega tožilca izvoli tudi njegovega namestnika. Namestnik ima v odsotnosti disciplinskega tožilca enaka pooblastila kot disciplinski tožilec.
50. člen
(disciplinska komisija)
(1) V disciplinskih zadevah zoper člane zbornice na prvi stopnji odloča disciplinska komisija.
(2) Predsednika disciplinske komisije in najmanj tri člane disciplinske komisije izvoli skupščina. V disciplinski komisiji morajo biti zastopani člani vseh matičnih sekcij.
51. člen
(odločanje disciplinske komisije)
(1) Disciplinska komisija odloča v senatu treh članov, ki ga sestavljajo predsednik senata ter dva člana. Predsednika in člana senata za posamezno zadevo določi predsednik disciplinske komisije. V senatu morata biti najmanj dva člana zbornice.
(2) Vsi člani senata so med seboj enakopravni. Člani senata odločajo z večino glasov članov senata. Predsednik senata vodi disciplinski postopek in odloča o vprašanjih vodenja postopka.
(3) V senatu disciplinske komisije mora biti najmanj en član senata pripadnik iste matične sekcije kot tisti član zbornice, zoper katerega se vodi disciplinski postopek.
52. člen
(disciplinsko sodišče)
(1) V disciplinskih zadevah zoper člane zbornice na drugi stopnji odloča disciplinsko sodišče zbornice.
(2) Predsednika disciplinskega sodišča in najmanj tri člane disciplinskega sodišča izvoli skupščina. V disciplinskem sodišču morajo biti zastopani člani vseh matičnih sekcij.
53. člen
(odločanje disciplinskega sodišča)
(1) Disciplinsko sodišče odloča v senatu treh članov, in sicer predsednika senata ter dveh članov. Predsednika in člana senata za posamezno zadevo določi predsednik disciplinskega sodišča. V senatu morata biti najmanj dva člana zbornice.
(2) Vsi člani senata so med seboj enakopravni. Člani senata odločajo z večino glasov članov senata. Predsednik senata vodi disciplinski postopek in odloča o vprašanjih procesnega vodstva.
(3) V senatu disciplinskega sodišča mora biti najmanj en član senata pripadnik iste matične sekcije kot tisti član zbornice, zoper katerega se vodi disciplinski postopek.
3.8. Skupno koordinacijsko telo
54. člen
(skupno koordinacijsko telo)
(1) Skupno koordinacijsko telo je posvetovalno telo zbornice in Inženirske zbornice Slovenije, pristojno za reševanje zadev, ki se posredno ali neposredno nanašajo na tiste naloge obeh zbornic, ki niso predmet javnih pooblastil.
(2) Skupno koordinacijsko telo ima štiri člane, od katerih sta iz vsake zbornice po dva člana. Predstavnika zbornice v skupnem koordinacijskem telesu določi upravni odbor; prvi predstavnik zbornice je praviloma predsednik zbornice, drugi predstavnik pa bodisi član upravnega odbora ali generalni sekretar.
(3) Skupno koordinacijsko telo sprejme poslovnik o svojem delu. Poslovnik je potrebno pred sprejetjem poslati v soglasje upravnima odboroma obeh zbornic.
4. STROKOVNE IN DRUGE SLUŽBE ZBORNICE
55. člen
(službe zbornice)
(1) Organizacijo strokovnih in drugih služb zbornice, sistemizacijo delovnih mest in delovna razmerja delavcev v strokovnih in drugih službah zbornice podrobneje ureja pravilnik, ki ga sprejme upravni odbor zbornice.
(2) Glede delovnega razmerja delavcev v strokovnih in drugih službah zbornice se smiselno uporabljajo določbe iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.
(3) O sklenitvi delovnih ali pogodbenih razmerij z delavci služb zbornice odloča predsednik zbornice ob predhodnem soglasju upravnega odbora.
56. člen
(obvezne strokovne službe)
(1) V okviru strokovnih služb zbornice se obvezno ustanovita služba za strokovne izpite ter evidenčna služba.
(2) Služba za strokovne izpite opravlja administrativne, organizacijske in tehnične naloge v zvezi s strokovnimi izpiti.
(3) Evidenčna služba zbornice opravlja administrativne in z njimi povezane organizacijsko tehnične zadeve, ki se nanašajo na vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje imenika ter knjige izpitov. Poleg nalog, povezanih z javnimi pooblastili zbornice, opravlja evidenčna služba tudi druge naloge v zvezi z evidencami in zbirkami podatkov zbornice, predvsem:
– vodi evidenco članov zbornice po regijah in matičnih sekcijah, evidenco prostovoljnih in častnih članov zbornice, evidenco funkcionarjev zbornice ter druge za delovanje zbornice potrebne evidence in
– izdaja potrdila o članstvu v matičnih sekcijah.
(4) Organizacija in naloge strokovnih služb iz prvega odstavka tega člena ter drugih strokovnih služb, ki jih ustanovi upravni odbor, se podrobneje opredelijo v pravilniku o organizaciji strokovnih služb zbornice.
5. OPRAVLJANJE JAVNIH POOBLASTIL ZBORNICE
57. člen
(javna pooblastila zbornice)
(1) Na podlagi javnega pooblastila iz 111. člena ZGO-1 zbornica:
– zagotavlja opravljanje osnovnih in dopolnilnih izpitov,
– vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik,
– in podeljuje licence za samostojno opravljanje arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja.
(2) Zbornica izvaja naloge iz prejšnjega odstavka v skladu z ZGO-1, ZureP-1, v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje teh nalog, ter v skladu s splošnimi akti zbornice, ki urejajo izvrševanje javnih pooblastil.
(3) V zvezi z izvajanjem javnih pooblastil skupščina sprejme enega ali več pravilnikov, ki urejajo:
– vsebino in obliko članske izkaznice in enotni žig pooblaščenih arhitektov ter pooblaščenih krajinskih arhitektov,
– vsebino in obliko enotnega žiga posameznikov s pridobljenimi licencami A, KA in P in
– vsebino in obliko članske izkaznice posameznikov s pridobljeno licenco P.
58. člen
(zagotavljanje izpitov)
Zbornica zagotavlja opravljanje osnovnih in dopolnilnih izpitov, standarde znanj za opravljanje vseh vrst izpitov, imenovanje, sestavo in pristojnosti izpitnih komisij in izpitnega odbora, varstvo pravic kandidatov pri opravljanju izpitov in druge zadeve, ki so v zvezi z izpiti, v skladu s tem statutom in pravilnikom ministra, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.
59. člen
(naloge strokovnih služb v zvezi z izpiti)
(1) Služba za strokovne izpite opravlja administrativna, organizacijska in tehnična opravila v zvezi z opravljanjem izpitov v skladu s pravilnikom o izpitih, ki ga sprejme minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.
(2) Za opravljanje storitev v zvezi z izpiti zaračunava služba za strokovne izpite pristojbino v skladu s pravilnikom iz prejšnjega odstavka.
(3) Knjigo izpitov vzdržuje evidenčna služba.
60. člen
(vodenje imenika)
Pogoje, način in postopek vpisa in izbrisa iz imenika in druge zadeve, ki so v zvezi z imenikom, zagotavlja in izvaja zbornica v skladu s tem statutom in pravilnikom ministra, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.
61. člen
(vpis v imenik)
(1) Vpisna komisija odloča o vpisu posameznikov v imenik in o izbrisu iz njega, o pridobitvi licenc ter o drugih zadevah v zvezi z vpisom in izbrisom iz imenika v skladu s pravilnikom ministra, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.
(2) Če noben član vpisne komisije ne izpolnjuje pogojev za vodenje upravnega postopka, vodi postopek do izdaje odločbe uradna oseba zbornice, ki jo za to pooblasti vpisna komisija in ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka.
(3) Evidenčna služba opravlja strokovne in administrativne naloge v zvezi z vodenjem imenika in izdajanja članskih izkaznic in žigov.
62. člen
(izvajanje strokovnega nadzora)
(1) Komisija oziroma člani komisije, ki jo je minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, imenoval za nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil zbornice, se imajo pravico udeleževati sej vseh organov zbornice, na njih razpravljati in predlagati zadeve v obravnavanje.
(2) Upravni odbor in drugi organi zbornice morajo obveščati komisijo iz prejšnjega odstavka o datumih in o dnevnem redu svojih sej. Način obveščanja se določi s pogodbo o medsebojnih razmerjih med zbornico in ministrstvom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve.
6. SPLOŠNI AKTI ZBORNICE
63. člen
(splošni akti)
(1) Vse splošne akte zbornice sprejema skupščina, razen tistih splošnih aktov, ki jih po tem statutu ali na podlagi posebnega pooblastila skupščine sprejema upravni odbor.
(2) Poslovnik o svojem delovanju morata imeti skupščina in upravni odbor.
(3) Upravni odbor sprejme svoj poslovnik ter pravilnik o organizaciji strokovnih služb zbornice ter o sistemizaciji delovnih mest. Ta pravilnik ne sme biti v nasprotju s statutom ter z načrtom zaposlitev v službah zbornice.
64. člen
(statut)
(1) Statut je temeljni organizacijski akt zbornice. Z njim morajo biti usklajeni vsi drugi akti zbornice.
(2) Pred sprejetjem statuta mora upravni odbor k njegovemu predlogu pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.
(3) Skupščina sprejme statut z dvotretjinsko večino vseh članov skupščine. Sprejeti statut se pošlje v soglasje Vladi Republike Slovenije. Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije skupaj s soglasjem Vlade Republike Slovenije.
(4) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za spremembe in dopolnitve statuta zbornice.
65. člen
(kodeks poklicne etike in disciplinski pravilnik)
(1) Kodeks poklicne etike je temeljni akt, ki določa pravila opravljanja dejavnosti članov zbornice. Člani zbornice morajo upoštevati kodeks poklicne etike pri opravljanju dejavnosti arhitekture, krajinske arhitekture ter urejanja prostora. Neupoštevanje določb kodeksa poklicne etike ima lahko za posledico disciplinsko odgovornost članov zbornice.
(2) Disciplinski pravilnik določa disciplinske kršitve članov zbornice in kazni zanje, delovanje disciplinskih organov in disciplinski postopek.
(3) Kodeks poklicne etike in disciplinski pravilnik se sprejmeta z dvotretjinsko večino glasov vseh članov skupščine.
66. člen
(splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil)
(1) Upravni odbor mora pred sprejetjem splošna akta, s katerim zbornica ureja zadeve, ki so z zakonom določene kot javno pooblastilo, k njegovemu predlogu pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.
(2) Akta iz prvega odstavka ni mogoče objaviti pred pridobitvijo soglasja ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.
67. člen
(pobude za sprejem splošnih aktov)
Pobudo za sprejem ali spremembo splošnega akta zbornice lahko da vsak član zbornice, organ zbornice ali njegovo delovno telo. Organ, ki je zadolžen za sprejemanje akta, katerega sprejem ali sprememba je predlagana, mora o pobudi razpravljati in o njej zavzeti mnenje na svoji prvi naslednji seji po prejemu pobude.
68. člen
(objava splošnih aktov)
(1) Statut ter splošni akti, s katerimi zbornica ureja zadeve, ki so z zakonom določene kot javno pooblastilo, se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Drugi splošni akti zbornice se objavljajo v uradnem glasilu zbornice.
7. SREDSTVA ZA DELO ZBORNICE
69. člen
(prihodki zbornice)
(1) Prihodki zbornice so:
1. članarine,
2. pristojbine, ki jih zbornica zaračunava za opravljanje nalog v zvezi z javnimi pooblastili zbornice,
3. plačila za storitve, ki jih zbornica opravlja za člane zbornice in za druge subjekte, na primer prihodki od prodaje publikacij zbornice, organiziranja strokovnih tečajev in seminarjev, sodelovanja pri pripravi strokovnih podlag zakonov in drugih predpisov v zvezi z dejavnostjo članov zbornice,
4. denarne kazni, izrečene v disciplinskem postopku zoper člana zbornice, in pristojbine za kritje stroškov vodenja disciplinskih postopkov,
5. darila, volila in donacije,
6. prihodki iz natečajev, pri katerih organizaciji sodeluje zbornica in
7. drugi prihodki.
(2) Zbornica lahko za financiranje začasnega primanjkljaja denarnih sredstev, ki so posledica neusklajenega gibanja prejemkov in izdatkov zbornice, najame kratkoročno posojilo, ki pa ne sme presegati ene tretjine predvidenih prihodkov zbornice iz članarine v tekočem letu.
70. člen
(pravilnik o finančnem poslovanju)
(1) Finančno poslovanje zbornice ureja pravilnik o finančnem poslovanju, ki ga sprejme skupščina.
(2) Pravilnik o finančnem poslovanju določi predvsem:
– pogoje in merila za finančno samostojno poslovanje posameznih organov zbornice, njihovih delovnih teles in strokovnih služb v okviru enotnega računa zbornice,
– članarino,
– pristojbine, ki jih za opravljanje svoje dejavnosti lahko zaračunava zbornica in katerih višino lahko določa,
– način zaračunavanja in zbiranja članarin in pristojbin in
– finančna nadomestila funkcionarjem zbornice.
(3) Višina finančnih nadomestil, članarine in pristojbin, katerih višino določa zbornica, se za tekoče leto lahko revalorizira v finančnem načrtu zbornice.
(4) Pravilnik o finančnem poslovanju se sprejme po postopku iz 66. člena.
71. člen
(članarina)
(1) Članarina je redna letna dajatev, ki jo plačujejo člani zbornice.
(2) Članarina prostovoljnih članov in članov z mirujočim statusom ne sme biti višja od polovice redne članarine. Častni člani ne plačujejo članarine in drugih prispevkov.
8. JAVNOST DELOVANJA ZBORNICE
72. člen
(javnost delovanja zbornice)
(1) Delovanje zbornice je javno, kolikor drugače ne določa zakon, ta statut ali drug splošni akt.
(2) Evidenčna služba ter drugi organi in službe zbornice morajo skrbeti za spoštovanje tajnost osebnih podatkov iz evidenc o izpitih, iz spisov o opravljanih izpitih, iz imenika in drugih evidenc, ki jih vodi zbornica, ter preprečevati nepooblaščen dostop do njih.
(3) Skupščina sprejme pravilnik o varovanju osebnih podatkov in poslovne tajnosti zbornice. Pravilnik določa način ravnanja z osebnimi podatki ter vrste podatkov, ki so poslovna tajnost, ter način ravnanja ter dostopa do teh podatkov.
(4) Vsak član zbornice je dolžan varovati poslovno tajnost zbornice.
73. člen
(obveščanje članov zbornice)
(1) Zbornica ima uradno glasilo. Za vodenje uradnega glasila je odgovoren upravni odbor. V uradnem glasilu se objavljajo splošni akti zbornice in izpitni katalog ter obvešča članstvo o sklepih skupščine ter o delu drugih organov. V uradnem glasilu ni potrebno objaviti tistih splošnih aktov zbornice, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Zbornica ima tudi svojo spletno stran, namenjeno obveščanju članov zbornice o dejavnosti zbornice.
74. člen
(obvestila o dogodkih)
O razpisu volitev in imenovanj ter o rokih volilnih opravil mora zbornica svoje člane obvestiti s pisnim obvestilom v roku, ki je določen z volilnim pravilnikom.
9. PRENEHANJE ZBORNICE
75. člen
(prenehanje zbornice)
(1) Zbornica preneha:
– na podlagi referendumske odločitve članov zbornice o prenehanju zbornice;
– zaradi uvedbe stečajnega postopka v skladu s predpisi, ki urejajo stečaj pravnih oseb;
– zaradi uvedbe likvidacijskega postopka v skladu s predpisi, ki urejajo likvidacijo.
(2) Referendum za prenehanje zbornice se izvede na podlagi referendumske zahteve, ki jo pošlje volilni komisiji najmanj 50 članov zbornice. Šteje se, da je predlog za prenehanje zbornice izglasovan, če je zanj glasovala večina vseh članov zbornice. Postopek referenduma določi volilni pravilnik.
76. člen
(razdelitev premoženja zbornice)
Če zbornica preneha obstajati, pripada premoženje, ki preostane po poplačilu upnikov in vračilu deležev v likvidacijskem ali stečajnem postopku, reprezentativnim društvom, ki združujejo člane posameznih strok v zbornici. Ta sredstva se med društva razporedijo sorazmerno njihovemu številu članov glede na celotno število članov zbornice.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
77. člen
(podaljšanje mandata organov matične sekcije arhitektov IZS/97)
(1) Do konstituiranja organov zbornice v skladu s tem statutom opravljajo dejavnosti zbornice začasni organi zbornice. Skupščina, na kateri je sprejet ta statut (v nadaljevanju: statutarna skupščina) kot začasne organe zbornice bodisi potrdi obstoječe organe matične sekcije arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov Inženirske zbornice Slovenije, ustanovljene na podlagi 100.a člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86, Uradni list RS, št. 59/96, 45/99 in 52/00) (v nadaljevanju: matična sekcija arhitektov krajinskih arhitektov in urbanistov IZS/97), bodisi imenuje nove začasne organe. Začasni organi morajo biti najmanj naslednji:
– upravni odbor,
– predsednik zbornice,
– volilna komisija in
– vpisna komisija.
(2) Mandat začasnim organom preneha z izvolitvijo oziroma imenovanjem organov zbornice v skladu s tem statutom.
(3) Začasni upravni odbor je izvršilni organ zbornice, ki vodi in organizira delo zbornice do imenovanja upravnega odbora v skladu s tem statutom. Začasni upravni odbor ima naslednja posebna pooblastila:
1. sodelovanje pri pripravi in sklenitev sporazuma o razdružitvi ter izvedba drugih dejavnosti v zvezi z razdružitvijo ter vzpostavitvijo pravne osebnosti zbornice,
2. sklenitev pogodbe z ministrstvom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, o medsebojnih razmerjih pri uresničevanju javnih pooblastil zbornice,
3. sklenitev pogodb o delovnih razmerjih v zbornici z delavci strokovnih služb,
4. izdelava finančnega načrta za začetek delovanja zbornice in za kritje stroškov vzpostavitve in delovanja organov zbornice,
5. priprava predlogov kodeksa poklicne etike, disciplinskega pravilnika ter pravilnika o finančnih nadomestilih,
6. najem bančnega posojila za začetek delovanja zbornice. Posojilo se najame v višini, ki pokrije potrebe delovanja zbornice do zadostnega pritoka prihodkov iz članarin in drugih virov prihodka zbornice, pri čemer ne velja omejitev iz drugega odstavka 69. člena. Sklep o najemu tega posojila sprejme začasni upravni odbor z dvotretjinsko večino vseh članov,
7. določitev finančnih nadomestil funkcionarjev zbornice, članarine ter drugih prispevkov zbornice do sprejetja pravilnika o finančnem poslovanju in
8. druga opravila v zvezi s konstituiranjem zbornice.
(4) Začasni upravni odbor lahko, če to odloči statutarna skupščina zbornice, deluje v širši in ožji sestavi, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega statuta.
(5) Začasni predsednik zbornice zastopa in predstavlja zbornico do izvolitve predsednika zbornice v skladu s tem statutom.
(6) Začasna volilna komisija izvede volilna opravila prvih volitev članov skupščine in predsednika zbornice.
(7) Začasna vpisna komisija vpisuje odloča o vpisu posameznikov v imenik in jim o tem izda potrdilo o vpisu oziroma odločbo o zavrnitvi vpisa. Vpisna komisija odločba tudi o pridobitvi licenc A, KA in P ter o tem izdaja potrdila oziroma odločbe o zavrnitvi vloge za pridobitev licence.
78. člen
(začasni disciplinski organi)
(1) Statutarna skupščina lahko imenuje začasne disciplinske organe skupščine ob smiselni uporabi določb tega statuta. Kandidate za začasne disciplinske organe lahko predlaga vsak član zbornice na statutarni skupščini.
(2) Statutarna skupščina ob imenovanju disciplinskih organov sprejme začasni disciplinski pravilnik bodisi podaljša veljavnost disciplinskega pravilnika matične sekcije arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov IZS/97.
79. člen
(izvolitev novih organov zbornice)
(1) Začasni predsednik zbornice najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega statuta razpiše volitve članov skupščine ter volitve predsednika zbornice.
(2) Prvi sklic skupščine skliče po uveljavitvi tega statuta skliče začasni predsednik zbornice. Sejo skupščine mora sklicati najpozneje v 14 dneh po objavi rezultatov volitev članov skupščine ter predsednika zbornice.
(3) Prvo sejo skupščine do izvolitve predsedstva skupščine vodi začasni predsednik zbornice.
80. člen
(začetek opravljanja nalog zbornice)
Zbornica začne samostojno izvajati javna pooblastila in druge z zakonom predpisane naloge, ko je podpisan sporazum med matično sekcijo arhitektov krajinskih arhitektov in urbanistov IZS/97 ter predstavniki drugih matičnih sekcij IZS/97 in ko so izpolnjeni drugi pogoji za samostojno izvajanje teh nalog.
81. člen
(splošni akti)
(1) Kodeks poklicne etike, disciplinski pravilnik, volilni pravilnik ter pravilnik o finančnem poslovanju morajo biti sprejeti v šestih mesecih po prvem zasedanju skupščine.
(2) Drugi splošni akti zbornice morajo biti sprejeti v dvanajstih mesecih po prvem zasedanju skupščine.
(3) Do uveljavitve splošnih aktov po tem statutu se smiselno uporabljajo splošni akti matične sekcije arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov IZS/97, razen če statutarna skupščina sprejme začasne splošne akte zbornice za obdobje do sprejetja splošnih aktov v skladu s tem statutom.
82. člen
(končna določba)
Ta statut se po tem, ko da k njemu soglasje Vlada Republike Slovenije, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Statut začne veljati naslednji dan po njegovi objavi, razen določb 8. člena in petega odstavka 12. člena tega statuta, ki začnejo veljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji.
Št. 29/04
Ljubljana, dne 5. februarja 2004.
Boris Zuliani, univ. dipl. inž. arh. l. r.
Predsednik
statutarne skupščine Zbornice
za arhitekturo in prostor Slovenije
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
Predsednik
dr. Viktor Pust, univ. dipl. inž. arh. l. r.
Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k temu aktu pod št. 029-12/2003-1 z dne 13. januarja 2004.
