Uradni list

Številka 11
Uradni list RS, št. 11/2004 z dne 6. 2. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 11/2004 z dne 6. 2. 2004

Kazalo

493. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališča v Občini Razkrižje, stran 1230.

Na podlagi 29. in 62. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 do 108/03), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 do Uradni list RS, št. 110/02) in 14. člena statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99 in 2/01) je Občinski svet Občine Razkrižje na 6. redni seji dne 19. 6. 2003 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti
ter o urejanju pokopališča v Občini Razkrižje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje pokopališča ter nadzor nad njegovim izvajanjem.
2. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč je komunalna dejavnost javnega pomena, ki med drugim obsega pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanjem prostorov za grobove v najem, vzdrževanje, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev pokopališč ter jih občina lahko v celoti ali delno izvaja po izvajalcu v eni od oblik gospodarskih javnih služb.
3. člen
Pokopališče je komunalno-sanitarni objekt, katerega lastnica je občina in je namenjeno pokopavanju mrtvih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
Pokopališče se uredi na območju, ki je določeno z dolgoročnim planom občine, na podlagi ureditvenega načrta.
4. člen
V Občini Razkrižje je za območje celotne občine eno pokopališče, in sicer za naselja: Gibina, Kopriva, Razkrižje, Šprinc, Šafarsko in Veščica. Na pokopališču Razkrižje se lahko v skladu krajevno tradicijo pokopljejo tudi umrli iz dela naselja Globoka in krajev ob meji iz sosednje Republike Hrvaške. Pravico biti pokopan na pokopališču Razkrižje ima vsak, ki to v času svojega življenja izrazi sam ali njegovi svojci, ne glede na njegovo stalno prebivališče. Na pokopališču Razkrižje se pokopljejo tudi neidentificirana trupla, ki so najdena na območju Občine Razkrižje.
5. člen
O razširitvi ali o ukinitvi pokopališča odloča občinski svet Občine Razkrižje na predlog župana. Za tekoče upravljanje pokopališča ter nadzor nad urejenostjo ter izvajanjem tega odloka skrbi pokopališki odbor, ki ga imenuje občinski svet.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
6. člen
Posmrtni ostanki umrlih se praviloma čuvajo v mrliški vežici, razen v primerih, ko zakon določa drugače.
V primeru smrti predstavnika verske skupnosti se v skladu s tradicijo in običaji te skupnosti in v dogovoru z njegovimi svojci, lahko krsta ali žara s posmrtnimi ostanki do časa pogreba hrani v župnijski cerkvi.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži oziroma na kraj upepelitve je dovoljen samo s posebej prirejenim vozilom. V težje dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se sme umrlega prenesti ali pripeljati na drug, krajevno običajen način.
Prevoz na pokopališče je dovoljen šele potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliško ogledni službi.
7. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s pokopališkim redom na krajevno običajen način.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba, oziroma v primeru, da umrli ni imel svojcev, o načinu pokopa odloči pokopališki odbor skupaj z občinsko upravo občine.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare, oziroma raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
8. člen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški ogledni službi.
Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu s katerim se dogovori o vseh pokopaliških storitvah.
9. člen
Kolikor izrazijo takšno voljo svojci, se pred pokopom posmrtni ostanki lahko prepeljejo v verski objekt z namenom obhajanja verske slovesnosti.
10. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob na pokopališču, kot je to določeno v 29. členu tega odloka. Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa in po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa.
Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa.
11. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
12. člen
Na pokopališčih so pokopi vsak dan v tednu v skladu z dogovorom med izvajalcem ali koncesionarjem, svojci pokojnika in predstavnikom verske skupnosti.
Mesto pokopa določi izvajalec v skladu s pokopališkim katastrom pokopališča, če ni predhodne zakupne pogodbe.
III. POGREBNE STORITVE IN SVEČANOSTI
13. člen
Izvajalec ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi oziroma pred pokopom niso predloženi ustrezni dokumenti, oziroma dokazilo o prijavi smrti.
14. člen
Vsakemu umrlemu občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo poslednjo voljo ali željo njegovih sorodnikov oziroma naročnikov pogreba. Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena komemoracija in ima javno pietetni značaj.
Pogrebna svečanost se opravi v skladu z določili tega odloka in pokopališkim redom.
Na željo pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev oziroma sorodnikov, se lahko pokop opravi v ožjem družinskem krogu.
15. člen
Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu in vsi, ki se udeležijo pogreba kot zastopniki pravnih oseb.
Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika, mora biti zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo, kot enakopravni udeleženci.
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču. O pogrebni svečanosti je izvajalec pogreba dolžan javnost obvestiti z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
16. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnikove krste ali žare z mrliškega voza ali odra.
Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki.
Pogrebne svečanosti se opravijo na krajevno običajen način, z verskim obredom, s sodelovanjem godbe ali pevskega zbora in poslovilnih govorov predstavnikov občine, društev in drugih.
17. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču. Če se po volji svojcev in v dogovoru s predstavnikom verske skupnosti umrlega pelje v župnijsko cerkev, se to opravi po obstoječi občinski javni poti do cerkve.
18. člen
Razvrstitev v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednja: v primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava in ob njej tudi versko obeležje – križ, takoj na to pa prapori. V primeru civilnega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava, nato pa prapori.
V primeru pogreba tujega državljana se ob slovenski državni zastavi j lahko nese tudi zastava države, katere državljan je umrli.
Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, godba, po tradiciji moški del pogrebcev nato voz z venci in cvetjem, takoj za tem pevci, nato duhovnik s spremstvom, če gre za verski pogreb, nato pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žaro, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
Razpored v sprevodu se lahko izvede na krajevno običajen, kakor je opisan v tem členu, lahko pa tudi na način, kot to želijo najbližji svojci.
19. člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi na grob. Ob odprtem grobu se zvrstijo svojci umrlega, predstavnik verske skupnosti, nosilci zastav, odlikovanj in priznanj, državne zastave, praporov in križa ter drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
Pri odprtem grobu si sledijo verski obred, če sodeluje predstavnik verske skupnosti, poslovilni govori predstavnika občine, društev in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe in pevcev. Obred se zaključi na krajevno običajen način.
20. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (gasilci, lovci, čebelarji idr.), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, ki izstreli častno salvo ob pozdravu zastav in praporov kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
IV. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU
NA POKOPALIŠČIH
21. člen
Pokopališki red mora biti izobešen na vratih mrliške vežice.
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč, se lahko opravljajo le z dovoljenjem občine.
22. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče in v mrliško vežico ali spuščanje domačih živali na pokopališče,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom po pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– v času pogrebnih svečanosti opravljati v neposredni bližini pokopališča dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti.
23. člen
Izvajalec ima naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– v dogovoru z naročnikom pogreba določi datum in uro pokopa,
– organizira in opravi pogreb,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– opravlja pokope in prekope grobov in predlaga razna dela na pokopališčih,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici ter v objektu mrliške vežice,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje pokopališča, mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča,
– pri pokopu in prekopu ustrezno zavaruje sosednje grobove,
– pri pokopu in prekopu najdene vrednostne predmete shrani in jih izroči upravičencu, če je ta znan, oziroma ravna v skladu s predpisi.
24. člen
Izvajalec je dolžan zagotoviti:
– redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in tehničnih ureditev, kot odlagališče smeti in odpadkov, ograj, poti in parkirišča v območju pokopališča,
– osvetlitev pokopališča,
– izdelavo in vodenje pokopališkega katastra in načrta pokopališča,
– oddajo grobne prostore v najem in vodenje registra sklenjenih pogodb,
– urejenost in vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice.
25. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in sproti odstranjevati posušene vence, dogorele sveče in cvetje.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in celotnega pokopališča, se smatra da je zapuščen.
V takem primeru se najemnika pisno opozori in se mudoloči rok za ureditev groba. Grob mora urediti najpozneje v roku enega meseca od opozorila.
V. UREJANJE POKOPALIŠČA
26. člen
Urejanje pokopališča obsega vzdrževanje pokopališča, razdelitev na posamezne vrste grobov, prekope grobov in opustitev pokopališča.
Pod urejanje pokopališča spadajo naslednja opravila:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– košnja zelenic in urejanje cvetličnih gred,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
27. člen
Pokopališče mora biti ustrezno ograjeno (zid, ograja ali živa meja, višine do 1,5 m). Imeti mora mrliško vežico, prostor za hrambo orodja, sanitarije, urejeno mesto za odlaganje odpadkov, oskrbo s pitno vodo, električno energijo in omogočen dostop z motornim vozilom, katerega je mogoče pustiti v bližini pokopališča, na urejenem parkirnem prostoru.
28. člen
Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu izvajalec.
29. člen
Mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m.
Za otroke smejo biti jame sorazmerno skrajšane in zožene, če je to v skladu s katastrom pokopališa, vendar najmanj 1,20 m globoke.
Globina žarnega groba je najmanj 0,80 m, širina do 1 m in dolžine do 1,20 m.
Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena, tako, da znaša plast zemlje na krsto najmanj 1,50 m.
30. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena še površina (dolžina, širina in višina), kraj in oblika zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje vrste grobov:
– enojni grob 0,90 m širine; dolžine 2,20 m,
– dvojni grob 1,80 m širine; dolžine 2,20 m,
– trojni grob 2,70 m širine; dolžine 2,20 m,
– žarni grobovi do 0,80 m širine; dolžine do 1,00 m,
– prostor za anonimne pokope in
– skupna grobišča.
Medvrstna razdalja grobov mora biti najmanj 0,4 m, med vsako drugo vrsto pa 1,80 m (kjer so predvidene poti).
V vrsti je razdalja od enega do drugega groba 0,4 m.
Spomeniki in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ 1,5 m.
Nagrobne ograje ni dovoljeno postavljati.
Izdelava spomenikov na pokopališču je dovoljena s predhodnim pisnim soglasjem občine, v velikosti, kot je določeno v tem členu.
Izven meje določenega grobnega prostora ni dovoljeno nobenih posegov najemnikov (cvetlične grede, trajnice in podobno).
Soglasje za postavitev spomenika lahko zaprosi najemnik groba ali izvajalec. Brez takšnega soglasja izvajalec ne sme začeti s postavitvijo spomenika.
Trajnice posajene na grobove ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1 m.
31. člen
Kot grobišča označujemo prostore za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah ter v vojni ali v izrednih razmerah. Za skupna grobišča skrbi občina.
32. člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah.
Kolikor se žara hrani v enojni, dvojni ali večji grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob.
Površino, mesto in obliko žarnega groba določi izvajalec pokopališča v skladu z načrtom pokopališča in v skladu z 30. členom tega odloka.
33. člen
Prekop pokojnikov na isto ali drugo pokopališče se opravi na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih oziroma pravnih oseb in se vrši ob prisotnosti zdravstvenega inšpektorja.
Prekopi v takih primerih se opravljajo v pozno jesenskem in zimskem času (od srede oktobra do srede marca), ko zunanje temperature ne presežejo +5 °C. Izjeme so le izkopi na zahtevo sodnih organov in z dovoljenjem organa, pristojnega za začetek in vodenje kazenskega postopka.
34. člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop v obstoječe grobove.
Ponoven pokop ali prekop groba v isti grob je dovoljen po mirovalni dobi najmanj 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
V klasični grob se lahko shranjujejo tudi žare s pepelom umrlih.
Pokopavanje v tuj grob, brez poprejšnjega soglasja najemnika prostora, ni dovoljeno.
35. člen
Pokopališče se opusti na podlagi odločitve Občinskega sveta občine Razkrižje.
Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališč morata dati svoje mnenje pristojni organ zdravstvene inšpekcije in pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V odločitvi mora biti določeno:
– kdo upravlja opuščeno pokopališče,
– pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov in spomenikov,
– pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov,
– plačilo stroškov preureditve in prenosa.
Na predlog pristojnega organa za varstvo naravne in kulturne dediščine, občinski svet občine odloči, kam se prenesejo posamezni spomeniki, grobnice in obeležja z opuščenega pokopališča ter kdo bo skrbel zanje.
Za opustitev pokopališča, posameznih oddelkov na pokopališču in grobov, ki jih ureja poseben predpis, mora občina pred izdajo odločitve, pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
36. člen
Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov, v druge namene pa šele po tridesetih letih od zadnjega pokopa.
Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališče, ki je v uporabi.
VI. ODDAJANJE GROBNEGA PROSTORA V NAJEM
37. člen
Prostore za grobove daje v najem občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino najemnine grobov in način plačevanja,
– obveznosti najemodajalca glede urejanja pokopališča,
– določila o sanaciji, če ureditev groba ne bi bila v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča,
– ukrepe v primeru neizvrševanja pogodbenih obveznosti.
38. člen
Prostor za grobove se daje v najem najmanj za dobo 10 let z možnostjo podaljšanja najemne pogodbe.
Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora izvajalec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku pogodbe ali razveljaviti najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to občina ali po njenem pooblastilu izvajalec, na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu najemniku.
V času odstranitve opreme groba, do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba pooblaščeni izvajalec pokopališke dejavnosti.
39. člen
Posamezniki, ki si želijo predhodno zagotoviti svoj prostor za grob, ga lahko predčasno vzamejo v zakup. Višino zakupa določi občinski svet.
40. člen
Izvajalec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora, po predhodnem opozorilu, ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnemu opozorilu,
41. člen
Če najemnik ne izpolnjuje obveznosti določenih v pogodbi, ga izvajalec pokopališča opozori, da jih izpolni.
Če po določenem roku najemnik ni ravnal v skladu z opozorilom, lahko izvajalec grobni prostor odda v najem drugemu interesentu.
42. člen
Grobovi morajo biti redno vzdrževani in urejeni.
Spomeniki in druga znamenja in naprave ne smejo segati preko meja grobnega prostora.
Tehnični normativi spomenikov, nagrobnikov in grobov morajo biti v skladu s 30. členom tega odloka, z ureditvenim načrtom pokopališča in pravilnikom o pokopališkem redu. Postavljajo se lahko le s soglasjem občine.
Znamenja na nagrobnih kamnih in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih ali vzbujati zgražanja državljanov.
43. člen
Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari izgled sosednjih grobov in izgled pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. V takem primeru se ukrepa v skladu z 41. členom tega odloka.
44. člen
Višino najemnine za grobove določi s posebnim sklepom občinski svet.
VII. DOLŽNOSTI IZVAJALCA IN NAJEMNIKA
45. člen
Občina ali od nje določeni izvajalec ima naslednje dolžnosti in pravice:
– deluje v skladu z veljavnimi pravilniki,
– vodi finančno poslovanje pokopališča,
– določa ceno za najem grobov in mrliške vežice,
– določa mesto pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom in oskrbnikom,
– oddaja prostore za grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– daje soglasje za ureditev grobov in postavitev spomenikov,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah,
– opravlja redno vzdrževanje pokopališč in spremljajočih objektov v skladu z določili tega odloka in pravilnika o pokopališkem redu,
– opravlja investicijska dela,
– skrbi za red in čistočo,
– sklepa pogodbe in izdaja splošni akt, v katerem se ureja opravljanje pogodbenih in pokopaliških storitev, v skladu s tem odlokom.
46. člen
Najemnik je dolžan:
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– dostaviti izvajalcu ustrezne mrliške dokumente,
– prijaviti izvajalcu pokop po ugotovljeni smrti najkasneje 30 ur pred nameravanim pokopom,
– urejevati, skrbeti in vzdrževati najeti grob,
– odlaganje odpadkov v smislu določil tega odloka,
– skrbeti za urejenost mrliške vežice v času uporabe.
VIII. UPRAVLJANJE
47. člen
Za izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališča lahko občina z ustreznim izvajalcem sklene pogodbo oziroma mu podeli koncesijo, del dejavnosti pa lahko opravlja v okviru režijskega obrata.
48. člen
Izvajanje del na podlagi pogodb ali v obliki koncesije se predvsem nanaša na urejanje pokopališča, pokopališke in pogrebne storitve na pokopališču in izven pokopališča.
49. člen
Urejanje in vzdrževanje pokopališča se predvsem nanaša na:
– vodenje pokopališkega katastra,
– prekop grobov in opustitev grobov,
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in naprava,
– oddajanje grobnih prostorov,
– sklepanje najemnih in zakupnih pogodb,
– košnjo zelenic in urejanje cvetličnih gred,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti.
50. člen
Pokopališke storitve so predvsem:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev pokojnika,
– prevoz pokojnika,
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pogrebne svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– prva ureditev groba,
– izvajanje pokopališke dežurne službe,
– druge pokopališke storitve.
51. člen
Pogrebne dejavnosti, ki se izvajajo praviloma izven pokopališča:
– urejanje pogrebne dokumentacije,
– ureditev pokojnika,
– prevoz pokojnika.
52. člen
Za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti lahko občina podeli koncesijo vsaki pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Koncesionar je izbran na podlagi javnega razpisa.
53. člen
Izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti po tem odloku se financira iz:
– najemnin za grobne prostore,
– prihodkov od plačanih prispevkov koncesionarja,
– sredstev za urejanje objektov kolektivne komunalne rabe,
– drugih sredstev.
IX. DRUGE DOLOČBE
54. člen
Izvajalec in najemnik lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
55. člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe po tem odloku opravlja Občinska uprava občine Razkrižje skupaj s pokopališkim odborkom, inšpekcijski nadzor pa pristojna inšpekcijska služba.
X. KAZENSKE DOLOČBE
56. člen
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami tega doloka, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 15.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega odloka.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na območju Občine Razkrižje veljati odlok o pokopališkem redu na območju Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 30/86) in odlok o pogrebnih svečanostih na območju Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 28/87).
58. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/03-21
Razkrižje, dne 19. junija 2003.
Župan
Občine Razkrižje
Stanko Ivanušič l. r.

AAA Zlata odličnost