Uradni list

Številka 133
Uradni list RS, št. 133/2003 z dne 29. 12. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 133/2003 z dne 29. 12. 2003

Kazalo

5825. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žužemberk, stran 19747.

Na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in v povezavi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/90, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/01), 218. člena zakona o gradnji objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in na podlagi 17. člena statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00) je Občinski svet občine Žužemberk na 10. seji dne 19. 12. 2003 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
v Občini Žužemberk
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V Občini Žužemberk se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju besedila: nadomestilo) plačuje v skladu z določili tega odloka.
II. OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA
2. člen
Nadomestilo se plačuje za zemljišča, ki so:
– v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Žužemberk opredeljena kot območja stavbnih zemljišč,
– v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Žužemberk po svoji namembnosti opredeljena kot kmetijska območja I. in II. kategorije, ki so pozidana, opremljena z električno in vodovodno infrastrukturo in se uporabljajo za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene,
– v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Žužemberk po svoji namembnosti opredeljena kot območja, urejena s prostorsko izvedbenimi akti.
Kartografska dokumentacija opredeljenih območij je na vpogled na sedežu Občine Žužemberk.
Območja na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske prednosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– lego stavbnega zemljišča,
– gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
– opremljenost s komunalno infrastrukturo,
– način pozidave (vrsta, gostota pozidave in značaj pozidave).
Območja, kjer se plačuje nadomestilo:
Prvo območje: delno Žužemberk, Dvor, delno Prapreče, Zafara.
Drugo območje: delno Dešeča vas, Dolnji Križ, Dolnji Kot, Budganja vas, Ratje, Sela pri Hinjah, Gornji Kot, Gornji Križ, Gradec, Hinje, Hrib pri Hinjah, Jama pri Dvoru, Šmihel pri Žužemberku, Klopce, Lašče, Zazina, Lopata, Veliko Lipje, Malo Lipje, Pleš, Mačkovec pri Dvoru, Podgozd, Poljane pri Žužemberku, Prevole, Visejec, Reber, Vrh pri Hinjah, Vrh pri Križv, Stavča vas, Vrhovo pri Žužemberku, Trebča vas, Sadinja vas pri Dvoru, delno Žužemberk, Žvirče, delno Prapreče, Zalisec.
Tretje območje: Boršt pri Dvoru, Podlipa, Sela pri Ajdovcu, Gornji Ajdovec, Dolnji Ajdovec, Klečet, Veliki Lipovec, Brezova reber pri Dvoru, Drašča vas, Mali Lipovec, Plešivica, Vinkov vrh, Srednji Lipovec, delno Dešeča vas.
3. člen
Meje območij iz prejšnjega člena so prikazane na grafični karti, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled na sedežu Občine Žužemberk.
Meje naselij so določene v registru prostorskih enot, ki so v pristojnosti upravljanja Geodetske uprave Republike Slovenije – Območne enote Novo mesto.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
4. člen
Pri določitvi višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave;
– lega, namembnost in smotrna raba stavbnega zemljišča;
– motnje pri uporabi stavbnega zemljišča (hrup, smrad, prah in drugi škodljivi vplivi).
5. člen
Pri opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo se upošteva možnost priključitve na posamezne objekte in naprave, ki se ovrednoti z naslednjim številom točk:
1. vodovod                                  20 točk
2. električno omrežje                       20 točk
3. javna kanalizacija                       40 točk
4. telefonsko omrežje                       30 točk
5. plinovodno omrežje                       20 točk
6. javna razsvetljava                       10 točk
7. makadamska cesta                         10 točk
8. asfaltna cesta                           20 točk
9. cestišče s hodnikom za pešce             10 točk
Kolikor se pojavi dvom v zvezi z možnostjo priključitve objekta na posamezno komunalno napravo, o tem odloča upravljalec posamezne komunalne naprave.
6. člen
Po namenu uporabe se stavbna zemljišča na območjih iz 2. člena tega odloka razvrstijo v naslednje skupine dejavnosti:
a) gospodarski namen 1: proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken; proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas; proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov; pridobivanje energetskih surovin; pridobivanje rudnin in kamnin;
b) gospodarski namen 2: obdelava in predelava lesa; proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov; gradbeništvo;
c) gospodarsko poslovni namen 1: proizvodnja vlaknin, papirja, založništvo, tiskarstvo; proizvodnja kovinskih izdelkov brez strojev in naprav; proizvodnja strojev in naprav; proizvodnja vozil in plovil;
d) gospodarsko poslovni namen 2: proizvodnja tekstilij, tekstilnih in krznenih izdelkov; proizvodnja usnja, usnjenih izdelkov; proizvodnja električne, optične opreme; proizvodnja pohištva, drugih predelovalnih dejavnosti, reciklaža; oskrba z elektriko, plinom, vodo; gostinstvo; finančno posredništvo;
e) trgovina: trgovina, popravila motornih vozil; zasebna gospodarstva z zaposlenim osebjem;
f) storitvena dejavnost 1: kmetijstvo, lov, gozdarstvo; ribištvo; proizvodnja hrane, pijač, tobačni izdelki; promet, skladiščenje, zveze; nepremičnine, najem poslovne storitve; eksteritorialne organizacije, združenja;
g) storitvena dejavnost 2: druge javne, skupne in osebne storitve;
h) družbena dejavnost: javna uprava, obramba, socialno zavarovanje; izobraževanje; zdravstvo, socialno varstvo.
Pri razvrstitvi posameznih dejavnosti v navedene skupne dejavnosti se upošteva uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 89/98 in 12/99).
Stavbe, ki služijo za opravljanje kmetijske dejavnosti fizičnih oseb, ne zapadejo pod določila tega člena.
Glede na lego in vrsto dejavnosti se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk:
-----------------------------------------------------------------
   Skupine dejavnosti                    Število točk
                               območje 1    območje 2   območje 3
-----------------------------------------------------------------
a  gospodarski namen 1               620          260         100
b  gospodarski namen 2               520          260          50
c  gosp. pols. namen 1               420          210          50
d  gosp. posl. namen 2               370          160          50
e  trgovina                          320          160          50
f  storitvena dejavnost 1            270          110          50
g  storitvena dejavnost 2            220          110           /
h  družbena dejavnost                 20           10           /
-----------------------------------------------------------------
V primeru, da je posamezna pravna oseba registrirana za več dejavnosti, ki jih opravlja na isti lokaciji, se pri odmeri nadomestila upošteva prevladujoča dejavnost.
7. člen
Nadomestilo se plačuje:
1. Za zazidana stavbna zemljišča od:
a) stanovanjske površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe, kleti, pralnice, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineta, čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile in drugih zaprtih prostorov v objektu. Pri več stanovanjskih objektih, kjer površin skupnih in pomožnih prostorov (hodnikov, stopnišč …) ni možno določiti, se nadomestilo odmeri od čiste tlorisne površine stanovanja, ki se pomnoži s faktorjem 1.15;
b) poslovne površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki ….);
c) odprtih prostorov, ki se po tem odloku štejejo za poslovne površine, ki niso zajeti pod točko b) in se točkujejo po vrsti dejavnosti, kot to določa 6. člen tega odloka, pri površini za odmero nadomestila pa se glede na namen uporabe upošteva naslednje korekcijske faktorje:
– za parkirišča, odprta skladišča, nadstrešnice                 0,3
– za vsa zemljišča na območju bencinske črpalke                 0,5
– za površine bazenov                                           0,5
– za ograjene površine okrog bazenov in prostore
   za kampiranje                                                0,3
– za zunanje gostinske površine                                 0,5
– za zemljišča pod električnimi daljnovodi                      0,3
– za rekreacijske površine (tenis igrišča …)                    0,3
– za razstavno prodajne površine                                0,7
– za ostale primere                                            0,3.
d) Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista stavbna zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene,se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
2. Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Pri tem se za nezazidana stavbna zemljišča fizičnih oseb upošteva seštevek točk iz 8. člena, navedenih v tabeli 1 in tabeli 2, za pravne osebe pa samo točke iz tabele 2.
8. člen
Smotrna uporaba stavbnega zemljišča se glede na lego in vrsto stanovanjske zazidave točkuje po naslednji tabeli:
Tabela 1
----------------------------------------------------------------
Vrsta zazidave             1. območje    2. območje   3. območje
----------------------------------------------------------------
Individualne hiše                  70            40           20
Vrstne hiše                        60            40           20
Blokovna gradnja                   40            35           10
----------------------------------------------------------------
Namen uporabe stavbnega zemljišča se točkuje po naslednji tabeli:
Tabela 2
----------------------------------------------------------------
Vrsta zazidave            1. območje     2. območje   3. območje
----------------------------------------------------------------
Stanovanjski in počitniški
objekti                           30             20           10
nezazidana stavbna zemljišča
– fizične osebe                   40             30           20
nezazidana stavbna zemljišča
– pravne osebe                    70             50           30
----------------------------------------------------------------
9. člen
Znižanje odmere nadomestila zaradi motenj pri uporabi stavbnega zemljišča se upošteva samo za stanovanjske površine. Za motnje pri uporabi stanovanja se šteje:
1. hrup ob magistralnih in regionalnih cestah in ob večjih industrijskih obratih,
2. prah, smrad in drugi škodljivi vplivi.
Skupno število točk za odmero nadomestila se na podlagi vloge zavezanca lahko zniža največ za 20%, in sicer:
– znižanje skupnega števila točk za odmero nadomestila za 10% se zavezancu lahko prizna na podlagi preveritve stanja na terenu;
– znižanje skupnega števila točk za odmero nadomestila za 20% se zavezancu lahko prizna v primeru, da motnje pri uporabi stanovanja presegajo z zakonom določene dopustne meje, kar dokazuje s predložitvijo meritev pristojnih služb.
10. člen
Mesečna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk iz 5., 6. in 8. člena sešteje, zniža v skladu z določili 9. člena ter seštevek pomnoži s kvadraturo stanovanjske ali poslovne površine v skladu z določili 7. člena tega odloka in ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila.
Mesečna višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se skupno število točk iz 5. in 8. člena tega odloka pomnoži s celotno površino nezazidanega stavbnega zemljišča v skladu z določili 7. člena tega odloka in ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila.
III. ODMERA IN PLAČILO NADOMESTILA
11. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila so fizične osebe, samostojni podjetniki in pravne osebe, kot lastniki ali neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe.
Nadomestilo odmeri davčni organ.
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila,ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.
12. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Občine Žužemberk določi s sklepom občinski svet, na predlog župana občine.
13. člen
Prijava podatkov za odmero nadomestila in javljanje kasnejših sprememb:
Zavezanci za plačilo nadomestila so dolžni Občini Žužemberk posredovati vse potrebne pravilne podatke za izračun nadomestila: ime in priimek zavezanca, lastnika in najemnika, enotna matična številka, davčna številka, točen naziv in naslov, lega stavbnega zemljišča, katastrska občina, parcelna številka, namembnost rabe iz zemljiškega katastra, število etaž in površina posameznih delov objekta z navedbo dejavnosti in uporabnika ter spremembe uporabnih površin za bivanje, oziroma poslovno dejavnost, komunalna opremljenost, vrsta zazidave in leto gradnje.
Zavezanci so dolžni v roku 30 dni javiti davčnemu organu, oziroma Občini Žužemberk vse spremembe v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča.
Če nastane sprememba med letom, se upošteva z začetkom naslednjega meseca po nastanku spremembe.
Občina Žužemberk lahko javno pozove lastnike nepremičnin, da posredujejo podatke, ki so osnova za odmero nadomestila. Lastniki sporočijo te podatke na obrazcu, ki ga dobijo na sedežu Občine Žužemberk. Popis za odmero se izvede na podlagi javnega poziva, ki se izvede na krajevno običajen način.
Samostojni podjetniki predložijo po javnem pozivu iz prejšnjega odstavka kot obvezno prilogo k posebnemu obrazcu tudi odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Pravne osebe lahko Občina Žužemberk pisno pozove, da v roku 15 dni od prejema poziva predložijo gradbeno dokumentacijo, iz katere so razvidni podatki za odmero nadomestila. Kolikor predložena dokumentacija ni zadostna, se opravi ogled in izmere na terenu.
V primeru, da predloženi podatki niso skladni z evidencami in registrom podatkov s katerimi razpolaga Občina Žužemberk, se zaradi uskladitve podatkov opravi ogled na terenu.
V primeru, da lastniki ali uporabniki ne prijavijo podatkov za odmero nadomestila v 15 dneh od poziva, se zavezancem odmeri nadomestilo na podlagi razpoložljivih evidenc.
V primeru, da niti lastnik niti uporabnik ne javita sprememb, ki se nanašajo na novega uporabnika, prejšnji zavezanec za plačilo nadomestila pa zavrne odločbo, je nadomestilo dolžan plačati lastnik nepremičnine.
14. člen
Višina nadomestila se lahko poveča za stavbna zemljišča, ki so s prostorsko izvedbenim načrtom predvidena za pozidavo, za katera občina izvaja izgradnjo javnega infrastrukturnega omrežja v skladu s sprejetim programom opremljanja stavbnih zemljišč, lastniki zemljišč v navedenem območju pa niso zainteresirani niti za gradnjo, niti za prodajo. O povišanju odloči na predlog župana občinski svet.
IV. OPROSTITVE PLAČILA
15. člen
Poleg primerov, navedenih v 59. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), lahko davčni organ dovoli odlog plačila, obročno plačilo, odpis dolga v celoti ali deloma, če se ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine v skladu z zakonom o davčnem postopku. Občinski svet lahko v posebnih primerih na predlog župana, v skladu z zakoni, odloča o celotni ali delni oprostitvi plačila nadomestila.
V. NADZOR
16. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka je v pristojnosti občinske uprave.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
17. člen
1. Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki:
– ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi,
– na poziv pristojnega organa občinske uprave v roku 15 dni od prejema poziva ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila.
2. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje prve in druge alinee prvega odstavka tega člena.
3. Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki stori dejanje iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena.
4. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena.
VII. KONČNE DOLOČBE
18. člen
Z uveljavitvijo tega odloka, za območje Občine Žužemberk, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (SDL, št. 19/88, 3/89 in 21/89).
Novim zavezancem za plačilo nadomestila, se v skladu z določili tega odloka nadomestilo odmerja od dneva veljavnosti tega odloka.
19. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2003-1342
Žužemberk, dne 19. decembra 2003.
Župan
Občine Žužemberk
Franc Škufca l. r.