Uradni list

Številka 131
Uradni list RS, št. 131/2003 z dne 24. 12. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 131/2003 z dne 24. 12. 2003

Kazalo

5662. Odlok o ureditvenem načrtu za osrednji del naselja Veržej, stran 18782.

Na podlagi 31., 33., 45. in 50. člena zakona o planiranju in urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89) in 1. in 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter 16. člena statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 37/99, 65/00 in 11/01) je Občinski svet občine Veržej na 10. redni seji dne 20. 11. 2003 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za osrednji del naselja Veržej
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana Občine Ljutomer za območje Občine Veržej 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/87, 27/87 ter 24/92) sprejme ureditveni načrt za osrednji del naselja Veržej, ki ga je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o. iz Murske Sobote, v maju 2003.
2. člen
Ureditveni načrt vsebuje:
– besedilo odloka o ureditvenem načrtu,
– grafične priloge:
1. Izrez iz prostorskih sestavin dolgoročnega
plana občine Ljutomer za območje
Občine Veržej                                              M 1:5000
2. Katastrski načrt z mejo območja                         M 1:2000
3. Ureditvena situacija                                    M 1:1000
4. Zakoličbena situacija                                   M 1:1000
5. Zbirni načrt komunalnih vodov                           M 1:1000
6. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami             M 1:1000
3. člen
Ureditveni načrt določa:
– meje območja urejanja,
– funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,
– merila in pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor,
– merila in pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za promet in komunalno opremljanje,
– pogoji za varovanje okolja,
– merila in pogoje za varstvo naravni vrednot in kulturne dediščine,
– zaporednost izvajanja,
– obveznosti investitorjev in izvajalcev.
II. MEJE OBMOČJA UREJANJA
4. člen
V območje so vključene parcele v k.o. Veržej z naslednjimi parcelnimi številkami: 1800, 1801, 1802, 1803, 1804, 1805, 1806/1, 1806/2, 1807, 1808, 1809, 1810, 1811, 1812, 1813/1, 1813/2, 1814, 1815, 1816, 1817, 1818, 1819, 1820, 1821, 1822, 1823, 1824, 1825, 1826, 1827, 1828, 1829, 1830, 1831, 1832, 1833, 1834, 1835/1, 1835/2, del 1836, 1837, 1838, 1839, del 1862, 1863, 1864, 1865, 1866, 1867/1, 1867/2, 1868, 1869, 1870, 1871, 1872, 1873, 1874, 1875, 1876, 1877, 1878, 1879, 1881, 1882, 1883, 1884, 1885/1, del 1887, del 1900, del 1907, del 1914, 1921, 1922, 1923, 1924, del 1929, 1930, 1931, 1932, 1933, 1934/1, 1934/2, 1937/1, 1937/2, 1939, 1941/1, 1941/2, 1943, 1944, 1945, 1947, 1950, 1956/1, 1960, 1963, 1965, 1967, 1969, 1971, del 1973/2, 1974, 1975/1, 1975/2, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1981, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, del 1987, 1988, 1989, 1990/1, 1990/2, 1991/1, 1991/2, 1992, 1993, 1994, 1995/1, 1995/2, 1995/3, 1996/1, 1996/2, 1997/1, 1997/2, 1998, 1999, 2000.
Natančen potek meje območja je razviden iz grafičnega dela ureditvenega načrta.
5. člen
Določila ureditvenega načrta se nanašajo na morfološke enote, ki so:
A) območje Osterčevega parka,
B) ureditev ulic; Frana Kovačiča, Frana Kozarja, Maistrove ulice, ulice Petra Šoštariča, trga Slavka Osterca, Narcisne ulice,
C) območje novih ulic,
D) območje novega parkirišča ob pokopališču.
IIl. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA RABO IN KAKOVOST GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
6. člen
Ureditveno območje je namenjeno predvsem obnovi in izboljšavi obstoječega urbanega in krajinskega stanja v naselju. Predvidene ureditve zagotavljajo možnosti obnove in prenove obstoječih objektov in zelenih površin. Poleg tega zasnova nakazuje možnosti za gradnjo novih bivalnih ali servisnih objektov, ki so postavljeni tako, da ne motijo osnovno urbano strukturo.
Glede na funkcijo se območje ureditvenega načrta členi v več ureditvenih enot, in sicer:
A) Območje Osterčevega parka
Ohranja in nadgrajuje se krajinska podoba trga na nekdanjem trškem prostoru z ustrezno ureditvijo in možno preureditvijo parkovnih prvin z novimi vsebinami; vodnim motivom, skulpturo, tlakovanimi površinami in zasaditvami. Ureditev tega trga in trga pred cerkvijo se izvede na podlagi projekta zunanje ureditve, ki mora biti usklajen z Zavodom za varstvo kulturne dediščine iz Maribora.
B) Ureditev ulic; Frana Kovačiča, Frana Kozarja, Maistrove ulice, ulice Petra Šoštariča, trga Slavka Osterca, Narcisne ulice
Osrednji del Veržeja se varuje kot trško naselje in naselbinska dediščina, kjer so dopustna le prenovitvena in vzdrževalna dela. Med nekaterimi objekti je možno zgraditi nove bivalne ali gospodarske objekte, kot je to razvidno iz priloženih grafičnih situacij.
Novi objekti so predvideni ob Ulici Petra Šoštariča, na trgu Slavka Osterca, ob Narcisni ulici in ob novih ulicah.
Poleg vzdrževalnih in prenovitvenih del so v osrednjem delu Veržeja možne tudi rušitve dotrajanih gospodarskih objektov in njihova nadomestitev v okviru obstoječih gabaritov ali tako, da se z novim gabaritom bistveno izboljša podoba naselja v skladu s kulturno varstvenimi kriteriji. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati obstoječe arhitekturne značilnosti ter tradicionalne gradbene linije. Dopustna je namestitev novih kulturnih, storitvenih oziroma obrtnih programov, ki nimajo negativnih vplivov na prostor in to v kombinaciji s stanovanjsko funkcijo objektov tako, da se zagotovi stalna naseljenost kraja. Vstopno cono v naselju z avtobusnim postajališčem, za novim krožiščem je potrebno vključiti v celostno urejanje talnih ureditev osrednjega trga.
C) Dopolnitev pozidave Veržeja z zgostitvijo objektov je možna ob primerni dostopnosti do njih. V ta namen uvaja Ureditveni načrt dve novi ulici oziroma cesti: povezava Narcisne ulice in Trga Slavka Osterca v osrednjem delu, ter slepa ulica južno od trga Slavka Osterca do novega parkirišča.
D) Novo parkirišče
Ureditveni načrt predvideva ureditev večje parkirne površine med pokopališčem, cerkvijo, trgovino Narcisa za hišami na Trgu Slavka Osterca. Površina je namenjena parkiranju osebnih vozil in turističnih avtobusov ob različnih dogodkih; maši, pogrebu, ter tudi ob večjih prireditvah. Utrjena površina je možno nameniti tudi priložnostnim semanjim dnevom.
IV. MERILA IN POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
7. člen
V območju, ki se ureja z ureditvenim načrtom so dopustna:
– tekoča vzdrževalna dela vseh objektov in naprav,
– novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, dozidave in nadzidave objektov in naprav, ki niso predvideni za rušenje, če so posegi v skladu s kulturno varstvenimi smernicami,
– postavitve začasnih objektov in naprav po posebnem preudarku,
– odstranitve objektov in naprav,
– gradnje in ureditve prometnih, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze,
– postavitve, prestavitve in ureditve spominskih plošč in spomenikov,
– ureditev javnih in zasebnih talnih površin,
– ureditve zelenih površin skladno z ureditveno situacijo in drugimi merili in pogoji za urejanje tega območja.
– na območju ni dopustna dejavnost, ki bi presegala maksimalno dovoljeno dnevno raven hrupa 55dBA in nočno 45 dBA.
V. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
1. Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje
8. člen
Osnovna urbanistična usmeritev temelji na ohranjanju principov urbanistične sheme z glavno trško komunikacijo (trgom) in ulične mreže, ohranjanje osrednje trške parkovne površine in obstoječe parcelacije. Po višinskem gabaritu naselje ne sme dobivati novih dominant. Stavbna dediščina se mora obnavljati samo v skladu z navodili pristojne kulturno-varstvene službe.
9. člen
Horizontalne gabarite za nove objekte in obstoječe objekte, ki se prenavljajo ali prizidajo, določa gradbena linija. V prostorskih enotah, ki mejijo na trški prostor je dopustna višina objektov ob vzporednih ulicah do P+M. Gabariti za posamezne objekte so razvidni v grafičnem delu ureditvenega načrta. Slemena streh tečejo praviloma vzporedno s potekom ulice, v zaledju oziroma notranjosti pa so nanjo pravokotna. Ravne strehe niso dopustne.
Tlakovanje ulic je razvidno iz grafičnega dela ureditvenega načrta v merilu 1:1000. Za oblikovanje tlaka so dopustni materiali kot so: betonski ali opečni tlakovci (dovoljena kombinacija z asfaltom in kamnitimi ploščami). Prehod iz pločnika na cestno površino je potrebno izvesti brez nivojskih razlik. Med objekti in tlakovano peš površino je travnati pas, ki se ponovi med robom ceste in pločnikom. Pomožne objekte ni dopustno postavljati ob glavnih ulicah, temveč na dvoriščih za objekti ali na vrtovih in dvoriščih, oziroma zelenicah med objekti ob soglasju sosedov.
2. Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje in prenovo objektov
10. člen
Pri lokaciji objektov je potrebno upoštevati gradbeno linijo, gabarit objekta, namembnost, smer slemena oziroma lego daljše stranice, določen tip objekta in smer dovoza.
11. člen
Pri vseh predvidenih objektih, ki niso prizidani obstoječim, je obvezna simetrična dvokapna streha z opečno (ali njej podobno) kritino z naklonom 40ş – 42ş. Ostali objekti se oblikovno prilagajajo obstoječim objektom in namembnosti (garaže, prizidki).
12. člen
Pri prenovi objektov v lokale je potrebno upoštevati specifično tipologijo stavbe, primernost lokacije in namembnosti, ustreznost napajanja in glede na omejen prostor tudi razpoložljiv prostor za parkirišča. Prenova oziroma nadomestna gradnja naj omogoči aktiviranje zanemarjenih in neustrezno izkoriščenih parcel in objektov. Spreminjanje je parcelacije je dopustno v skladu z ureditvenim načrtom. Dostopi na parcele so zmeraj iz obstoječih ali novih ulic.
3. Merila in pogoji za krajinsko oblikovanje
13. člen
Obstoječe krajinske prvine je potrebno v največji meri ohranjati, z novimi ureditvami pa izboljšati pogoje za obstoj obstoječih dreves in rast novo zasajenih. Izbira dreves naj bo izključna med vrstami avtohtonih listavcev, ki so po habitusu primerni za posamezne ureditve.
Ureditve peš in kolesarskih poti morajo biti izvedene iz domačih materialov kot npr. prodnih betonskih tlakovcev, opeke ali kot peščena površina.
Parkirišče naj bo obsajeno z drevesi, ki bodo prostor primerno omejila in zasenčila parkirane avtomobile.
Ureditveni načrt ureja tudi način talne ureditve ulic, predvsem Trga Slavka Osterca in ulice Frana Kovačiča. Zasnova temelji na utrjenih površinah za pešce in enotni zasaditvi in ureditvi zelenih površin, ki so v javni rabi.
VI. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
14. člen
V okviru ureditvenega načrta so predvidene gradbene parcele in stavbna zemljišča v velikosti in obliki, ki se približuje historično trški shemi in so različnih velikosti.
VII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO OPREMLJANJE
15. člen
Vhod v osrednji del trga je preko krožišča in mimo avtobusnega postajališča. Motorni promet in kolesarski promet poteka po glavnih ulicah, medtem ko se peš promet odvija po pločnikih ob hišah na eni strani ceste ali preko parkovne površine.
Parkirišča se določijo ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi zmogljivosti objekta ali naprave. Pri tem je potrebno upoštevati naslednje kriterije:
Dejavnost                          Število parkirnih mest (PM) na enoto
Stanovanjski objekti
– enodružinske hiše                1 PM
– večstanovanjski objekti          1 PM za stanovanje
poslovni prostori (pisarne)        1 PM na 30 m2 neto površine
prodajni prostori                  1 PM na 30 m2 koristne površine
gostinski objekti                  1 PM na 10 sedežev
gostišča s prenočišči              1 PM na 5 sob in
                                   1 PM na 4 sedeže
obrtne delavnice, servisi          1 PM na 50 m2 netto površine
                                   1 PM na 2 zaposlena
pokopališče                        1 PM na 20 grobov
Najmanj eno parkirno mesto, oziroma 5% vseh parkirišč pri posameznem javnem objektu ali lokalu mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb v skladu s Pravilnikom o zahtevah za projektiranje projektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99)
16. člen
Cestne površine so predvidene v asfaltni izvedbi. Betonski robniki ločujejo cestno površino od zelenice. Uvozi na dvorišča so poenotena v izvedbi in velikosti. Ob prečkanju s površino pločnika, morajo biti robniki poglobljeni v tla.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE
17. člen
Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati po grafični prilogi “Komunalne naprave” in v skladu s pogoji iz soglasij posameznih pristojnih služb k predmetnemu zazidalnemu načrtu. Infrastrukturni vodi območja se z krajevnimi infrastrukturnimi sistemi navežejo preko infrastrukturnih vodov sosednjih območij. Novi komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu, kjer je to mogoče. Kjer je možno se pripravijo skupni priključki za več objektov. Na posameznih odsekih se zgrade vse komunalne naprave obenem pred dokončno ureditvijo cestišč. Komunalni vodi se polagajo podzemno. Odmiki med vodi različnih omrežij morajo ustrezati predpisom, če to ni mogoče, se morajo izvesti predpisane zaščite.
1. Kanalizacija
Znotraj območja je izgrajen fekalni kanalizacijski sistem. Predvideni objekti se priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje.
Po izgradnji sistema meteorne kanalizacije se bodo nanj priključili tudi vsi predvideni objekti znotraj območja, ki se ureja s predmetnim ureditvenim načrtom.
Do takrat se odvodnja meteornih vod rešuje za vsak objekt posamezno – s pomočjo ponikovalnic. Odpadne vode iz kuhinj gostinskih lokalov in drugih podobnih objektov, ter padavinske vode s cest, parkirišč in manipulativnih površin se morajo voditi preko lovilcev olj in maščob.
2. Vodovod in hidrantno omrežje
Na območju je izgrajen sistem krožnega vodovoda s hidrantnim omrežjem, na katerega se priključijo novi objekti.
3. Elektrika
Objekti znotraj območja se priključijo na obstoječe nizkonapetostno razdelilno kabelsko omrežje, pod pogoji upravljavca.
4. Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se mora prilagoditi ulični mreži. Pri javni razsvetljavi je potrebno upoštevati določila kulturno-varstvenih smernic.
5. Javna higiena
Zbiranje odpadkov se uredi za vsak objekt posamezno, znotraj funkcionalnega zemljišča posameznega objekta. Način odvoza in odlaganja se določi v skladu z odlokom o ravnanju z odpadki v občini Veržej.
IX. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
18. člen
Čiščenje odplak je v Veržeju urejeno s čistilno napravo. Za izboljšanje kakovosti zraka je priporočljivo ogrevanje s plinom. Zmanjševanje emisij izpušnih plinov je možno z vzpodbujanjem javnega prevoza, prevoza s kolesi in peš.
V naselju je potrebno upoštevati predpise o varstvu pred hrupom, in sicer je maksimalna dopustna raven hrupa podnevi 55 dBA in ponoči 45 dBA.
19. člen
Pri gradnji objektov se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati predpisi s področja požarnega varstva. Graditi se mora z ognjevarnimi materiali oziroma v požarnovarnih konstrukcijah.
Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik. Oskrba s požarno vodo se zagotovi preko predvidenega hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti.
X. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
20. člen
Pri izvajanju posegov in ureditev na območju, za katerega veljajo pogoji varovanja narave in kulturne dediščine Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je potrebno upoštevati navodila iz kulturno varstvenih smernic, ki jih je pripravil ZVNKD Maribor. Kulturna dediščina se varuje na podlagi odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 53/92) in strokovnih podlag za varstvo kulturne dediščine za spremembe prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Veržej.
V naselju je potrebno varovati lipe v parku Slavka Osterca in ulici Frana Kovačiča.
Vsa načrtovanja in izvedba posegov v varovanem območju naselja morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom ZVNKD Maribor.
XI. ETAPNOST IZVAJANJA
21. člen
Ureditveni načrt je mogoče izvajati v več medsebojno neodvisnih etapah. Prenova in novogradnje lahko potekajo neodvisno in na faznost izgrajevanja niso vezane, vendar je smiselno posamezne etape medsebojno uskladiti (na primer: ureditev prometnih površin in javne razsvetljave).
22. člen
Namembnost površin in objektov, ki se z načrtom spreminjajo ali rušijo, ostaja do izvedbe nespremenjena. Na območjih, kjer se objekti porušijo in se na njih takoj ne zgradijo novi objekti, je potrebno te površine urediti v skladu s funkcijo in značajem prostora.
23. člen
Za izvedbo načrta niso nujno potrebne rušitve nekaterih pomožnih objektov, če so ti v zadovoljivem stanju in v uporabi osnovne funkcije. Prav tako ni nujna takojšnja gradnja novih objektov ali parcelacija zemljišč.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
24. člen
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec natančno upoštevati določila zazidalnega načrta.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo, varno in ekonomsko opravičljivo, ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Investitor in izvajalci predvidenih objektov in naprav morajo pri izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji upoštevati soglasja pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del zazidalnega načrta.
Pri izvajanju rekonstrukcij cest je treba predhodno preveriti ustreznost oziroma dotrajanost obstoječih komunalnih vodov ter jih po potrebi obnoviti.
Zagotoviti je potrebno usklajeno in racionalno izvajanje komunalne infrastrukture.
Pri izvajanju zunanjih ureditev in mestne opreme je potrebno po sprejetju ureditvenega načrta izdelati projekt talnih in krajinskih ureditev v sodelovanju z avtorji ureditvenega načrta in v soglasju s kulturno-varstveno službo ZVNKD iz Maribora.
XIII. ODSTOPANJA
25. člen
Dopustna odstopanja od predvidenih tlorisnih gabaritov znašajo ± 2 m v smeri, ki ni omejena z gradbeno linijo.
Možna so tudi večja odstopanja od grafičnih prilog, pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka, z novo ustrezno strokovno podlago, pred izdajo dovoljenja za gradnjo. Odločbe tega člena se nanašajo tudi za posege, ki niso bili predvideni in prikazani v grafičnih prilogah.
XIV. KONČNE DOLOČBE
26. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu Občine Veržej.
27. člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna inšpekcijska služba.
28. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvenem načrtu naselja Veržej (Uradni list SRS, št. 42/88 in Uradni list RS, št. 50/97), in sicer v delih, ki ga prekriva območje predmetnega ureditvenega načrta.
29. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 900-54/03-II
Veržej, dne 20. novembra 2003.
Župan
Občine Veržej
Drago Legen, univ. dipl. inž. agr. l. r.

AAA Zlata odličnost