Uradni list

Številka 131
Uradni list RS, št. 131/2003 z dne 24. 12. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 131/2003 z dne 24. 12. 2003

Kazalo

5612. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Krško, stran 18730.

Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.), 22. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94), zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) v povezavi z 58. – 63. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84, 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US RS, 9/96 – odl. US RS, 39/96 – odl. US RS, 44/96 – odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS, 74/98, 59/99 – odl. US RS, 70/00 in 51/02) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo in 5/03) je Občinski svet občine Krško, na 13. seji dne 18. 12. 2003 in 4. korespondenčni seji, dne 23. 12. 2003 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Krško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V občini Krško se za uporabo stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
2. člen
Nadomestilo se plačuje letno od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
1. Zazidano stavbno zemljišče
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih Stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prosto stoječih garaž,
2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Ostala zazidana stavbna zemljišča:
Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za odmero nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, ipd.,
– površine namenjene delavnicam na prostem,
– kamnolomi in peskokopi,
– površine za dejavnosti ob avtocesti,
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov
– javne površine namenjene trajni ali pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice,
– površine na katerih so grajeni daljnovodi, transformatorji in telekomunikacijski vodi in objekti ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) niso objekti gospodarske javne infrastrukture,
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabljajo sledeči kriteriji:
a) Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem, ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiškega katastra, pri čemer se šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po Pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za tako zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina iz drugih uradnih evidenc ali pa se površina določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b) Površine peskokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) nadomestilo pa se odmeri od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
c) Površine za dejavnost ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene za dejavnost ali parkiranje in niso objekti javne gospodarske infrastrukture,
d) Površine za normalno rabo daljnovodnih stebrov, transformatorjev in telekomunikacijskih objektov se določijo:
– za daljnovodne stebre, transformatorje in grajene telekomunikacijske objekte kot površina zazidanega stavbnega zemljišča, ki ga objekt zajema,
– za točkovne daljnovodne stebre 5 m2 po stebru,
– za bazne postaje mobilne telefonije kot celotna gradbena parcela bazne postaje, pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte pa se upošteva 20 m2 po bazni postaji.
e) Površine, v katerih so zgrajeni primarni telekomunikacijski vodi, se obračunajo tako, da en dolžinski meter kabla predstavlja 1 m2 površine.
Zazidana stavbna zemljišča iz prejšnjega odstavka tega člena od točke c) do e) se točkujejo po enakih kriterijih, kot za zazidana stavbna zemljišča iz tega odloka brez upoštevanja točk za komunalno opremo iz 13. člena tega odloka.
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se plačuje tudi za stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, ki se ne uporabljajo (so nezasedene) ter za opuščena zazidana stavbna zemljišča. Pri odmeri nadomestila za take objekte se upošteva zadnja znana namembnost objekta ter dejanska komunalna opremljenost zemljišča.
2. Nezazidana stavbna zemljišča
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je po izvedbenim prostorskem aktu določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:
1. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:
– se določi površina za odmero nadomestila od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne namene,
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu, na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno rabo zemljišča po zemljiškem katastru.
2. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
– se določi površina za odmero nadomestila od celotne površine zemljiških parcel za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju zazidljive parcele) pri čemer se upošteva:
a) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo;
b) kolikor stoji na površini parcel stavba, ki še nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površne takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46. člen tega zakona šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek površine zemljišča, na katerem stoji stavba – fundusa in zemljišča, potrebnega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča.
Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo območja veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (zazidalni načrti in lokacijski načrti) in vsa območja kasneje sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) pod pogojem, da površina gradbene parcele na takem območju presega 600 m2.
3. člen
Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik oziroma najemnik poslovno-stanovanjskih prostorov).
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Brežice (v nadaljevanju: davčni urad).
Davčni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje davčnemu uradu Občinska uprava občine Krško. Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika zemljišča, od upravnega organa pristojnega za izdajo dovoljenja za posege v prostor ter iz uradnih evidenc. Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti.
Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Krško nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po spremembi.
Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo dolžan na poziv občinske uprave Občine Krško v roku 15 dni od prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočajo odmero nadomestila.
Spremembe glede zavezanca za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na način in v roku, ki ga je določil ta odlok priglašene pri Občinski upravi.
Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo odločbe zakona o davčnem postopku.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
4. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje v mestih Krško in Kostanjevica na Krki, naseljih mestnega značaja Senovo in Brestanica ter naseljih: Leskovec pri Krškem, Raka, Podbočje, Koprivnica, Veliki Podlog, Drnovo, Zdole, Veliki Trn, Dolenja vas, Senuše, Gora, Rožno.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje tudi na drugih območjih, ki so v Prostorskem planu Občine Krško z namensko rabo določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
5. člen
Stavbno zemljišče se glede na namen uporabe razdeli:
– na stavbno zemljišče na stanovanjskem območju,
– na stavbno zemljišče na industrijsko-poslovnem območju.
Razvrstitev v eno od kategorij izključuje istočasno razvrstitev v drugo kategorijo.
6. člen
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnih zemljišč na stanovanjskem območju, se to območje glede na lego zemljišča deli na:
– stanovanjsko območje I. kategorije, v katero se uvrščata mesti Krško in Kostanjevica na Krki, naselji mestnega značaja Senovo in Brestanica ter naselja Leskovec pri Krškem, Raka in Podbočje.
– stanovanjsko območje II. Kategorije, v katerega se uvršča vse stavbno zemljišče na območju, kjer se plačuje nadomestilo, razen območja iz I. kategorije.
7. člen
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnega zemljišča za pridobitno dejavnost na območjih navedenih v 4. členu tega odloka, se območja delijo v naslednje kategorije:
I. kategorija
– izjemno pridobitno območje za proizvodnjo električne energije na osnovi nuklearne energije, termoelektrarn in hidroelektrarn;
II. kategorija
– posebno pridobitno območje za distribucijo električne energije, telekomunikacijske storitve, finančnega posredništva, zavarovalništva in trgovino na drobno z motornimi gorivi;
III. kategorija
– posebno pridobitno območje za proizvodnjo papirne in celulozne industrije;
IV. kategorija
– industrijsko poslovno območje kamor se uvršča predel ob Cesti krških žrtev od mostu do konca Ceste krških žrtev ter nadalje ob magistralni cesti Celje-Drnovo do križišča v Žadovinek, vse do reke Save na desnem bregu, vključno tudi Ulico Mladinskih delovnih brigad v Leskovcu pri Krškem; na levem bregu Save se v to območje vključuje predel od Save, Savske poti, dela Ceste 4. julija, do vključno območja ob Zdolski cesti, Kurirski poti do Ilirske ulice, vključujoč celotno industrijsko cono Vrbina. V to kategorijo spadajo tudi območja ob regionalnih cestah skozi Brestanico, Senovo in Kostanjevico na Krki, razen območij oziroma dejavnosti, ki so določene v I., II. in III. kategoriji;
V. kategorija
– območja, ki niso zajeta v IV. kategoriji so pa v mestih Krško in Kostanjevica na Krki, naseljih mestnega značaja Brestanica in Senovo ter naselju Leskovec pri Krškem;
VI. kategorija
– vsa ostala naselja, v katerih se izvaja poslovno-proizvodna dejavnost.
8. člen
Višina nadomestila se določi z metodo točkovanja. Za določitev števila točk pri uporabniku zemljišča za stanovanjske namene se uporablja naslednja merila:
a) lega,
b) stopnja komunalne opremljenosti,
c) smotrnost izkoriščanja zemljišča,
d) motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa in trajnejšega onesnaževanja zraka,
e) starost zgradbe.
9. člen
Za določitev števila točk pri uporabnikih zemljišč za proizvodne in poslovne namene se kot merilo uporabljata lega zemljišča in stopnja komunalne opremljenosti.
10. člen
Točke za m2 zazidanega stavbnega zemljišča se določijo na naslednji način:
a) lega zemljišča                                     število točk
1. za stanovanjske namene:
– stavbno zemljišče na stanovanjskem območju
I. kategorije                                                   11
– stavbno zemljišče na stanovanjskem območju
II. kategorije                                                   4
2. za industrijsko poslovne namene:
I. kategorija
– proizvodnja električne energije
z nuklearno tehnologijo                                         50
– proizvodnja električne energije
s termoelektrarno                                              330
– proizvodnja električne energije
s hidroelektrarno                                              300
II. kategorija                                                 200
III. kategorija                                                 90
IV. kategorija                                                  65
V. kategorija                                                   45
VI. kategorija                                                  30
b) komunalna opremljenost zemljišča:
– pristop po sodobno urejeni cesti                              10
– pristop po makadamski cesti                                  2,5
– možen priključek na javno kanalizacijo                         4
– možen priključek na električno omrežje                         2
– možen priključek na vodovodno omrežje                          3
– javna razsvetljava dostopne javne ceste                        5
– zelene površine ob stavbi                                      2
– možen priključek na industrijsko tirno mrežo                  45
– možen priključek na daljinsko toplovodno omrežje              15
– možen priključek na plin                                      15
c) za smotrnost uporabe zemljišča
se število točk pod a) in b) tega člena zniža za:
– pri stavbah z enim stanovanjem                                0%
– pri stavbah z dvema do štirimi stanovanji                     5%
– pri stavbah s petimi do desetimi stanovanji                  10%
– pri stavbah z enajstimi do tridesetimi stanovanji            15%
– pri stavbah z enaintridesetimi in več stanovanji             20%
V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori, je šteti vsakih 70 m2 koristne poslovne površine za eno stanovanje.
d) za motenje pri uporabi stanovanjskega prostora se zniža število točk pod a) in b) tega člena za:
– zaradi hrupa ob magistralnih in regionalnih cestah
ter železnici                                                  10%
– zaradi trajnejše onesnaženosti zraka v predelu
mestnih ulic naselij Krško in Leskovec pri Krškem
na desnem bregu Save, od Šoferske ulice
do Žadovinka, vštevši Narpel, Spodnji in Zgornji Grič
ter levi breg mesta v celoti                                   20%
e) za starost stanovanjske stavbe se število točk pod a) in b) tega člena zniža za:
– stavbe zgrajene po letu 1920                                  0%
– za stavbe zgrajene od leta 1900-1920                          5%
– stavbe zgrajene od leta 1860-1900                            10%
– stavbe zgrajene pred letom 1860                              20%
11. člen
Točke za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določijo tako, da se ugotovi število točk po 10. členu tega odloka in od tega upošteva 30%.
IV. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
12. člen
Nadomestilo se ne plačuje:
– za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe,
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za objekte mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
Plačevanja nadomestila so oproščeni občani, ki so kupili novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanjske hiše ali neposredno plačali stroške urejanja stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih. Oprostitev plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Oprostitev traja 5 let in se uvede na zahtevo občana.
Plačevanja nadomestila so oproščene tudi osebe, ki prejemajo stalno materialno pomoč, upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek in osebe, ki prejemajo polni invalidski dodatek po zakonu o vojaških invalidih.
Nadomestila je lahko oproščena tudi oseba, ki živi v slabih premoženjskih razmerah in katere skupni letni dohodek ne presega 60% povprečne bruto plače v RS v preteklem letu in občan, ki živi v družinski skupnosti, v kateri letni dohodek vseh članov skupnosti ne presega višino poprečne bruto plače v RS v preteklem letu.
Občina Krško lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost ipd.) oprosti zavezanca plačila nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Oprostitev velja za dobo enega leta.
Zavezanci gospodarske družbe, podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki so v preteklem letu vložili sredstva v obnovo objektov, ki so z odlokom proglašeni za spomenik državnega ali lokalnega pomena se lahko za določeno obdobje oprostijo plačila nadomestila, in sicer:
– za vložena sredstva v višini do 15% vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje 1 leta v višini 50% odmerjenega nadomestila,
– za vložena sredstva v višini od 15% do 25% vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje 1 leta,
– za vložena sredstva v višini nad 25% do 50% vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje 2 let,
– za vložena sredstva v višini nad 50% vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje 3 let.
O oprostitvi odloča pristojna organizacijska enota občinske uprave na podlagi predloženih dokazil (ocenitev objekta pred obnovo in dokazila o vloženih sredstvih) in zahtevka zavezanca.
13. člen
Zavezanca se oprosti plačevanja nadomestila na njegovo zahtevo. Vlogo mora vložiti pri Davčni upravi RS, Davčni urad Brežice do 31. januarja za tekoče leto. Davčna uprava RS odstopi vlogo v reševanje občini, le-ta izda odločbo o oprostitvi oziroma neoprostitvi, katero podpiše župan.
V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
14. člen
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 8., 9. in 10. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino zavezančevega zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
15. člen
Nadomestilo odmeri davčni urad zavezancu z odločbo na osnovi veljavnega sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Krško, ki ga sprejme Občinski svet občine Krško.
Kolikor Občinski svet ne sprejme vrednosti točke do konca leta za naslednje leto, se vrednost točke s 1. januarjem tekočega leta revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
16. člen
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ki:
– ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma nastali spremembi,
– na poziv pristojnega organa občinske uprave v roku 15 dni od sprejema poziva ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje prve in druge alinee prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki stori dejanje iz prve ali druge alinee prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prve ali druge alinee prvega odstavka tega člena.
17. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna organizacijska enota občinske uprave Občine Krško.
VII. PREHODNE DOLOČBE
18. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Krško (Uradni list RS, št. 39/98, 8/99, 84/99, 106/99 in 108/01).
19. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2004.
Št. 420-08-30/2003-O509
Krško, dne 18. decembra 2003.
dne 23. decembra 2003.
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l. r.

AAA Zlata odličnost