Uradni list

Številka 126
Uradni list RS, št. 126/2003 z dne 18. 12. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 126/2003 z dne 18. 12. 2003

Kazalo

5391. Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO), stran 17280.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o žičniških napravah
za prevoz oseb (ZŽNPO)
Razglašam zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. novembra 2003.
Št. 001-22-107/03
Ljubljana, dne 9. decembra 2003.
Predsednik
Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N
O ŽIČNIŠKIH NAPRAVAH ZA PREVOZ OSEB (ZŽNPO)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa zahteve glede varnosti konstrukcije žičniških naprav, pogoje za graditev žičniških naprav, zahteve glede načina in varnosti obratovanja žičniških naprav, pogoje javnega prevoza oseb po žičniških napravah in gospodarske javne službe tega prevoza ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.
2. člen
(javni interes za graditev žičniških naprav)
Graditev žičniških naprav je zaradi njihovega pomena za pospeševanje razvoja turizma in rekreativnih dejavnosti, za gospodarski in splošni družbeni razvoj manj razvitih in demografsko ogroženih območjih in zaradi smotrne ter okolju prijazne rabe prostora za postavitev žičniške naprave, v javnem interesu.
3. člen
(uporaba zakona)
(1) Določbe tega zakona se uporabljajo za žičniške naprave, ki so namenjene za prevoz oseb, ne glede na to, ali gre za napravo, ki je namenjena prevozu nedoločenega kroga oseb (javni prevoz) ali pa je namenjena določeni skupini uporabnikov.
(2) Žičniške naprave, ki so namenjene prevozu stvari in izpolnjujejo varnostne zahteve iz II. poglavja tega zakona, se lahko izjemoma uporabijo za prevoz oseb:
– če je tak prevoz nujno potreben zaradi delovnega procesa (npr. zaradi vzdrževanja in podobno);
– če gre za prevoz v zvezi z nalogami zaščite in reševanja;
– v drugih nujnih in izjemnih primerih.
(3) Ta zakon se ne uporablja za rudniške žičniške naprave za prevoz ljudi in za žičniške naprave, ki se uporabljajo kot delovne priprave, katerih konstrukcija in obratovanje je urejeno s posebnimi predpisi.
4. člen
(vrste in podsistemi žičniških naprav)
(1) Žičniške naprave za prevoz oseb se glede na tehnološke značilnosti delijo na:
1. vzpenjače;
2. žičnice:
a) nihalne žičnice,
b) krožne žičnice:
– krožne žičnice, kjer so vozila obratovalno ločljivo pritrjena na vrv,
– krožne žičnice, kjer so vozila obratovalno neločljivo pritrjena na vrv,
c) žičnice, ki pozimi delujejo kot vlečnice;
3. vlečnice:
a) stalne vlečnice (ki so fiksno postavljene na neki lokaciji),
b) začasno postavljene (montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo).
(2) Žičniške naprave so glede na obratovalno tehnične in vzdrževalno tehnične zahteve sestavljene iz naslednjih podsistemov:
1. vrvi in vrvnih zvez;
2. pogonov in zavor;
3. strojne opreme:
a) napenjalne naprave,
b) pogonska postaja,
c) oprema proge;
4. vozil, ki so sestavljena iz:
a) kabin, sedežev ali vlečnih naprav,
b) nosilnih sklopov,
c) pogonskih naprav,
d) prižemk;
5. elektrotehničnih naprav:
a) krmilne, kontrolne in varnostne naprave,
b) komunikacijska in informacijska oprema,
c) oprema za zaščito pred strelo;
6. reševalne opreme:
a) fiksna reševalna oprema,
b) prenosna reševalna oprema.
5. člen
(evidence)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet vodi evidenco žičniških naprav in vseh, s tem zakonom določenih subjektov, ki vplivajo na varnost obratovanja žičniških naprav. V evidenci se vodijo podatki, določeni s tem zakonom.
(2) V evidenci žičniških naprav se vodijo naslednji podatki:
– podatki o tehničnih in tehnoloških lastnostih žičniških naprav,
– podatki o prometu, kontrolah in izrednih dogodkih na žičniških napravah,
– podatki o obratovalnih dovoljenjih in upravljavcih žičniških naprav.
(3) Natančno vsebino podatkov iz prejšnjega odstavka in način ter dinamiko njihovega posredovanja predpiše ministrica ali minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister).
(4) V evidenci subjektov, ki vplivajo na varnost žičniških naprav se vodijo naslednji podatki:
– podatki o pooblastilih vodij obratovanja (ime in priimek, EMŠO, stalno bivališče, datum opravljenega izpita),
– podatki o pooblaščenih izobraževalnih organizacijah,
– podatki o organih za zagotavljanje skladnosti,
– podatki o pooblastilih izvajalcev strokovno tehničnih pregledov,
– podatki o koncesijah za izvajanje javnega prevoza po žičniških napravah.
(5) Podatki iz drugega in četrtega odstavka tega člena se vodijo ves čas, ko je posamezna žičniška naprava vpisana v evidenco žičniških naprav. V obliki arhiva se podatki hranijo še pet let od dne, ko je bila žičniška naprava odstranjena.
(6) Podatki iz drugega in četrtega odstavka tega člena, razen osebnih podatkov, se lahko posredujejo drugim organom, če to zahtevajo in je njihova zahteva povezana izključno z dejavnostjo, s katero se ukvarjajo subjekti, katerih podatki se vodijo v evidencah iz tega člena.
6. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Žičniška naprava je naprava za prevoz oseb v vozilih oziroma za vlečenje z vlečnimi napravami, ki jih nosi oziroma vleče ena ali več vrvi in ni dvigalo (lift) ali poševno dvigalo. Kolikor ni izrecno v tem zakonu drugače določno, pomeni izraz žičniška naprava žičniško napravo za prevoz oseb.
2. Sklop žičniške naprave je bodisi sestavni del, skupina sestavnih delov, delni sistem ali kompletni sistem žičniške naprave. Sklopi so praviloma strojniški sklopi, lahko pa pripadajo področjem gradbeništva, elektrotehnike, pnevmatske ali hidravlične opreme oziroma avtomatizaciji in krmiljenju.
3. Varnostni sklop pomeni vsak sestavni del, skupina sestavnih delov, delni sistem ali kompletni sistem žičniške naprave in vsako enoto, ki je vgrajena v žičniško napravo za zagotovitev varnostne funkcije in je bila identificirana z varnostno analizo, njena napaka pa ogroža varnost ali zdravje oseb, bodisi uporabnikov, obratovalnega osebja ali tretjih oseb.
4. Žičnica je žičniška naprava, pri kateri vozila nosi ena ali več vrvi. Pojem žičnice je neodvisen od načina premikanja vrvi, funkcije vrvi, načina priključevanja vozil na vrv ter vrste vozil.
5. Nihalna žičnica je žičnica, pri kateri vozila vozijo med postajami na nihalni način; nihalne žičnice so navadno opremljene z dvema zaprtima voziloma ali dvema skupinama vozil, ki so trajno pritrjene na vlečno oziroma transportno vrv.
6. Krožna žičnica je žičnica, pri kateri se vozila premikajo vedno v isti smeri; pritrditev vozil na vrv je lahko izvedena s fiksno ali vklopljivo prižemko.
7. Vzpenjača je žičniška naprava, pri kateri se vozila vlečejo s pomočjo ene ali več vrvi po vozišču na tleh ali trdni konstrukciji; praviloma se vozila premikajo na kolesih različnih izvedb, ki so prilagojena vozišču.
8. Vlečnica je žičniška naprava, ki vleče osebe na smučeh ali drugi primerni opremi s pomočjo vlečne naprave po vlečni poti; pritrditev vlačila na vrv je lahko s fiksno ali vklopljivo prižemko.
9. Obratovanje je tehnološki proces v katerem se izvaja prevoz oseb z žičniškimi napravami zgrajenimi za te namene.
10. Upravljavka ali upravljavec (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za obratovanje žičniških naprav.
11. Pritrditev na vrv je sklop vozila ali vlačila za neposredno pritrditev na vrvno zanko; povezava je lahko fiksna ali vklopljiva.
II. VARNOST KONSTRUKCIJE ŽIČNIŠKIH NAPRAV
7. člen
(varovalni pas žičniških naprav)
Varovalni pas žičniške naprave obsega prostor pod žičniško napravo in pas na obeh straneh tega prostora, v katerem je zaradi delovanja žičniške naprave ogrožena varnost ljudi in premoženja. Širina in višina varovalnega pasu se določi glede na tehnične lastnosti naprave in druge vplivne okoliščine v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno s predpisom ministra.
8. člen
(potek proge)
(1) Potek proge žičniške naprave je potrebno izbrati tako, da je ugoden za obratovanje in zagotavlja varnost žičniške naprave.
(2) Izogibati se je potrebno področij, ki so izpostavljena snežnim plazovom, padajočemu kamenju, zemeljskim plazovom, močnemu vetru, žledu in nevarnosti požarov.
9. člen
(varnostna analiza in varnostno poročilo)
(1) Na zahtevo pravne ali fizične osebe, ki želi graditi žičniško napravo ali njene pooblaščene zastopnice oziroma zastopnika (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) se za vsako načrtovano žičniško napravo, podsistem ali varnostni sklop, izdela varnostna analiza, ki zajema vse varnostne vidike sistema in njegove okolice v zvezi s projektiranjem, izvedbo in obratovanjem žičniške naprave. Varnostna analiza omogoča na podlagi preteklih izkušenj prepoznati verjetna tveganja, do katerih lahko pride med obratovanjem.
(2) V varnostni analizi je potrebno upoštevati vse predvidene načine obratovanja. Analizo je potrebno izvesti po priznani ali uveljavljeni metodi ter pri tem upoštevati najsodobnejšo tehnologijo in celovitost določene žičniške naprave.
(3) Varnostna analiza mora zajeti tudi varnostne naprave in njihov vpliv na žičniško napravo in z njo povezane podsisteme, ki jih varnostne naprave sprožijo. Varnostne naprave morajo delovati tako, da:
– zaznajo okvare, napake ali izpad delovanja in samodejno zagotovijo, da žičniške naprave ostanejo v stanju, ki zagotavlja varnost bodisi v načinu zasilnega obratovanja bodisi v stanju mirovanja ob prekinitvi obratovanja ter da so redundantne (varnostno funkcijo za določen sklop zagotavlja več varnostnih naprav) in pod nadzorom ali
– so take, da je verjetnost izpada delovanja predvidljiva in da glede varnosti delovanja dosegajo kriterije za varnostne naprave iz prve alinee tega odstavka.
(4) Varnostna analiza je podlaga za izdelavo seznama tveganj in nevarnih situacij in za določitev seznama varnostnih sklopov. Na osnovi rezultatov varnostne analize se izdela varnostno poročilo. Varnostno poročilo je povzetek nevarnosti in nevarnih dogodkov pri obratovanju. Na osnovi varnostnega poročila je določen seznam varnostnih sklopov.
(5) Varnostne analize z varnostnim poročilom izdelujejo pravne osebe ali podjetnice posameznice oziroma podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetniki posamezniki), ki projektirajo žičniške naprave in pripadajoče elektronske sklope ter pravne osebe in podjetniki posamezniki iz 55. člena tega zakona.
10. člen
(varnostni sklopi)
(1) Varnostni sklopi morajo izpolnjevati temeljne zahteve:
– glede posameznih elementov infrastrukture žičniških naprav,
– glede vrvi, pogonov in zavor ter mehanskih in električnih naprav,
– glede vozil in vlečnih naprav,
– glede opreme za uporabnike,
– obratovalno-tehnične zahteve in
– da je izvedena varnostna analiza.
(2) Varnostni sklopi se lahko dajo v obratovanje samo, če so pravilno vgrajeni in vzdrževani ter uporabljeni za predvidene namene. Zagotavljati morajo, da žičniška naprava ne ogroža zdravja ali varnosti oseb ter varnosti premoženja.
(3) Varnostni sklopi za uporabo v žičniških napravah se lahko dajo v promet in vgrajujejo v žičniške naprave ter uporabljajo v njih le, če so v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(4) Podrobnejše zahteve iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
11. člen
(skladnost varnostnih sklopov)
(1) Varnostni sklopi žičniških naprav, razen varnostnih sklopov iz 15. člena tega zakona, se lahko dajo v promet in vgrajujejo v žičniške naprave ter uporabljajo v njih le, če so opremljeni z znakom skladnosti CE in jim je priložena izjava o skladnosti.
(2) Izjava o skladnosti se izda, če je za varnostni sklop ugotovljena skladnost na način, določen s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanim predpisom ministra. Izjava o skladnosti varnostnega sklopa mora vsebovati naslednje podatke:
– firma in sedež proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, pri čemer mora pooblaščeni zastopnik navesti tudi firmo in sedež proizvajalca,
– opis varnostnega sklopa (znamka, tip, ipd.),
– podrobne podatke o uporabljenem postopku za pridobitev izjave o skladnosti, ki so opredeljeni v predpisu ministra,
– vse ustrezne določbe, s katerimi mora biti sklop skladen in zlasti določbe v zvezi s pogoji za uporabo,
– ime in naslov vseh organov za ugotavljanje skladnosti, ki so sodelovali v postopku pridobivanja izjave o skladnosti in datum certifikata o ocenjevanju s podrobnimi podatki o trajanju in pogojih veljavnosti tega certifikata, kadar je to potrebno,
– napotilo na primerne usklajene standarde, kadar je to primerno,
– podpis pooblaščene osebe proizvajalca ali njenega pooblaščenega zastopnika.
(3) Izjava o skladnosti in spremljajoča tehnična dokumentacija mora biti datirana in podpisana. Sestavljena mora biti v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih jezikov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti).
(4) Preden se da določen varnostni sklop v promet v Republiki Sloveniji mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ali tisti, ki daje varnostni sklop v promet:
– predložiti varnostni sklop v postopek presoje skladnosti,
– na varnostni sklop namestiti znak skladnosti CE in sestaviti izjavo o skladnosti.
(5) Postopek ugotavljanja skladnosti varnostnega sklopa opravlja organ za ugotavljanje skladnosti na zahtevo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika ali tistega, ki daje varnostni sklop v promet.
(6) Če za varnostni sklop veljajo tudi drugi predpisi, ki tudi predvidevajo nameščanje znaka skladnosti CE, znak pomeni, da se predvideva tudi skladnost varnostnega sklopa z določbami teh drugih predpisov.
(7) Obveznosti iz tega člena veljajo tudi za osebe, ki izdelujejo varnostne sklope za lastno uporabo.
12. člen
(znak skladnosti CE)
(1) Kolikor je varnostni sklop opremljen z znakom skladnosti CE, mora to biti na sklopu razločno vidno. Kolikor to ni mogoče, mora biti na varnostni sklop trdno pripeta etiketa.
(2) Opremljanje varnostnih sklopov z dodatnimi oznakami, ki bi lahko privedle do zmede v zvezi z znakom skladnosti CE, je prepovedano. Druge oznake so lahko nameščene kolikor ne vplivajo na vidnost in čitljivost znaka skladnosti CE.
(3) Obliko znaka CE predpiše minister.
13. člen
(podsistemi žičniških naprav)
Podsistemi žičniških naprav so lahko v prometu le, če pripomorejo k temu, da naprave, v katere so vgrajeni, izpolnjujejo zahteve iz predpisa ministra iz 19. člena tega zakona in če ob strokovni vgradnji, strokovnem vzdrževanju in med predvidenim obratovanjem zagotavljajo varnost obratovanja žičniških naprav in s tem varnost ljudi in premoženja.
14. člen
(skladnost podsistemov)
(1) V promet se lahko dajejo, vgrajujejo ter uporabljajo v žičniških napravah le podsistemi, ki jim je priložena izjava o skladnosti in predpisana tehnična dokumentacija.
(2) Izjavo o skladnosti podsistema mora sestaviti proizvajalka ali proizvajalec (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki je ustanovljen v Skupnosti, ali kadar take osebe ni, vsaka fizična ali pravna oseba, ki da podsistem na trg.
(3) Izjava o skladnosti se izda, če je za podsistem ugotovljena skladnost na način, kot ga predpiše minister. Izjava o skladnosti podsistema in spremljajoča tehnična dokumentacija morata vsebovati naslednje podatke:
– firma in sedež pravne osebe oziroma ime in naslov osebe, ki je naročila ugotavljanje skladnosti,
– opis podsistema,
– ime in naslov organa za ugotavljanje skladnosti, ki je izvedel ocenjevanje,
– vse ustrezne določbe, s katerimi mora biti podsistem usklajen, zlasti vsakršne omejitve ali pogoje za obratovanje,
– izid ugotavljanja skladnosti, ki je izveden skladno s predpisom ministra o načinu ugotavljanja skladnosti podsistemov,
– podatke o pooblaščeni osebi proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika ali kadar take osebe ni, podatke o fizični ali pravni osebi, ki da podsistem na trg.
(4) Izjava in spremljajoča tehnična dokumentacija morata biti datirani in podpisani. Sestavljeni morata biti v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih jezikov Skupnosti.
(5) Postopek za ugotavljanje skladnosti podsistemov na zahtevo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, ali tistega, ki daje podsistem v promet, opravlja organ za ugotavljanje skladnosti.
15. člen
(tehnične inovacije)
(1) Varnostni sklopi ali podsistemi, ki so bili projektirani in vgrajeni v žičniško napravo ob uporabi inovativnega pristopa (tehnična inovacija), se lahko dajo v obratovanje na podlagi dovoljenja pristojnega ministra.
(2) Minister izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka le, če varnostni sklopi ali podsistemi žičniške naprave, ki so bili konstruirani kot tehnične inovacije, dosegajo vsaj enako stopnjo varnosti, kot to zahtevajo veljavni predpisi za varnostne sklope in podsisteme žičniške naprave, kar mora biti ugotovljeno z varnostnim poročilom, izdelanim v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
(3) Dovoljenje izda minister za vsak primer vgradnje ali uporabe varnostnega sklopa oziroma podsistema iz prejšnjega odstavka in z njim določi pogoje, s katerimi se zagotovijo temeljne zahteve glede varnosti na predlog pooblaščene organizacije.
16. člen
(obveznost v zvezi z dokumentacijo)
Varnostno analizo, izjavo o skladnosti in spremljajočo tehnično dokumentacijo v zvezi z varnostnimi sklopi in podsistemi žičniške naprave mora pridobiti pravna ali fizična oseba, ki ima namen graditi žičniške naprave ali njen pooblaščen zastopnik, kopija teh listin pa se hrani pri žičniški napravi.
17. člen
(organi za ugotavljanje skladnosti)
(1) Organe za ugotavljanje skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov žičniških naprav določi z odločbo minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, v skladu z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti in na njihovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Organi za ugotavljanje skladnosti morajo izpolnjevati minimalne pogoje, ki jih določa ta zakon.
18. člen
(minimalni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati organi
za ugotavljanje skladnosti)
(1) Organ za ugotavljanje skladnosti, njegova direktorica ali direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor) in osebje, ki je odgovorno za izvajanje postopkov verifikacije, ne morejo biti:
– projektantka ali projektant, proizvajalec, dobaviteljica ali dobavitelj ali monterka ali monter varnostnih sklopov ali podsistemov, ki so predmet ugotavljanja skladnosti,
– pooblaščeni zastopnik subjektov iz prejšnje alinee,
– fizična ali pravna oseba, ki te varnostne sklope ali podsisteme daje na trg.
(2) Organi za ugotavljanje skladnosti neposredno in tudi kot pooblaščeni zastopniki ne smejo posegati v projektiranje, proizvodnjo, konstrukcijo, trženje, servisiranje ali obratovanje varnostnih sklopov ali podsistemov, ki so predmet ugotavljanja skladnosti. To ne izključuje možnosti za izmenjavo tehničnih podatkov med proizvajalcem in organom za ugotavljanje skladnosti.
(3) Organ za ugotavljanje skladnosti in njegovo osebje, zadolženo za ugotavljanje skladnosti mora izvajati postopke verifikacije z največjo stopnjo strokovne odgovornosti in tehnične usposobljenosti, brez pritiskov in vzpodbud, posebej finančnih, ki bi lahko vplivale na presojo ali rezultate pregledov. Slednje se še posebej nanaša na pritiske in vzpodbude posameznikov ali skupin, ki so zainteresirane za rezultate ugotavljanja skladnosti.
(4) Organ za ugotavljanje skladnosti mora zagotoviti ustrezno usposobljeno osebje, ki mu omogoča ustrezno izvajanje administrativnih in tehničnih nalog, ki se nanašajo na postopke ugotavljanja skladnosti. Razpolagati mora tudi z opremo, ki mu omogoča izvajanje posebnih postopkov ugotavljanja skladnosti.
(5) Osebje, ki je odgovorno za ugotavljanje skladnosti, mora imeti:
– tehnično in strokovno usposobljenost,
– zadostno znanje in izkušnje za izvajanje preizkusov,
– sposobnost izdelave certifikatov, zapisnikov in poročil potrebnih za potrjevanje rezultatov preizkusov.
(6) Zagotovljena mora biti nepristranskost osebja, ki je zadolženo za ugotavljanje skladnosti.
(7) Organ za ugotavljanje skladnosti mora imeti zavarovano odgovornost za strokovno opravljeno delo, razen v primeru, da je odgovornost zavarovana s strani države na podlagi zakona ali če je država sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.
(8) Osebje organa za ugotavljanje skladnosti zavezuje poklicna tajnost (razen do pristojnih organov države, kjer izvaja svoje dejavnosti) v zvezi z vsemi podatki, ki jih pridobi pri opravljanju svojih nalog na podlagi tega zakona.
19. člen
(predpisi ministra)
Žičniške naprave morajo biti konstruirane, morajo obratovati in biti vzdrževane v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ki jih predpiše minister.
III. KONCESIJA ZA GRADITEV ŽIČNIŠKE NAPRAVE
1. Splošne določbe
20. člen
(obveznost koncesije za graditev)
(1) Za graditev žičniške naprave mora investitor pridobiti koncesijo za graditev, s katero investitor pridobi pravico zgraditi in obratovati z žičniško napravo skladno s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo.
(2) Za rekonstrukcijo žičniške naprave, s katero se poveča dolžina ali bistveno spremeni zmogljivost te naprave, je potrebno v skladu z določbami tega zakona:
– oceniti potrebo po rekonstrukciji žičniške naprave,
– po potrebi sprejeti ali spremeniti oziroma dopolniti ustrezen prostorski akt tako, da omogoča rekonstrukcijo žičniške naprave,
– spremeniti koncesijski akt,
– skleniti dodatek h koncesijski pogodbi.
(3) Koncesija ni potrebna za postavitev vlečnic, ki izpolnjujejo vse od naslednjih pogojev:
– niso postavljene dlje kot 5 mesecev na leto,
– ne obsegajo postavitve stavb,
– niso daljše od 200 m,
– hitrost vožnje ne presega 2,5 m/s in
– njihova zmogljivost ne presega 600 oseb na uro.
21. člen
(pristojnost)
(1) Koncesijo za vlečnico podeli občina, v kateri leži vlečnica. Če leži vlečnica v več občinah, podelijo koncesijo skupaj vse občine, v katerih leži vlečnica.
(2) Koncesijo za žičniško napravo, ki leži na območju mestne občine, podeli mestna občina. Če leži žičniška naprava le deloma na območju mestne občine, podelijo koncesijo skupaj mestna občina in ostale občine, na območju katerih leži ta naprava.
(3) Koncesijo za ostale žičniške naprave podeli Republika Slovenija (v nadaljevanju: država).
22. člen
(subsidiarna uporaba)
Kolikor ta zakon ne določa drugače, se glede postopka podelitve koncesije za graditev žičniške naprave, vsebine koncesijskega akta in koncesijske pogodbe, pravic koncedenta in koncesionarja v koncesijskem razmerju, prenosa in trajanja ter prenehanja koncesijskega razmerja uporabljajo določbe zakona, ki ureja koncesije gospodarske javne službe.
2. Predhodni postopek
23. člen
(vloga o zainteresiranosti)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki želi graditi žičniško napravo, lahko pri pristojnem organu koncedenta vloži vlogo o zainteresiranosti. V primeru, da podeli koncesijo država, je pristojni organ ministrstvo, pristojno za promet.
(2) V vlogi o zainteresiranosti mora vlagateljica ali vlagatelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) navesti predvideno lokacijo žičniške naprave, njene tehnične značilnosti in zmogljivost, namen uporabe in način obratovanja in vse druge podatke, iz katerih je mogoče ugotoviti utemeljenost načrtovane graditve žičniške naprave.
24. člen
(utemeljenost načrtovane graditve žičniške naprave)
(1) Koncedent na lastno pobudo ali na podlagi vloge o zainteresiranosti oceni potrebo po žičniški napravi.
(2) Pobudo za oceno potrebe po žičniški napravi lahko da tudi lokalna skupnost.
(3) Zadostna potreba po žičniški napravi obstoji:
– če je za načrtovano napravo izkazan javni interes iz 2. člena tega zakona,
– če je lokacija primerna za predvideno postavitev naprave in njeno rabo,
– če sta lokacija in zmogljivost žičniške naprave ustrezni,
– če obstoječa ali predvidena turistična opremljenost območja, kjer se načrtuje postavitev naprave, oziroma dovolj gosta poselitev območja, omogočajo zadostno izrabo zmogljivosti naprave,
– če je načrtovana naprava ustrezno dostopna in je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest.
(4) Po potrebi koncedent pridobi ustrezne študije in analize, na podlagi katerih oceni potrebo po žičniški napravi.
(5) Minister oziroma pristojni organ lokalne skupnosti, skladno s pristojnostjo iz 21. člena tega zakona, odloči o potrebi po žičniški napravi z odločbo. Če se odločba izda na podlagi vloge o zainteresiranosti, jo mora minister oziroma pristojni organ lokalne skupnosti izdati najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je vložena popolna vloga.
25. člen
(prostorski akt)
Če je ugotovljena zadostna potreba po žičniški napravi, pa ta ni skladna z veljavnim prostorskim aktom, mora biti pred sprejemom koncesijskega akta sprejet ustrezen prostorski akt, ki omogoča graditev žičniške naprave ali več naprav, povezanih v sistem.
3. Koncesijski akt
26. člen
(koncesijski akt)
(1) Koncesijski akt je odlok lokalne skupnosti, ki je pristojna za podelitev koncesije. Če v skladu s tem zakonom za podelitev koncesije pristojnih več lokalnih skupnosti, sprejmejo skupen koncesijski akt tako, da ga v enakem besedilu sprejmejo sveti vseh lokalnih skupnosti.
(2) Kadar podeli koncesijo država, je koncesijski akt predpis Vlade Republike Slovenije.
(3) Koncesijski akt lahko pristojni organ koncedenta sprejme šele po uveljavitvi prostorskega akta, ki omogoča umestitev žičniške naprave v prostor.
27. člen
(vsebina koncesijskega akta)
(1) Poleg vsebine, ki jo določa zakon, ki ureja koncesije gospodarske javne službe, lahko koncesijski akt vsebuje tudi pravice in obveznosti koncesionarja v zvezi z ureditvijo smučarskih prog ali drugih rekreacijskih oziroma turističnih površin ali objektov, vključno z njihovimi pomožnimi objekti in napravami (npr. naprave za zasneževanje in podobno).
(2) Če je v skladu s tem zakonom javni prevoz potnikov po žičniški napravi, ki je predmet koncesije, občina določila kot lokalno gospodarsko javno službo, mora koncesijski akt obsegati tudi obveznost koncesionarja, da bo pridobil koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe ali obveznost zagotoviti, da bo upravljavec te žičniške naprave pridobil koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe.
(3) Trajanje koncesije se določi v koncesijskem aktu. Če tako določa koncesijski akt, se lahko rok koncesije podaljša največ za polovico prvotnega roka koncesije.
(4) Koncesijski akt določi vsebino vloge za pridobitev koncesije, način podelitve koncesije in določi organ, ki vodi postopek podelitve koncesije ter izda akt o izbiri koncesionarja. Če v skupnem koncesijskem aktu, ki ga sprejme več občin, ni določen organ, ki vodi postopek in izda akt o izbiri koncesionarja, je to pristojni organ občine, v kateri je spodnja postaja žičniške naprave.
4. Podelitev koncesije
28. člen
(način podelitve)
(1) Koncesija za graditev žičniške naprave se podeli na podlagi javnega razpisa.
(2) Brez objave javnega razpisa se podeli koncesija za graditev žičniške naprave, ki je prometno povezana z že obstoječo žičniško napravo ali napravami, ali v primeru, da bodo uporabniki te žičniške naprave uporabljali smučišče oziroma druge rekreacijske površine oziroma objekte, ki jih je uredil koncesionar že obstoječih žičniških naprav.
29. člen
(neposredna podelitev)
(1) V primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona se koncesija podeli koncesionarju že obstoječih žičniških naprav na podlagi njegove vloge za pridobitev koncesije, razen če je takih koncesionarjev več. V tem primeru se koncesija podeli na podlagi javnega razpisa.
(2) Vlogo za pridobitev koncesije mora koncesionar obstoječih naprav vložiti v roku, določenem v koncesijskem aktu.
(3) Če pristojni organ vlogo koncesionarja obstoječih naprav v skladu z zakonom zavrže ali zavrne, kakor tudi če koncesionar obstoječih naprav v roku, določenem v aktu o izbiri (določitvi) koncesionarja ne sklene koncesijske pogodbe, se koncesija podeli na podlagi javnega razpisa.
5. Posebne določbe o koncesijskem razmerju
30. člen
(odstranitev žičniške naprave)
(1) Po prenehanju koncesijskega razmerja mora koncesionar odstraniti žičniško napravo in vse objekte, ki jo sestavljajo, razen če ni v koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi drugače določeno.
(2) Način in pogoji odstranitve žičniške naprave se podrobneje uredijo v koncesijskem aktu in koncesijski pogodbi. V koncesijski pogodbi se določi tudi način zavarovanja te koncesionarjeve obveznosti.
31. člen
(posebne določbe o odvzemu koncesije)
(1) Poleg razlogov, iz katerih se lahko odvzame koncesija po zakonu, ki ureja koncesije gospodarske javne službe, se lahko koncesija za graditev žičniške naprave odvzame tudi v primeru, da je v skladu s tem zakonom ugotovljena na isti lokaciji potreba po daljši žičniški napravi ali napravi z večjo zmogljivostjo, koncesionar obstoječe žičniške naprave pa ne pridobi koncesije za tako večjo oziroma zmogljivejšo napravo v roku, določenem v koncesijskem aktu.
(2) Pogoji odvzema koncesije iz prejšnjega odstavka se določijo v koncesijskem aktu.
(3) Glede pravnih posledic je ta odvzem izenačen s pravnimi posledicami odvzema, ko je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba.
32. člen
(stečaj koncesionarja)
(1) Z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, preneha po zakonu koncesija za graditev žičniške naprave.
(2) Žičniške naprave ne postanejo del stečajne mase koncesionarja, ampak postanejo z dnem prenehanja koncesijskega razmerja last koncedenta. O obsegu žičniške naprave, ki se izloči, odloči pristojni organ koncedenta z odločbo v upravnem postopku. Pristojni organ koncedenta lahko odloči, da žičniške naprave ostanejo v celoti ali delno del stečajne mase, če to ni v nasprotju z javnim interesom, kateremu so namenjene.
(3) Če v koncesijski pogodbi ni bilo določeno, da žičniške naprave, ki so predmet izločitve, po prenehanju koncesije preidejo v last koncedenta, je koncedent dolžan v stečajno maso vplačati celotno vrednost objektov in naprav koncesije, zmanjšano za morebitne terjatve, ki jih ima do koncesionarja (npr. stroške odstranitve žičniške naprave).
(4) Če je v koncesijski pogodbi bilo določeno, da žičniške naprave, ki so predmet izločitve, po prenehanju koncesije preidejo v last koncedenta bodisi brezplačno bodisi za določeno ceno (odkupna cena), je koncedent dolžan v stečajno maso vplačati tolikšen delež vrednosti žičniških naprav, kolikor je še preostalo časa od prenehanja koncesije zaradi uvedbe stečaja do poteka roka koncesije v primerjavi s celotnim rokom koncesije, povečan za odkupno ceno in zmanjšan za morebitne terjatve, ki jih ima do koncesionarja (npr. stroške odstranitve žičniške naprave).
(5) Za določitev vrednosti objektov in naprav koncesije po tem členu se uporabljajo pravila, ki veljajo za določitev vrednosti nepremičnin v postopku razlastitve.
(6) Če koncedent odgovarja za obveznosti koncesionarja v zvezi s koncesijo, lahko zadrži do končne razdelitve stečajne mase del ali celotno plačilo objektov in naprav koncesije v stečajno maso, če je mogoče pričakovati, da bo moral poravnati koncesionarjeve obveznosti.
(7) O višini in roku plačila objektov in naprav koncesije ter o zadržanju dela tega plačila odloči stečajni senat.
(8) Če koncesionar za graditev opravlja tudi javno službo javnega prevoza potnikov po žičniški napravi, mora stečajna upraviteljica ali stečajni upravitelj (v nadaljnjem besedilu: stečajni upravitelj) zagotoviti, da koncesionar izvaja koncesijo tudi v teku stečajnega postopka do takrat, ko koncesijo prevzame druga oseba. Koncedent je dolžan stečajnemu upravitelju dati na razpolago objekte in naprave koncesije, ki so predmet izločitve iz stečajne mase za čas do določitve novega koncesionarja. Na pogodbe koncesionarja z uporabniki javne službe začetek stečaja nima pravnih posledic.
(9) Za nadaljevanje izvajanja dejavnosti po prejšnjem odstavku se ne uporabljajo omejitve, ki veljajo za nadaljevanje proizvodnje in tekoče posle v stečajnem postopku.
(10) Če koncesionar za graditev opravlja tudi javno službo javnega prevoza potnikov po žičniški napravi, je koncedent za graditev žičniške naprave dolžan po začetku stečajnega postopka nad koncesionarjem brez odlašanja prenesti koncesijo za graditev na drugega koncesionarja. Koncedent za graditev zagotovi žičniške naprave novemu koncesionarju.
IV. GRADNJA ŽIČNIŠKIH NAPRAV
33. člen
(povezanost s koncesijo)
(1) Gradbeno dovoljenje za žičniško napravo lahko dobi le imetnik koncesije za graditev te žičniške naprave na določeni lokaciji, če je v skladu s tem zakonom za graditev žičniške naprave potrebno pridobiti koncesijo.
(2) Vlogi za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi veljavno koncesijsko pogodbo.
(3) Nično je dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, ki je bilo izdano brez koncesijske pogodbe ali na podlagi nične koncesijske pogodbe.
34. člen
(pristojnost)
Če sta za izdajo gradbenega dovoljenja iz prejšnjega člena po predpisih o graditvi objektov krajevno pristojna dva ali več organov, vodi postopek in izda dovoljenje organ, ki je pristojen za spodnjo postajo žičniške naprave.
35. člen
(razlastitev)
(1) Šteje se, da je izkazana javna korist za razlastitev ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je potrebna za graditev žičniških naprav in drugih objektov ter naprav iz koncesijskega akta, za katere je sprejet lokacijski načrt, podeljena koncesija za graditev in sklenjena koncesijska pogodba.
(2) Če koncesionar v 60 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske, stavbne pravice ali služnosti v javno korist na nepremičnini iz prejšnjega odstavka, te pogodbe ne uspe skleniti, vloži na njegov predlog koncedent kot razlastitveni upravičenec nemudoma predlog za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.
(3) Za prenos lastninske pravice, stavbne pravice ali služnosti na razlaščeni nepremičnini na koncesionarja se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo prodajo stvarnega premoženja države.
(4) Za postopek razlastitve in omejitve lastninske pravice ter za odškodnine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev.
36. člen
(stvarna služnost uporabe zemljišča za smučanje)
(1) Določba 35. člena tega zakona se smiselno uporablja tudi za omejitev lastninske pravice lastnika zemljišča na območju povezanim z žičniško napravo, ki se v skladu s predpisi o varnosti na smučiščih šteje kot smučišče.
(2) Lastninska pravica lastnika zemljišča iz prejšnjega odstavka se omeji s stvarno služnostjo uporabe zemljišča za smučanje v korist lastnika nepremičnine, ki jo predstavlja zemljišče z zgrajeno žičniško napravo, v času obratovanja smučišča, vendar ne več kot za čas od 15. oktobra do 15. maja.
(3) Stvarna služnost uporabe zemljišča za smučanje se lahko ustanovi tudi kot neprava stvarna služnost s pravnim poslom, sklenjenim med lastnikom zemljišča in upravljavcem smučišča.
(4) Neprava stvarna služnost uporabe zemljišča za smučanje se lahko prenese na novega upravljavca smučišča.
37. člen
(pravica do nadomestila)
(1) Lastnik služečega zemljišča ima za ustanovljeno služnost iz prejšnjega člena tega zakona pravico do letnega nadomestila.
(2) Merila za določanje minimalne višine nadomestila predpiše minister, pristojen za promet v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo in gozdarstvo.
V. JAVNA SLUŽBA JAVNEGA PREVOZA PO ŽIČNIŠKIH
NAPRAVAH
1. Opredelitev gospodarske javne službe
38. člen
(določitev javne službe)
(1) Kadar lokalna skupnost tako odloči, se javni prevoz potnikov po žičniških napravah opravlja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba (v nadaljnjem besedilu: javna služba).
(2) Občina lahko določi, da se javni prevoz potnikov kot javna služba opravlja po naslednjih žičniških napravah:
– žičniških napravah, razen vlečnic, na območju mesta;
– žičniških napravah, razen vlečnic, ki pomenijo nadaljevanje ali povezavo linijskega prevoza v mestnem prometu;
– žičniških napravah, razen vlečnic, ki pomenijo edino ali nujno dodatno povezavo z naseljenim območjem na gori, ali sicer težko dostopnim območjem.
(3) V predpisu, s katerim občina določi javno službo, določi tudi žičniške naprave, na katerih se opravlja, oziroma lokacije teh naprav.
(4) Žičniške naprave iz prejšnjega odstavka tega člena so infrastruktura javne službe.
39. člen
(pristojnost)
(1) Gospodarsko javno službo iz 38. člena tega zakona določi občina, na območju katere leži žičniška naprava, na kateri se opravlja javna služba oziroma na območju katere je predvidena lokacija bodoče take naprave.
(2) Če leži naprava ali lokacija iz prejšnjega odstavka v več občinah, morajo določiti javno službo vse občine, na območju katerih leži naprava oziroma lokacija, sicer se na taki napravi ali lokaciji javna služba ne more opravljati.
2. Izvajanje javne službe
40. člen
(oblike izvajanja javne službe)
(1) Javno službo izvaja na podlagi koncesije koncesionar za graditev žičniške naprave, na kateri se ta javna služba opravlja.
(2) Če se koncesionar za graditev dogovori, da je upravljavec žičniške naprave druga oseba, izvaja javno službo na podlagi koncesije ta oseba (prenos koncesije gospodarske javne službe na upravljavca).
(3) Javno službo lahko opravlja tudi lokalna skupnost v režiji, oziroma občinsko javno podjetje ali gospodarski javni zavod, če imajo koncesijo za graditev žičniške naprave, na kateri se opravlja javna služba.
41. člen
(hkratna podelitev koncesije javne službe)
(1) Če je koncedent za podelitev koncesije javne službe isti kot koncedent za podelitev koncesije za graditev žičniške naprave, in je javni prevoz po tej žičniški napravi določen kot gospodarska javna služba že pred sprejemom koncesijskega akta za graditev žičnice, se koncesija javne službe podeli hkrati in v istem postopku kot koncesija za graditev žičniške naprave.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesijski akt za graditev obsegati tudi določbe, ki jih predpisuje zakon, ki ureja koncesijo gospodarske javne službe.
(3) Koncesijska pogodba v primeru iz prvega odstavka tega člena obsega tudi pravice in obveznosti koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe.
(4) Če se javni prevoz po žičniški napravi določi kot gospodarska javna služba po sprejemu koncesijskega akta za graditev žičnice, se koncesija gospodarske javne službe podeli posebej po podelitvi koncesije za graditev žičniške naprave v skladu z 42. členom tega zakona.
42. člen
(posebna podelitev koncesije)
(1) Če koncesijo za graditev žičniške naprave podeli država, kot tudi v primeru iz četrtega odstavka 41. člena tega zakona, lahko občina podeli koncesijo gospodarske javne službe šele po sklenitvi koncesijske pogodbe za graditev žičniške naprave, in sicer kadarkoli v času trajanja koncesijskega razmerja.
(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka se podeli brez objave javnega razpisa koncesionarju za graditev žičniške naprave ali upravljavcu te naprave, če izpolnjuje pogoje iz koncesijskega akta za koncesijo gospodarske javne službe.
(3) Če je koncesionar javne službe upravljavec žičniške naprave, podpiše koncesijsko pogodbo tudi koncesionar za graditev in se v njej najmanj zaveže:
– da bo odpovedal pogodbo z upravljavcem, če bi iz kakršnegakoli razloga prenehala upravljavčeva koncesija za javno službo;
– da bo novega upravljavca določil v soglasju s koncedentom javne službe.
43. člen
(povezanost obeh koncesij)
(1) Koncesija javne službe se podeli za enak čas trajanja kot je preostali čas trajanja koncesije za graditev, in se lahko podaljša pod enakimi pogoji.
(2) Če preneha koncesija za graditev žičniške naprave iz kakršnegakoli razloga, preneha po samem zakonu tudi koncesija javne službe na tej žičniški napravi.
(3) Koncedent za graditev žičniške naprave lahko poleg primerov iz 31. člena odvzame koncesijo za graditev te naprave tudi v primeru:
– če koncesionar ali upravljavec, ki ga je ta določil, ne sklene koncesijske pogodbe za izvajanje javne službe;
– če koncesionar ali upravljavec, ki ga je ta določil, krši predpise o načinu izvajanja javne službe, kar je ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja;
– če je koncesionarju ali upravljavcu, ki ga je ta določil, iz kakršnegakoli razloga prenehala koncesija javne službe, pa je potrebno z izvajanjem javne službe nadaljevati.
(4) Občina lahko v primeru iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za razlastitev infrastrukture javne službe. Javna korist za razlastitev infrastrukture javne službe v korist občine je ugotovljena z odločbo o odvzemu koncesije za graditev žičniške naprave.
3. Obveznosti javne službe
44. člen
(način opravljanja javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora javno službo izvajati neprekinjeno, razen če predpis občine ne določa drugače.
(2) Občina uredi način izvajanja javne službe s predpisom, izdanim v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
(3) Izvajalec javne službe mora omogočiti prevoz vsakomur pod enakimi splošnimi pogoji, ki jih določi.
(4) K splošnim pogojem daje soglasje pristojni organ občine oziroma občin, ki so določile javno službo.
45. člen
(vozni redi in obratovalni čas)
(1) Izvajalec javne službe mora usklajevati vozne rede in obratovalni čas z voznimi redi prevoznikov v drugih vrstah prometa.
(2) K voznim redom in obratovalnemu času žičniške naprave, na kateri se opravlja javna služba, da soglasje pristojni organ občine oziroma občin, ki so določile javno službo.
46. člen
(tarifa in cene)
(1) Izvajalec javne službe mora tarifo in cene oblikovati tako, da pokrivajo stroške izvajanja javne službe, zagotavljajo povračilo vlaganj v infrastrukturo javne službe in omogočajo povprečni tržni donos na vložena sredstva.
(2) K cenam in tarifi daje soglasje pristojni organ občine oziroma občin, ki so določile javno službo.
47. člen
(nadomestilo za izvajanje javne službe)
(1) Če zaradi prenizko določenih cen, ali zaradi drugih obveznosti javne službe (npr. obratovalnega časa in zahtevane gostote obratovanja ne glede na zasedenost žičniške naprave), koncesionar javne službe s cenami ne more pokriti stroškov izvajanja javne službe, zagotoviti povračila vlaganj v infrastrukturo javne službe in omogočiti povprečni tržni donos na vložena sredstva, mu je dolžna občina oziroma občine, ki so določile javno službo, zagotoviti nadomestilo.
(2) Nadomestilo mora skupaj s prihodki ustvarjenimi s ceno za prevoz zagotoviti pokritje stroškov izvajanja javne službe, povračilo vlaganj v infrastrukturo javne službe in povprečni tržni donos na vložena sredstva.
(3) Če nadomestilo za izvajanje javne službe ni zagotovljeno v višini iz prejšnjega odstavka, lahko koncesionar javne službe zmanjša obseg javne službe ali jo začasno preneha izvajati.
VI. VARNOST OBRATOVANJA ŽIČNIŠKIH NAPRAV
1. Splošno
48. člen
(splošne zahteve)
(1) Upravljavec žičniške naprave mora organizirati njeno obratovanje in vzdrževanje tako, da je zagotovljena varnost prevoza oseb, varnost ljudi in premoženja v vplivnem območju žičniške naprave kot tudi varnost osebja, zaposlenega pri obratovanju. Obratovanje in vzdrževanje morata biti prilagojena velikosti, tehničnim lastnostim, kakor tudi tveganjem lokacije, kjer se nahaja žičniška naprava.
(2) Upravljavec žičniške naprave je odgovoren za organiziranje obratovanja žičniških naprav skladno s tem zakonom.
(3) Minister, pristojen za promet lahko s posebnim predpisom za začasno postavljene vlečnice iz tretjega odstavka 20. člena predpiše zmanjšan potreben obseg obratovalnih in vzdrževalnih zahtev.
2. Osebje odgovorno za obratovanje žičniške naprave
49. člen
(usposobljenost osebja)
(1) Osebje, ki izvaja obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav, mora imeti strokovno izobrazbo, biti strokovno usposobljeno za delo, ki ga opravlja ter izpolnjevati posebne zdravstvene in psihofizične pogoje, skladno z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, s katerimi se zagotavlja varno obratovanje žičniške naprave.
(2) Število osebja mora biti tolikšno, da se lahko zagotovi varno obratovanje in vzdrževanje v skladu s predpisi.
(3) Strokovno usposabljanje osebja za obratovanje žičniških naprav izvaja Gospodarska zbornica Slovenije po programu usposabljanja strokovnega osebja, ki ga na predlog strokovnega združenja žičničarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije predpiše minister.
(4) Posebne zdravstvene, psihofizične in druge pogoje in pogoje ugotavljanja zdravstvenega stanja osebja predpiše minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom. Predpis mora vsebovati tudi določbe o pogojih, ki jih mora izpolnjevati zdravstveni zavod, ki lahko opravlja preglede teh delavcev, o rokih pregledov in druge pogoje.
(5) Zdravstvena sposobnost osebja se mora preverjati z rednimi in izrednimi zdravstvenimi pregledi. Psihofizično stanje delavcev se ugotavlja dnevno.
(6) Zdravstvene preglede in zdravstveno evidenco opravlja in vodi zdravstveni zavod, ki izpolnjuje predpisane pogoje ter ima pooblastilo ministra pristojnega za zdravje v soglasju z ministrom.
(7) Zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka mora delodajalca obveščati o ugotovitvah glede zdravstvenih sposobnosti osebja za opravljanje del h katerim je razporejeno.
50. člen
(vodja obratovanja in njegov namestnik)
(1) Upravljavec žičniških naprav mora imenovati vodjo obratovanja in namestnico ali namestnika (v nadaljnjem besedilu: namestnik). Vodja obratovanja in njegov namestnik sta odgovorna za varno obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav, katerih obratovanje vodita.
(2) Pri motnjah in nesrečah odredi vodja obratovanja ali njegov namestnik potrebne ukrepe.
(3) Vodja obratovanja ali njegov namestnik skrbita za dnevno izvajanje notranjega nadzora nad izvrševanjem navodil za obratovanje in izpolnjevanjem pogojev, od katerih je odvisna varnost prometa na žičniški napravi. Vodja obratovanja ali njegov namestnik skrbita za to, da je osebje usposobljeno v skladu s prvim odstavkom 49. člena.
51. člen
(pooblastilo ministra)
(1) Vodja obratovanja in njegov namestnik morata imeti pooblastilo ministra za vodenje obratovanja žičniške naprave.
(2) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka pridobi oseba, ki je uspešno zaključila izobraževanje po programu iz tretjega odstavka tega člena. Ministrstvo vodi evidenco podeljenih pooblastil.
(3) Strokovno usposabljanje vodij obratovanja in njihovih namestnikov izvaja Gospodarska zbornica Slovenije po programu, ki ga na predlog strokovnega združenja žičničarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije predpiše minister.
(4) Če vodja obratovanja opravlja svoje delo neustrezno ali nezanesljivo, mu lahko minister na predlog inšpektorice ali inšpektorja (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo pooblastilo deloma ali v celoti odvzame. Ta določba se uporablja tudi za namestnika vodje obratovanja.
3. Organizacija obratovanja
52. člen
(način obratovanja)
(1) Žičniška naprava lahko vozi samo, če sta vodja obratovanja ali njegov namestnik na delovnem mestu ali nemudoma dosegljiva, če je osebje za upravljanje naprav in vozil ter spremstvo na delovnem mestu in če to dopuščajo vremenske razmere.
(2) Če varnost ni več zagotovljena v zadostni meri, je potrebno obratovanje prekiniti.
(3) Oseb, ki s svojim stanjem oziroma s svojim obnašanjem ogrožajo obratovanje, sami sebe ali druge osebe, se ne sme prevažati in jih po potrebi odstraniti z območja obratovanja.
(4) Upravljavec žičniške naprave mora takoj organizirati reševanje ljudi, ki se ponesrečijo ali so ogroženi na žičniški napravi ali v njenem vplivnem območju ter jim zagotoviti prvo pomoč.
(5) Upravljavec žičniških naprav, razen vlečnic, mora s periodičnimi vajami dokazati, da organizacija reševanja zadošča zahtevam.
(6) V primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na žičniški napravi, mora upravljavec te naprave o tem nemudoma obvestiti inšpektorja za žičniške naprave, v skladu s predpisi pa tudi druge pristojne organe in službe ter narediti pisno poročilo.
(7) Organizacijo reševanja iz žičniške naprave v primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na žičniški napravi predpiše minister.
53. člen
(obratovalni dokumenti)
(1) Upravljavec žičniške naprave mora izdati navodilo za obratovanje žičniške naprave. Navodilo za obratovanje mora biti v skladu s priročnikom z navodili za uporabo, ki ga izda proizvajalec.
(2) Upravljavec žičniške naprave mora zagotavljati dnevno izvajanje notranjega nadzora nad izvrševanjem navodila za obratovanje in izpolnjevanjem pogojev, od katerih je odvisna varnost obratovanja žičniške naprave.
(3) Notranji nadzor opravljajo strokovno usposobljene osebe, ki jih za to pooblasti upravljavec žičniške naprave ter določi njihove pravice in dolžnosti.
(4) Na postajah žičniške naprave, v njenih vozilih in v vplivnem območju žičniške naprave morajo biti opozorilni napisi glede vedenja oseb, ter svarilni in drugi opozorilni napisi za gibanje v okolici postaje in v vplivnem območju žičniške naprave.
(5) Upravljavec žičniške naprave mora voditi dnevnik obratovanja posamezne naprave.
54. člen
(splošni prevozni pogoji)
(1) Upravljavec žičniške naprave mora določiti splošne prevozne pogoje, obratovalni čas in cenik ter jih javno objaviti na ustreznih mestih. Splošni prevozni pogoji obsegajo določbe o tem, kdo oziroma kakšno blago in pod kakšnimi pogoji se lahko prevaža z žičniško napravo in kdo oziroma kakšno blago ne, ter kako se morajo osebe vesti na postajah žičniške naprave in pri prevozu.
(2) S splošnimi prevoznimi pogoji je potrebno zagotoviti, da osebe upoštevajo navodila obratovalnega osebja in da se pri uporabi žičniške naprave obnašajo tako, da je zagotovljeno varno in redno obratovanje in prevoz z žičniško napravo.
4. Strokovno tehnični pregled žičniških naprav
in dovoljenje za obratovanje
55. člen
(strokovno tehnični pregled)
(1) Za vsako novo žičniško napravo je potrebno pred tehničnim pregledom v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, opraviti strokovno tehnični pregled ob smiselni uporabi določb, ki urejajo postopek tehničnega pregleda. Ta pregled je treba opraviti tudi v drugih primerih, ki jih določa ta zakon.
(2) S pregledom se ugotavlja, ali je žičniška naprava opremljena in vzdrževana v skladu s predpisi in tehničnimi pravili, ki se nanašajo na konstrukcijo, opremo, vzdrževanje in oskrbljenost žičniške naprave s predpisanimi napravami.
(3) O strokovno tehničnem pregledu, s katerim se ugotovi stanje žičniške naprave se izdela zapisnik, katerega priloga so listine, ki dokazujejo navedeno stanje. Zapisnik je dokazilo o zanesljivosti objekta v smislu predpisov o graditvi objektov.
(4) Strokovno tehnične preglede opravljajo pravne osebe ali podjetniki posamezniki, ki jih za to pooblasti minister.
(5) O ugotovitvah strokovno tehničnega pregleda mora pooblaščena pravna oseba ali podjetnik posameznik obvestiti naročnika pregleda, upravljavca žičniške naprave in organ pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo.
(6) Pravne osebe ali podjetniki posamezniki lahko pridobijo pooblastilo ministra, kolikor izpolnjujejo naslednje pogoje:
– razpolagajo z ustrezno opremo za izvajanje strokovno tehničnih pregledov vključno s pregledi vrvi žičniških naprav z neporušno metodo;
– razpolagajo z zadostnim številom ustrezno strokovno usposobljenih izvajalcev strokovno tehničnih pregledov za posamezne sklope žičniških naprav in imajo tudi znanje za izvajanje strokovno tehničnih pregledov vrvi z neporušno metodo.
(7) Pogoje in postopek ugotavljanja usposobljenosti za izvajanje strokovno tehničnih pregledov predpiše minister.
56. člen
(naročilo in stroški pregleda)
(1) Upravljavec žičniške naprave mora naročiti strokovno tehnični pregled pred izdajo dovoljenja za obratovanje, po vzdrževalnih delih v javno korist, po rekonstrukciji žičniške naprave, po vsaki poškodbi ali drugem dogodku, ki lahko vpliva na varnost žičniške naprave (npr. potres ali druge naravne nesreče), in takrat ko sodi, da je tak pregled potreben.
(2) Strokovno tehnični pregled lahko v primerih iz prejšnjega odstavka odredi tudi izdajatelj dovoljenja za obratovanje ali inšpektor, pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona.
(3) Stroške strokovno tehničnega pregleda nosi upravljavec žičniške naprave, razen če je v primeru iz prejšnjega odstavka v okviru strokovno tehničnega pregleda ugotovljeno, da žičniška naprava nima pomanjkljivosti, ki bi vplivale na varnost njene konstrukcije ali obratovanja.
57. člen
(dovoljenje za obratovanje)
(1) Žičniška naprava lahko obratuje samo z dovoljenjem za obratovanje, katero mora biti stalno na žičniški napravi.
(2) Dovoljenje za obratovanje se izda po dokončnosti uporabnega dovoljenja, če je tako dovoljenje predpisano v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(3) Dovoljenje za obratovanje izda ministrstvo pristojno za promet, če:
– je opravljen strokovno tehnični pregled;
– so izpolnjeni pogoji, ki so pomembni za začetek obratovanja v skladu s koncesijo;
– je priloženo varnostno poročilo;
– je organizirano in pripravljeno obratovanje in vzdrževanje, organizirano reševanje in zagotovljeno strokovno usposobljeno osebje.
(4) Dovoljenje za obratovanje velja:
– štiri leta od dokončnosti dovoljenja za začetek obratovanja žičniške naprave na prvi lokaciji;
– tri leta vsako naslednje dovoljenje za obratovanje;
– dve leti za dovoljenje, ki je izdano po preteku 13 let od dokončnosti dovoljenja iz prve alinee prejšnjega odstavka.
(5) Upravljavec žičniških naprav mora vložiti vlogo za novo dovoljenje najkasneje tri mesece pred iztekom roka veljavnosti dovoljenja.
(6) Ministrstvo, pristojno za promet lahko z odločbo odvzame dovoljenje za obratovanje, če ugotovi, da obratovanje in vzdrževanje žičniške naprave ni v skladu z veljavnimi predpisi, zlasti če inšpektor, pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona začasno prepove obratovanje žičniške naprave.
(7) Ministrstvo vodi evidenco žičniških naprav, za katere je podeljeno veljavno obratovalno dovoljenje.
5. Vzdrževanje žičniških naprav
58. člen
(način vzdrževanja)
(1) Vzdrževanje in obnova morata zagotoviti varno obratovanje in ustrezno stanje zgradb, naprav in vozil.
(2) Vzdrževanje mora biti organizirano tako, da:
– se upoštevajo veljavni predpisi in interni akti upravljavca žičniške naprave, ki morajo biti usklajeni z navodili proizvajalca;
– imata vodja obratovanja in njegov namestnik vedno pregled nad stanjem zgradb, napravami in vozili.
(3) Vzdrževanje mora upravljavec planirati in ga urediti z delovnimi postopki in navodili.
59. člen
(vzdrževalna dela v javno korist)
(1) Za vzdrževalna dela v javno korist v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov ali drugim predpisom, ki ureja ta vzdrževalna dela, se štejejo:
– vsa dela na žičniških napravah, kolikor se ne spremenijo osnovne tehnične lastnosti žičniške naprave (kapaciteta, hitrost);
– vsa dela na obstoječih progah žičniških naprav in njihovem vplivnem območju, kolikor se z deli ne spreminja lokacija in dimenzije nosilnih konstrukcij;
– vsa dela (popravilo in obnova vrvi žičniških naprav ter nadomestilo starih vrvi) na obstoječih žičniških napravah;
– vsa dela v obstoječih objektih v vplivnem območju žičniške naprave, kolikor se nobena od zunanjih dimenzij objekta (širina, višina, dolžina) z deli bistveno ne spremeni in se ne gradijo novi objekti.
(2) Dela iz prejšnjega odstavka so vzdrževalna dela v javno korist le, če jih je mogoče izvesti v okviru služnosti ter drugih stvarnih pravic, ki jih je že pridobil koncesionar in če se s temi deli ne poveča dotedanja raven vplivov na sosednje nepremičnine in na okolje.
60. člen
(pregledi in vzdrževalna dela)
(1) Upravljavec mora skrbeti za pravočasno in strokovno izvajanje predpisanih pregledov.
(2) Upravljavec vodi dnevnik, iz katerega so razvidna vzdrževalna dela, ugotovljene pomanjkljivosti in motnje, izredni dogodki, kakor tudi sprejeti ukrepi.
(3) Na zahtevo pristojnega inšpektorja mora upravljavec predložiti dnevnik iz prejšnjega odstavka.
61. člen
(pravice upravljavca na nepremičninah tretjih oseb)
(1) Poleg pravic, ki jih koncesionar za graditev žičniške naprave pridobi na podlagi pravnega posla ali z odločbo o omejitvi ali obremenitvi lastninske pravice ima upravljavec pri zagotavljanju varnega obratovanja žičniških naprav in pri vzdrževanju teh naprav še naslednje pravice:
– nemoten vstop in prehod preko nepremičnine, ko je to potrebno za redno obratovanje žičniške naprave, njeno vzdrževanje in preglede;
– odstranjevanje dreves in vej ter druge vegetacije, kakor tudi drugih ovir, v varovalnem pasu žičniške naprave, kakor tudi drugo potrebno ureditev proge žičniške naprave.
(2) Če ni v pogodbi z lastnikom nepremičnine ali v odločbi o omejitvi ali obremenitvi lastninske pravice drugače določeno, mora upravljavec žičniške naprave lastniku nepremičnine povrniti dejansko škodo, ki mu s posegi iz prejšnjega odstavka nastane.
(3) Upravljavec žičniške naprave v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, sodeluje v postopku določanja projektnih pogojev in izdaja soglasja za posege v varovalni pas žičniške naprave.
VII. INŠPEKCIJSKI NADZOR
62. člen
(nadzorni organ)
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravlja organ, pristojen za inšpekcijski nadzor v prometu.
(2) V organu iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov inšpektorji za žičniške naprave.
63. člen
(obseg nadzora)
Inšpektor za žičniške naprave nadzoruje zlasti:
– stanje žičniških naprav, obratovanje, njihovo vzdrževanje ter izvajanje tehničnih in drugih predpisov, s katerimi se zagotovi sposobnost žičniških naprav za varen in neoviran prevoz;
– izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov o pogojih obratovanja žičniških naprav, njihovem varovalnem pasu in o ukrepih za varno obratovanje;
– uporabo tehničnih predpisov, normativov in standardov pri izvajanju del in uporabi materialov pri gradnji in rekonstrukciji žičniških naprav.
64. člen
(ukrepi inšpektorja)
Poleg ukrepov, za katere je pooblaščen po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, inšpektor za žičniške naprave glede na naravo kršitve z odločbo odredi:
– da se pomanjkljivosti, ki jih ugotovi pri gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževanju žičniških naprav odpravijo v roku, ki ga določi;
– da se pomanjkljivosti na žičniških napravah, ki ogrožajo varnost obratovanja na njih ali druge pomanjkljivosti, odpravijo v roku, ki ga določi;
– da se morajo ustaviti dela v neposredni bližini žičniške naprave, ki lahko spravijo v nevarnost njeno obratovanje;
– začasno prepoved obratovanja na novi ali rekonstruirani žičniški napravi, ki še ni tehnično pregledana;
– da se odstrani z dela delavca na žičniški napravi, če nima predpisane strokovne usposobljenosti, če ne izpolnjuje predpisanih zdravstvenih pogojev, če je vinjen, ali če zaradi drugih psihofizičnih lastnosti ogroža varnost obratovanja na žičniški napravi;
– da se začasno prepove ali omeji obratovanje na žičniški napravi, če je to potrebno, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi;
– prepoved ali omejitev gibanja ljudi v najbližji okolici žičniške naprave, če bi bila s tem ogrožena varnost ljudi.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
65. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 600.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če kot investitor ali njegov pooblaščeni zastopnik ne zagotovi izdelave varnostne analize in varnostnega poročila (9. člen tega zakona).
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
66. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 600.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik – upravljavec žičniške naprave:
– če ne opremi ali ne vzdržuje žičniške naprave ali če ne obratuje na žičniški napravi tako, da sta zagotovljena varnost prevoza in obratovanja žičniške naprave, varnost ljudi in premoženja na njej in v njenem vplivnem območju, kakor tudi varnost delavcev, ki upravljajo, vzdržujejo, popravljajo in pregledujejo žičniško napravo (48. člen);
– če ne organizira reševanja ljudi, ki se ponesrečijo na žičniški napravi ali v njenem varovalnem pasu ter jim ne zagotovi prve pomoči (52. člen);
– če imenuje vodjo obratovanja in njegovega namestnika, ki nimata ustreznega pooblastila ministra (50. in 51. člen);
– obratuje žičniško napravo brez dovoljenja za obratovanje (57. člen);
– ne vodi dnevnika o vzdrževalnih delih, ugotovljenih pomanjkljivostih in motnjah, izrednih dogodkih in sprejetih ukrepih (60. člen).
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku – upravljavcu žičniške naprave, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
67. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 600.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik – pooblaščena organizacija, če v zapisniku o strokovno tehničnem pregledu potrdi sposobnost žičniške naprave za obratovanje, čeprav obstajajo takšne pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost prometa na žičniški napravi in v njenem vplivnem območju.
(2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku – pooblaščeni organizaciji.
68. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 300.000 do 750.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik – upravljavec žičniške naprave:
– če prevaža ljudi na tovornih žičnicah v nasprotju z določbami tega zakona (3. člen);
– če ne opravlja dnevno notranjega nadzora (53. člen);
– če ne zagotovi strokovno tehničnega pregleda žičniške naprave, kadar to zahteva ta zakon (56. člen).
(2) Z globo od 50.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku – upravljavcu žičniške naprave, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
69. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 250.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik – upravljavec žičniške naprave:
– če ne skrbi za red in varnost ljudi na vseh objektih žičniške naprave in v njenem vplivnem območju (48., 54. člen);
– če ne postavi opozorilnih napisov po določbah 53. člena tega zakona;
– če v primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na žičniški napravi, upravljavec te naprave o tem ne naredi pisnega poročila ali nemudoma ne obvesti inšpektorja za žičniške naprave (52. člen);
– če ne določi delavcev, ki so odgovorni za obveščanje o nesreči (52. člen);
– če nima opreme za reševanje ljudi, sredstev za prvo pomoč ali če ne zagotovi prostora za reševalce in ponesrečence (52. člen);
– če ne izda navodila za obratovanje žičniške naprave (53. člen);
– če ne vodi dnevnika obratovanja (53. člen);
– če ne objavi splošnih prevoznih pogojev, obratovalnega časa in cenika (53. člen);
– če dela na žičniških napravah opravljajo delavci, ki nimajo predpisane strokovne usposobljenosti ali ne izpolnjujejo zdravstvenih pogojev (49., 50. člen).
(2) Z globo od 50.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku – upravljavcu žičniške naprave, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
70. člen
(prekršek)
(1) Z globo od 250.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik – pooblaščena organizacija, če takoj ne obvesti upravljavca žičniške naprave in pristojni inšpekcijski organ o pomanjkljivostih, ki ogrožajo varno obratovanje žičniške naprave (55. člen).
(2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo od 50.000 do 150.000 tolarjev tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku – pooblaščeni organizaciji.
71. člen
(prekršek)
(1) Z globo od 150.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, če v varovalnem pasu žičniške naprave gradi objekte ali naprave, ki ogrožajo varnost prometa na žičniški napravi brez soglasja iz tretjega odstavka 61. člena tega zakona ali v nasprotju z njim.
(2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo 50.000 do 150.000 tolarjev tudi odgovorna oseba pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku posamezniku.
72. člen
(prekršek)
Z globo od 50.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če s svojim obnašanjem ogroža obratovanje žičniške naprave, svojo varnost ali varnost drugih oseb (52. člen).
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
73. člen
(predpisi ministra)
(1) Minister izda podzakonske akte iz 5., 10., 19., 49., 51., 52. in 55. člena tega zakona najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona
(2) V roku iz prejšnjega odstavka izda minister, pristojen za zdravje, ob soglasju ministra, predpis iz 49. člena tega zakona.
74. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o varnosti na žičnicah in vlečnicah (Uradni list SRS, št. 17/81, 29/86, 5/90 in Uradni list RS, št. 8/91).
(2) Do izdaje ustreznih predpisov na podlagi tega zakona se še naprej uporabljata naslednja predpisa, izdana na podlagi zakona o varnosti na žičnicah in vlečnicah (Uradni list SRS, št. 17/81, 29/86, 5/90 in Uradni list RS, št. 8/91), kolikor nista v nasprotju s tem zakonom:
– pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki opravljajo dela na žičniških napravah (Uradni list SRS, št. 21/86);
– pravilnik o žičnicah in vlečnicah (Uradni list SRS, št. 14/84, 16/87 in Uradni list RS, št. 6/97).
75. člen
(obratujoče žičniške naprave)
Ne glede na določbi 11. in 14. člena tega zakona se lahko v žičniških napravah, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona veljavno obratovalno dovoljenje, uporabljajo varnostni sklopi brez znaka skladnosti CE in spremljajoče izjave v skladnosti, in podsistemi žičniških naprav brez izjave o skladnosti ter tehnične dokumentacije, če so bili v žičniško napravo vgrajeni pred uveljavitvijo tega zakona.
76. člen
(obveznost pridobitve koncesij za graditev)
(1) Lastniki žičniških naprav, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona veljavno obratovalno dovoljenje, morajo pridobiti koncesijo za graditev v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Lastniki žičniških naprav iz prejšnjega odstavka pridobijo koncesijo za navedene žičniške naprave brez javnega razpisa.
(3) Vlogo za pridobitev koncesije iz prvega odstavka tega člena morajo lastniki žičniških naprav vložiti v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Vloga mora vsebovati podatke, ki jih ta zakon predpisuje za vsebino vloge o zainteresiranosti, priloženo pa ji mora biti obratovalno dovoljenje, ki je veljalo na dan uveljavitve tega zakona.
(4) Koncesijski akt za posamezno žičniško napravo sprejme pristojni organ koncedenta najkasneje v 12 mesecih po vložitvi vloge iz prejšnjega odstavka, brez predhodne ocene potrebe po žičniški napravi in sprejema lokacijskega načrta.
(5) Po preteku roka iz prvega odstavka tega člena žičniška naprava ne sme več obratovati, razen če koncesijska pogodba ni bila podpisana iz razlogov, ki niso na strani lastnika žičniške naprave.
77. člen
(uskladitev dejavnosti upravljavcev)
Upravljavci žičniških naprav morajo uskladiti svojo dejavnost z določbami tega zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
78. člen
(določitev javnih služb)
(1) Lokalne skupnosti morajo najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona za žičniške naprave, ki obratujejo ob uveljavitvi tega zakona in za katere je njihova dejavnost po dosedanjih občinskih predpisih bila določena kot javna služba oziroma komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena, določiti ali opravljajo javno službo po tem zakonu.
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka za žičniške naprave iz prejšnjega odstavka prenehajo obveznosti v zvezi z opravljanje javne službe, za katere občinski predpis ne določi na novo, da opravljajo javno službo.
79. člen
(uporaba določb o globah)
Globe, določene s tem zakonom se do začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo kot denarne kazni, in sicer za:
1. prekršek iz 65. člena tega zakona:
– pravna oseba v razponu od 600.000 do 1,000.000 tolarjev;
– samostojni podjetnik posameznik v razponu od 600.000 do 1,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 100.000 do 300.000 tolarjev;
2. prekršek iz 66. člena tega zakona:
– pravna oseba v razponu od 600.000 do 1,000.000 tolarjev;
– samostojni podjetnik posameznik v razponu od 600.000 do 1,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 100.000 do 300.000 tolarjev;
3. prekršek iz 67. člena tega zakona:
– pravna oseba v razponu od 600.000 do 1,000.000 tolarjev;
– samostojni podjetnik posameznik v razponu od 600.000 do 1,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 100.000 do 300.000 tolarjev;
4. prekršek iz 68. člena tega zakona:
– pravna oseba v razponu od 300.000 do 750.000 tolarjev;
– samostojni podjetnik posameznik v razponu od 300.000 do 750.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 50.000 do 200.000 tolarjev;
5. prekršek iz 69. člena tega zakona:
– pravna oseba v razponu od 250.000 do 500.000 tolarjev;
– samostojni podjetnik posameznik v razponu od 250.000 do 500.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev;
6. prekršek iz 70. člena tega zakona:
– pravna oseba v razponu od 250.000 do 500.000 tolarjev;
– samostojni podjetnik posameznik v razponu od 250.000 do 500.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev;
7. prekršek iz 71. člena tega zakona:
– pravna oseba v razponu od 150.000 do 300.000 tolarjev;
– samostojni podjetnik posameznik v razponu od 250.000 do 500.000 tolarjev;
– fizična oseba v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev;
8. prekršek iz 72. člena tega zakona:
– posameznik v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev.
80. člen
(uveljavitev)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 327-04/03-5/1
Ljubljana, dne 28. novembra 2003.
EPA 921-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.