Na podlagi določil 74., 75. in 76. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), zakona o prekrških, (Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00, 24/01, 7/03), 18. člena statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 37/99, 48/02, 52/02 – popr.), je Občinski svet občine Radeče na 7. seji dne 12. 11. 2003 sprejel

S tem odlokom se določa zavarovano območje vodnega vira vrtine VJ – 2, Samčeva reber, Kompanija in Močila, Ivje, Vovkove skale, Svibno-Počakovo, Rudna vas, Obrežje na območju Občine Radeče, varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vodnega vira pred onesnaženjem.

Obseg zavarovanja območja zajetja pitne vode vrtine VJ – 2, Samčeva reber, Kompanija in Močila, Ivje, Rudna vas, Vovkove skale, Svibno–Počakovo, Obrežje in varstvenih pasov je grafično prikazan v kartografskih predlogih hidrogeoloških razmer na vodozbirnih območjih zajetij pitne vode za Radeče, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana, TOZD Geologija, geotehnika in geofizika pod številko 103-1/88 in v strokovnih podlagah za zavarovanje zajetij pitne vode, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana pod štev. 412-1/88 marec 1989 in GEO – HIDRO d.o.o. Preserje in se nahajajo na vpogled na sedežu Javnega podjetja Komunala Radeče.
Kartografski in tekstualni predlogi vsebujejo podatke o lokaciji vodnega vira, izdatnosti, mejah prispevnega območja, hidrogeoloških karakteristikah ozemlja, kakor tudi vrise mej varstvenih pasov v preglednih katastrskih načrtih v M1: 5000.

Zavarovano območje zajetja pitne vode vrtine VJ – 2, Samčeva reber, Kompanija in Močila, Ivje, Vovkove skale, Svibno-Počakovo, Rudna vas, Obrežje je razdeljeno v naslednje varstvene pasove:
– najožji varstveni pas (cona 1) z najstrožjim režimom varovanja,
– ožji varstveni pas (cona 2) s strogim režimom varovanja,
– širši varstveni pas (cona 3) z blagim – sanitarnim režimom varovanja.

Z namenom zavarovanja posameznih varstvenih pasov zajetij vrtine VJ – 2, Samčeva reber, Kompanija in Močila, Ivje, Vovkove skale, Svibno-Počakovo, Rudna vas, Obrežje, ta odlok določa, kaj je na območju posameznega varstvenega pasu:
– prepovedano graditi, izvajati, uporabljati, opredeljevati in odlagati,
– obvezno (graditi, izvajati in sanirati),
– dovoljeno (izvajati, graditi in adaptirati, nadzirati in prizidati),
– potrebno preurediti.

Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas (cona 3) veljajo tudi za oba znotraj ločena pasova (coni 1 in 2).

Najožji varstveni pas – cona 1, predstavlja območje z najstrožjim režimom varovanja, v katerem je dovoljenja le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo. Zemljišče najožjega varstvenega pasu mora biti odkupljeno in zemljiško knjižno vpisano na lastnika vodovoda (koncedenta).
Območje mora biti fizično zavarovano-ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami. Dostop na območje najožjega varstvenega pasu je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda, inšpekcijskim službam ter pooblaščenim delavcem pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje pitne vode.
V območju najožjega varstvenega pasu ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter gnojenje.

Ožji varstveni pas – cona 2, predstavlja območje s strogim režimom varovanja pitne vode in obsega prostor, kjer še obstaja možnost hitrega posrednega ali neposrednega onesnaženja zajetja pitne vode.

V ožjem varstvenem pasu je prepovedano:
1. graditi:
– proizvodne in obrtno servisne objekte,
– energetske objekte, ki bi s svojo tehnologijo škodljivo vplivali na vodni vir,
– stanovanjske in poslovne objekte brez rešene dispozicije odpadnih in površinskih voda preko kanalskega sistema izven območja varstvenih pasov,
– pralnice avtomobilov,
– kampe, kopališča,
– ceste ter železnice,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi,
– naftovode, plinovode,
– ponikovalnice za odpadne in padavinske vode iz cestišč,
– komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo količino zajetja pitne vode,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča posebnih odpadkov,
– pokopališča,
– podzemna skladišča,
– bencinske servise;
2. izvajati:
– cestni in železniški promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– izkop gramoza ob in iz vodotokov in v novih gramoznicah ter eksploatacijo kamna v kamnolomih in peskokopih,
– spremembo namembnosti in dejavnost objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– namakanje kmetijskih površin,
– gnojenje tal z odplakami in odpadki,
– ponikanje padavinskih vod s prometnih in manipulacijskih površin,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjaka izven vodarne;
3. uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojil, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode,
– za vodo nevarne in škodljive snovi pri vzdrževanju železniških tirov in drugih zunanjih objektov;
4. vgrajevati:
– toplotne črpalke – izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
5. opredeljevati:
– nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa;
6. odlagati:
– odpadke.

V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
1. graditi:
– neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– utrjene neprepustne prometne in manipulacijske površine,
– lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je mogoče ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
2. izvajati:
– odvajanje fekalne (komunalne) in tehnološke vode v javno kanalizacijo,
– odvajanje vode iz utrjenih prometnih in manipulativnih površin,
– opremljanje cest z ustrezno signalizacijo (opozorilne table);
3. sanirati:
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh.

V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno:
1. izvajati:
– dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo,
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz 26. člena tega odloka ugotovi, da ne predstavlja nevarnost za kvaliteto in količino pitne vode,
– športno-rekreacijske dejavnosti;
2. graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju, če je urejeno odvajanje in čiščenje odplak,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte varstvenega pasu, če je urejeno odvajanje odplak,
– objekte družbenega standarda za osnovno prebivalstvo, če je urejeno odvajanje odplak,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev, če je urejeno odvajanje odplak,
– skladišče za kurilno olje prostornine do 5 m3, če so opremljena z neprepustno lovilno skledo enakega volumna,
– športno-rekreacijske objekte z minimalni spremljajočimi objekti, če je urejeno odvajanje odplak;
3. adaptirati, nadzidati, prizidati:
– objekte in naprave tako, da ne ogrožajo vira pitne vode.

V ožjem varstvenem pasu je potrebno preurediti:
– greznice in gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja v podzemno vodo oziroma prelivanja na površino,
– obstoječe ceste in železniške proge tako, da se z rekonstrukcijo le-teh doseže, da v primeru incidentov morebitne razlite tekočine ne morejo posredno ali neposredno pronicati in ponikati do podtalnice.

Širši varstveni pas (cona 3), predstavlja območje z blagim – sanitarnim režimom varovanja in zajema prostor, kjer obstaja možnost, da se padavine iz celotnega padavinskega območja infiltrirajo oziroma površinsko pritečejo do izvira voda, oziroma prostor, kjer naj se zagotavlja zaščita pred nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi, ter nevarnimi kemičnimi in radiološkimi onesnaženji.

V širšem varstvenem pasu je prepovedano:
1. graditi:
– proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti) oziroma ali so večja, kot jih dopuščajo predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi,
– naftovode,
– ponikovalnice za odpadne vode,
– nove komunalne čistilne naprave nad 2000 EE,
– objete, ki bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira,
– odlagališča in pretvorne postaje komunalnih posebnih odpadkov,
– pralnice avtomobilov, ki nimajo priključka na kanalizacijo,
– nova pokopališča;
2. izvajati:
– cestni in železniški promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– izkop gramoza ob vodotokih in iz njih ter v novih gramoznicah, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– izkop peska in kamna (z izjemo kamnolomov, ki so opredeljeni kot kamnolomi posebnega družbenega pomena),
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema,
– sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vrednosti upravljalca vodovoda,
– posek lesa na večji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja vodnega vira,
– množično vzrejo živali,
– gnojenje tal z odplakami in odpadki,
– vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
3. uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in so opredeljena v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode;
4. vgrajevati:
– toplotne črpalke – izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
5. odlagati:
– odpadke.

V širšem varstvenem pasu je dovoljeno:
1. graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih strnjenih naselij, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev in če je ustrezno urejeno odvajanje in čiščenje odplak,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, z urejenim odvajanjem odplak,
– objekte družbenega standarda za osnovno oskrbo prebivalstva, z urejenim odvajanjem odplak,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev, z urejenim odvajanjem odplak,
– skladišča za kurilno olje prostornine do 200 m3. Skladišča morajo imeti stopnjo zaščite (dvoplastna cisterna);
2. izvajati:
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena iz 26. člena ugotovi, da ne ogrožajo kakovosti pitne vode,
– športno-rekreacijske dejavnosti,
– ponikanje strešnih voda,
– namakanje kmetijskih površin s čisto vodo,
– pokop na območju, kjer je nad podtalnico ugotovljena plast za vodo nepropustne gline;
3. adaptirati, nadzirati in prizidati:
– objekte in naprave tako, da ne ogrožajo virov pitne vode.

V širšem varstvenem pasu je obvezno:
1. graditi:
– vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; vodotesnot mora izvajalec dokazati z atestom,
– greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati fekalne vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic. Te greznice so začasne, in sicer do zgraditve nove javne kanalizacije,
– urejene nepropustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo (ali prek maščobnika v ponikovalnico),
– lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
2. odvajati:
– v kanalizacijo odpadne (komunalne) in tehnološke vode;
3. opremiti:
– ceste z ustrezno signalizacijo (opozorilne table);
4. sanirati:
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh,
– obstoječe bencinske servise, tako da imajo največjo skupno prostornino skladišča 200 m3 in prvo stopnjo zaščite (dvoplaščna cisterna s stalnim merjenjem tekočine med plašči ali s signalizacijo);
5. izvajati:
– rekonstrukcije obstoječih cest in železniških prog tako, da v primeru morebitne razlike tekočine ne morejo ponikati v podtalnico.

Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.

Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, po cestah in železnici na območju širšega varstvenega pasu, je omejena na 40 km/h.

Varstveni pasovi vodnih virov se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na meji pasu ob cestah in poteh.

O režimu opravljanja z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove lastnike pristojne službe Občine Radeče.

Občina Radeče uvede in vodi kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi in drugih nevarnih onesnaževalcev, ki so v območju varstvenih pasov pitne vode.
Ta mora biti izdelan v rokih in po metodologiji, ki jo predpišejo predlogi sanacijskih ukrepov.

1. Nadzor nad izvajanjem ukrepov na zavarovanih območjih izvajajo:
– pooblaščene institucije za izvajanje kontrole nad kvaliteto pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo pitne vode ter varovanih področij,
– inšpekcijski organi, predvsem vodnogospodarska in zdravstvena inšpekcija z izdajanjem soglasij in dovoljenj ter neposrednega inšpekcijskega nadzora,
– upravni delavci na področju upravnih postopkov izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj za posege v prostor na območju varovanih področij vodnih virov,
– upravljalci javnih in lokalnih vodovodnih sistemov,
– uporabniki pitne vode.
2. Nadzor se izvaja nad:
– stanjem zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov,
– dokumentacijo za izvajanje posegov v prostor zavarovanih območij,
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih prostorih,
– izvajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih področjih v prostorskem planu oziroma v upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

Za ugotovitev in določitev onesnaževalcev ter uspešno sanacijo obstoječega stanja v varstvenih pasovih virov pitne je potrebno izdelati predlog sanacijskih ukrepov. Po naročilu Občine Radeče jih izdela za to področje strokovno usposobljena institucija, potrdi pa jih občinski svet v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
Onesnaževalci v varstvenih pasovih in občina kot nosilec razvoja komunalne infrastrukture morajo na podlagi sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe, ki morajo vsebovati tehnične rešitve sanacije, koncept financiranja, roke za izvedbo in ostale obveznosti. Sanacijski programi morajo biti izdelani v roku treh let po uveljavitvi tega odloka. Sanacijske programe predpišejo pristojne inšpekcijske službe, ki tudi opravljajo nadzor nad izvajanjem le-teh.
Sredstva za izdelavo sanacijskih programov ter njihovo izvedbo zagotavljajo onesnaževalci za svoje programe in Občina Radeče za sanacijo v smislu ekološke sanacije nelegalnih odlagališč in izgradnje komunalne in druge potrebne infrastrukture. Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v letne plane onesnaževalcev in občinski proračun.

Uveljavljenje varovalnega režima na zavarovanih območjih se uresničuje:
– z izvajanjem postopkov sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišča na področju varstvenih pasov vodnih virov,
– s predpisovanjem pogojev sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za objekte, ki se predvidevajo v varstvenem pasu,
– z nadzorom in inšpekcijo nad izvajanjem zaščitnih in drugih ukrepov v varovalnem območju vodnega vira,
– z omejevanjem izkoriščanja kmetijskih površin in drugih naravnih virov (gramoz, vodne količine).
Uveljavljanje varovalnega režima prične veljati v roku 8 dni po uveljavitvi tega odloka, dolžne so ga uveljavljati vse upravne službe, ki izvajajo upravne postopke za območje Občine Radeče.

Z denarno kaznijo od 1 mio do 10 mio SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši določila 6., 8., 9., 10., 11., 13., 14. in 15. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Upravljalci vodovodov morajo v dveh letih po uveljavitvi tega odloka urediti najožje varstvene pasove zajetja, s katerim upravljajo na način, kot to določa 6. člen tega odloka.

Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora za izdajo gradbenega dovoljenja investitor pridobiti oceno vpliva posega na vir pitne vode pri pooblaščeni organizaciji, ki spremlja kakovost vode na območju Občine Radeče. Ocena je podlaga za izdajo soglasja pristojne zdravstvene inšpekcije.

Če se z ukrepi iz ožjega varstvenega pasu omeji obstoječe kmetijsko izkoriščanje zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.
Breme omejitve rabe zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na osnovi ugotovljenega javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine iz prvega odstavka tega člena.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec vodovoda (koncesionar). Le temu mora biti ob ceni pitne vode zagotovljen vir sredstev (ekološka taksa).

S sprejemom tega odloka preneha veljati odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za varovanje vodnih virov za vodovod Radeče št. 352-19/88, z dne 24. maja 1989.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.