Uradni list

Številka 114
Uradni list RS, št. 114/2003 z dne 21. 11. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 114/2003 z dne 21. 11. 2003

Kazalo

5020. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za posege v prostor na območju Občine Šempeter-Vrtojba, stran 15615.

Na podlagi 9. člena statuta Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 3/99), zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) je Občinski svet občine Šempeter-Vrtojba na 8. seji dne 25. 9. 2003 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za posege v prostor na območju Občine Šempeter-Vrtojba
(Uradne objave, št. 1/01 in 14/01) – uradno prečiščeno besedilo
Prvi del
UVODNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet odloka)
Prostorski ureditveni pogoji za posege v prostor na območju Občine Šempeter-Vrtojba upoštevajo usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šempeter-Vrtojba za obdobje 1986–2000 z usmeritvami prostorskega razvoja občine do leta 2020 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Šempeter-Vrtojba za obdobje 1986–1990, dopolnitve odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje 1986–2000 iz leta 2001 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 1/87, 3/90, 1/93) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Nova Gorica za obdobje 1986–1990 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 7/87, 3/90, 1/93), ki velja za območje Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 11/02 – v nadaljevanju: prostorski del plana Občine Šempeter-Vrtojba ).
2. člen
(Pomen izrazov)
(1) Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
1. Bruto etažna površina stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in s svetlo višino nad 2,20 m.
2. Indeks intenzivnosti izrabe zemljišča (FSI) je razmerje med bruto etažnimi površinami stavbe nad nivojem terena in površino gradbene parcele, oziroma pripadajoče gradbene parcele.
3. Dozidava stavbe je dozidava do največ 50% obstoječe tlorisne površine objekta k obstoječemu objektu ob upoštevanju meril in pogojev za urejanje prostora po urejevalnih in morfoloških enotah iz tretjega dela in iz drugih določb tega odloka.
4. Nadzidava stavbe je nadzidava obstoječega objekta do maksimalne višine objekta, določene v merilih in pogojih za urejanje prostora po urejevalnih in morfoloških enotah iz tretjega dela in drugih določb odloka.
5. Spremljajoči objekti so samostojni objekti znotraj gradbenih parcel obstoječih stavb, ki dopolnjujejo njihovo dejavnost (npr. vkopane garaže v strminah pri stanovanjski gradnji ipd.).
6. Obstoječa stavba je objekt, zgrajen na gradbeni parceli z gradbenim dovoljenjem.
7. Mansarda je etaža, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu največ 1,80 m.
8. Enodružinska stanovanjska hiša je stavba, ki obsega največ dve stanovanji in je po obliki in strukturi prilagojena gradbeni strukturi enodružinskih hiš. V manjšem obsegu je dovoljena sprememba rabe teh objektov (za okolje nemotečih poslovnih dejavnosti) v skladu z drugimi določbami tega odloka.
9. Večstanovanjska stavba je objekt, ki obsega več kot dve stanovanji s skupnimi prostori in je v pretežnem delu namenjen za stanovanjsko dejavnost ter je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi blokov, vila-bloku, ipd.
10. Prostostoječa stanovanjska stavba je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom in vsebuje eno do dve stanovanji.
11. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih stavb, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
12. Komunalna oprema je komunalna infrastruktura, ki se priključuje na omrežja oskrbovalnih sistemov in služi komunalni oskrbi območja.
13. Urejevalna enota znotraj poselitvenega območja naselja je območje, ki ima skupno prevladujočo namensko rabo in skupno gostoto pozidave. Kolikor se območje ne deli na morfološke enote, ima urejevalna enota skupne oblikovne značilnosti, skupno podrobnejšo in skupno možno dopolnilno namensko rabo. Območje ima v takšnih primerih tudi skupna določila glede dovoljenih posegov v prostor in skupni način urejanja.
14. Urejevalna enota v krajini je območje, ki ima prevladujočo in drugo namensko rabo, v nekaterih primerih pa tudi dodatno namembnost območja.
15. Morfološka enota je območje znotraj urejevalne enote, ki ima skupne oblikovne značilnosti in skupno podrobnejšo in skupno možno dopolnilno namensko rabo. Za posamezno morfološko enoto veljajo skupna določila glede dovoljenih posegov v prostor in skupni način urejanja.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v tem členu, imajo enak pomen kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.
3. člen
(Obseg in območje urejanja)
Prostorski ureditveni pogoji za posege v prostor na območju Občine Šempeter-Vrtojba (v nadaljevanju: prostorski ureditveni pogoji Občine Šempeter-Vrtojba ) veljajo na celotnem območju Občine Šempeter-Vrtojba, v katerega je vključeno poselitveno območje naselja Šempeter pri Gorici in krajina pretežnega dela k. o. Šempeter, ki spada v Občino Šempeter-Vrtojba, ter poselitveno območje naselja Vrtojba in krajina celotne k. o. Vrtojba. Natančna meja občine je določena v prostorskem delu plana Občine Šempeter-Vrtojba.
4. člen
(Namen in vsebina)
(1) Namen prostorskih ureditvenih pogojev Občine Šempeter-Vrtojba je v skladu s prostorskim delom plana Občine Šempeter–Vrtojba določiti območja namenske rabe prostora, pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje prostora in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.
(2) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju Občine Šempeter-Vrtojba, spremembe in dopolnitve, je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.
1. V tekstualnem delu so v skladu z osnovno namensko rabo prostorskega dela plana Občine Šempeter–Vrtojba podana splošna in podrobnejša merila in pogoji za urejanje prostora, graditev ali prenovo stavb in naprav glede na njihovo lego, funkcijo, velikost in oblikovanje na območju Občine Šempeter-Vrtojba, in sicer:
– splošna merila in pogoji za načrtovanje prostora (za osnovno namensko rabo prostora, varstvo okolja, preprečevanje naravnih nesreč, gradnjo, oblikovanje stavb, komunalno opremo stavb, parcelacijo zemljišč, izkoriščenost zemljišč za gradnjo in za varovanje in omejitve v prostoru),
– podrobnejša merila in pogoji za načrtovanje v prostoru po urejevalnih in morfoloških enotah z določitvijo območij pretežne – podrobnejše, podrobne in možne dopolnilne namenske rabe prostora za poselitvena območja naselij in za krajinska območja s prevladujočo in dopolnilno namensko rabo ter ureditvena območja, za katera se bodo izdelovali lokacijski načrti.
2. Kartografski del odloka sestavljajo:
– karte urejevalnih enot in režimov v merilu 1:5000,
– karte varovanj in omejitev v merilu 1:5000.
Priloge h kartografskemu delu odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju Občine Šempeter-Vrtojba, spremembe in dopolnitve, so tudi ustrezna kartografska dokumentacija prostorskega dela plana Občine Šempeter–Vrtojba.
(3) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju Občine Šempeter-Vrtojba, spremembe in dopolnitve, je podlaga za pripravo lokacijskih informacij za gradnjo na obravnavanih območjih. Lokacijska informacija je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Določa pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, ki se ne urejajo z lokacijskimi načrti, oziroma s prostorskimi izvedbenimi načrti in je tudi podlaga za izdajo lokacijskih informacij za enostavne objekte, oziroma za posege v prostor na območjih, za katera po zakonu o graditvi objektov ni potrebno gradbeno dovoljenje.
5. člen
(Lokacijska informacija)
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, je dolžan vsakomur na zahtevo izdati lokacijsko informacijo.
Glede na izražen namen vsebuje lokacijska informacija podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje, ki jih določajo občinski akti (prostorski ureditveni pogoji ali prostorski izvedbeni načrti), ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju.
Lokacijska informacija je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitor oziroma projektant dobi pogoje, ki se nanašajo na skladnost objekta s prostorskim aktom na podlagi prostorske informacije.
Drugi del
SPLOŠNA MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE V PROSTORU
Prvi razdelek
OSNOVNA NAMENSKA RABA PROSTORA
6. člen
(Gradnja)
Gradnja v občinskem prostoru je možna v mejah, ki jih dopušča osnovna namenska raba prostora, skladno s prostorskim delom plana Občine Šempeter-Vrtojba ter z omejitvami rabe prostora zaradi varovanja javnih koristi v prostoru.
Možnosti rabe določenih zemljišč in s tem gradnje na teh zemljiščih so opredeljene v zakonih in drugih predpisih.
Gradnja v krajini in na poselitvenih območjih naselij se bo urejala v skladu z osnovno namensko rabo prostora in po načinih urejanja, ki so opredeljeni za vsako urejevalno enoto posebej in so prikazani v kartah urejevalnih enot in režimov.
1. Kmetijska zemljišča:
Območja kmetijskih zemljišč se delijo na najboljša (Q), druga kmetijska zemljišča (K) in kmetijska zemljišča v zaraščanju (K 1).
Na najboljših kmetijskih zemljiščih so možni le posegi, ki imajo za cilj izboljšanje njihove proizvodne sposobnosti. Kmetijske operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96), se lahko izvajajo le na območjih, ki so v dolgoročnem in srednjeročnem planu občine temu namenjena.
Na najboljših kmetijskih zemljiščih je možna tudi gradnja pod- in nadzemnih komunalnih naprav, ki ne spreminjajo kmetijske rabe in nimajo negativnih vplivov na okolje. Gradnja komunalnih naprav kot npr. črpališča odpadne in meteorne vode, razbremenilniki, zadrževalni bazeni, revizijski jaški, črpališča in hidroforne naprave za pitno vodo, vodovodni jaški in podobno ne predstavljajo spremembe kmetijske rabe.
Postavitev ograj okrog kmetijskih zemljišč je možna le v primeru, ko je ograjevanje zemljišča za območje značilno, oziroma kolikor je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Na kmetijskih zemljiščih je možno tudi postavljanje pomožnih objektov, vendar le v skladu z določili odloka o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje na območju Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 1/02), ter ob upoštevanju meril in pogojev, ki so določeni s tem odlokom.
Gradnja opornih zidov ob prometnicah je možna le takrat, ko je zaradi strukture terena to nujno potrebno, in takrat, ko za ureditev brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča, sicer je potrebno višinske razlike na terenu premoščati z brežinami.
Gradnja pod in nadzemnih komunalnih naprav in gradnja naprav za potrebe rekreacije na prostem sta na drugih kmetijskih zemljiščih in na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju možni, če se ne spreminja raba teh zemljišč in če gradnja nima negativnih vplivov na okolje.
2. Gozdna zemljišča:
Območja gozdnih zemljišč so gospodarski gozdovi (G), kjer je možno gospodarjenje z gozdovi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, ki temeljijo na trajnosti gozdov in večnamenski vlogi (lesnoproizvodna funkcija mora biti usklajena z ekološkimi in socialnimi funkcijami). Za izvajanje gozdnogospodarskega načrta in svetovanja lastnikom je pristojen Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin.
Gozdne ceste so sestavni del gozda in so javnega značaja. Gradnja gozdnih prometnic je možna le v primerih, ko gradnja takšnega objekta ne povečuje negativnega vpliva na okolje.
Potek in primernost gozdnih vlak za spravilo lesa morata biti opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu. Priprava vlak ni poseg v prostor, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.
Na območju gospodarskih gozdov je možna postavitev pomožnih objektov za potrebe gozdarstva in lovstva, ki so neobhodno potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo v skladu z odlokom o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 1/02).
Posegi v gozd oziroma v gozdni prostor so možni, kjer ni poudarjenih socialnih in ekoloških ali proizvodnih funkcij. Posegi v gozdni prostor so možni le v robnih območjih gozdnih kompleksov in v gozdovih s slabšo zasnovo.
Poseg v gozd oziroma gozdni prostor sta tudi krčitev gozdov ter izkoriščanje, ki imata za posledico spremembo gozda v pašnik ali v oboro za rejo divjadi.
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin.
Na gozdnih zemljiščih je možna tudi gradnja pod in nadzemnih komunalnih naprav, ki ne ovirajo in ne spreminjajo gozdne rabe ter nimajo negativnih vplivov na okolje. Gradnja komunalnih naprav kot npr. črpališča odpadne in meteorne vode, razbremenilniki, zadrževalni bazeni, revizijski jaški, črpališča in hidroforne naprave za pitno vodo, vodovodni jaški in podobno ne predstavljajo spremembe gozdne rabe.
3. Zemljišča za gradnjo:
Območja za poselitev so strnjena zemljišča za gradnjo znotraj poselitvenih območij naselij in razpršena zemljišča za gradnjo v krajini občinskega prostora.
Na načrtovanih zemljiščih za gradnjo je možna gradnja stavb za dejavnosti, ki jih določa prostorski del plana Občine Šempeter–Vrtojba.
Zemljišča za gradnjo vključujejo tudi gradnjo komunalne, prometne, energetske infrastrukture in objekte. Poselitvena območja naselij Šempeter in Vrtojba se delijo po pretežni namenski rabi, ki je opredeljena po urejevalnih enotah na območja za stanovanjsko gradnjo (S), za centralne dejavnosti (C), za gradnjo kmetijskih objektov (K), za rekreacijo, zelene površine in drugo (RZ), za proizvodne dejavnosti (P), za komunalo in energetiko (KE) ter za promet in zveze (PZ).
Zemljišča za gradnjo, vključno izven poselitvenih območij naselij (v krajini), se delijo na razpršeno pretežno stanovanjsko gradnjo, na gradnjo za kmetijske namene (Sk) in na turistične lokacije (St) ter za gradnjo komunalne, prometne, energetske infrastrukture in objektov.
Na obstoječih zemljiščih za gradnjo so načeloma možni vsi tisti posegi v prostor, ki služijo razvoju naselij in izboljševanju bivalnih in delovnih pogojev v njih (gradnja pod in nadzemnih napeljav, cest ter opornih zidov, preoblikovanje terena ob izvajanju zunanje ureditve objektov, gradnja stavb za vse dejavnosti, urejanje javnih zelenic in parkov ipd.), vendar le ob upoštevanju meril in pogojev, ki so določeni s tem odlokom.
Na načrtovanih zemljiščih za gradnjo je možna gradnja objektov prevladujoče namenske rabe in gradnja možne dopolnilne rabe v skladu z merili in pogoji in načinom urejanja, ki so določeni s tem odlokom.
Na nepozidanih gradbenih zemljiščih, ki so trenutno v kmetijski rabi, niso dovoljeni posegi, namenjeni izboljšanju kmetijske proizvodnje.
4. Zemljišča območij sanacije:
Območja sanacij degradiranih površin (OS) so zemljišča, ki so zaradi predhodnih rudarskih posegov (površinskih kopov) degradirana oziroma nerodovitna, in plazovita območja, ki jih je potrebno sanirati za določene namene. Ta zemljišča so namenjena športu in rekreaciji, ponovni kmetijski izrabi, proizvodnim objektom.
5. Vodna zemljišča:
Območje vodnih površin so vodotoki (V). Na vodnih zemljiščih so možni le tisti gradbeni posegi, ki izboljšujejo vodni režim (regulacije vodotokov), ali drugi posegi, ki ga ne poslabšajo.
Drugi razdelek
VARSTVO OKOLJA
7. člen
(Objekti)
Objekti morajo biti usklajeni s pogoji za varstvo okolja, ki zajemajo varstvo življenjskega in naravnega okolja, ter s pogoji rabe naravnih dobrin kot osnove zdravega in okolje ohranjajočega razvoja.
Poseg v okolje je vsako trajno ali začasno človekovo dejanje ali opustitev ravnanja, ki s svojim vplivom lahko ogroža zdravje ali okolje in ima za posledico njegovo umetno spremembo, obremenitev ali zaviranje njegovih naravnih sprememb.
Pogoji varstva okolja morajo biti v skladu z zakonskimi predpisi in se nanašajo zlasti na:
– varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ohranjanje kulturne krajine,
– zagotavljanje ustreznega varstva naravnega in življenjskega okolja,
– zagotavljanje kakovosti naravnih prvin (tla, voda, zrak),
– preprečevanje in zmanjševanje obremenitev za okolje.
Gradnja v prostoru je dovoljena, kolikor ne povzroča prekoračevanja predpisanih emisijskih in imisijskih vrednosti. Pristojni občinski upravni organ lahko glede na naravo posega ter značaj lokacije zahteva izdelavo strokovne ocene vpliva na okolje, ki ga lahko povzroči načrtovani poseg.
8. člen
(Varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ohranjanje kulturne krajine)
Gradnja mora upoštevati lokalne značilnosti narave in arhitekturne dediščine in se jim prilagoditi oziroma jih nadgraditi in s tem ohranjati in razvijati identiteto določenega območja ali naselja.
Med naravnimi danostmi je treba posebno pozornost posvetiti naravnim vrednotam, naravnim reliefnim oblikam, površinskim vodam, ohranjanju biotske pestrosti ter habitatov ogroženih in redkih rastlinskih in živalskih vrst, vegetacijskim prvinam ter drugim morfološkim prvinam, ki so v krajini zaradi geoloških razmer bodisi tipične ali pa izjemne. Na območjih naselij in kulturne dediščine pa so pomembni objekti kulturne krajine, robovi naselij, podporni in ograjni suhozidi, pridelovalne terase, znamenja in zgradbe na izpostavljenih mestih ter druge prostorske dominante, obcestni drevoredi, parkovne in druge zelene ureditve v naseljih, živice in vegetacija, ki obroblja in členi kmetijske površine, ter vidno območje oziroma neposredna bližina kulturnih in zgodovinskih spomenikov.
Gradnja ne sme uničiti ali poškodovati v prejšnjem odstavku navedenih prvin in njihovih značilnosti. Zato morajo nizkogradbena dela v največji možni meri ohraniti značilne primere visoke vegetacije in živic na območju kmetijskih zemljišč, biotope in habitate redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, terase in kamnite suhozide, struge odvodnikov ipd. Visokogradbena dela oziroma gradnja stavb pa se mora prilagoditi prevladujoči etažnosti obstoječih stavb, njihovi legi v odnosu do reliefa ali javne ceste, obliki in kritini njihovih streh, glavnim značilnostim njihovih fasad, kakor tudi načinu ureditve njihove neposredne okolice.
9. člen
(Varstvo naravnega in življenjskega okolja)
Varstvo naravnega in življenjskega okolja se pogojuje z zagotavljanjem ustreznega ravnanja z odpadki, s preprečevanjem onesnaževanja tal, površinskih in podtalnih voda, z omejevanjem emisij hrupa, s preprečevanjem emisij neprijetnih vonjav in škodljivih snovi v zrak.
V urejevalnih enotah, ki so namenjene proizvodnim in centralnim dejavnostim se lahko ohranjajo in nastajajo le tiste dejavnosti, ki so okoljsko neproblematične.
10. člen
(Osončenje in osvetlitev)
V okviru obstoječe strnjene pozidave se pogoji osončenja in osvetlitve z gradnjo ne smejo bistveno poslabšati.
Prostori za bivanje v novozgrajenih stanovanjskih objektih na pretežno še ne pozidanem zemljišču pa naj imajo vsaj dve uri osončenja na dan v času med 9. in 15. uro.
11. člen
(Ravnanje z odpadki)
Na območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, je organizirano zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, ki ga izvaja pooblaščena gospodarska javna služba. Ravnanje z odpadki je urejeno s pravilnikom (Uradni list RS, št. 84/98), ki določa klasifikacijski seznam odpadkov in nevarnih odpadkov ter obvezna ravnanja z njimi in druge pogoje za njihovo zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje.
12. člen
(Emisije hrupa ter snovi v ozračje in tla)
(1) Emisije hrupa:
Gradnje so možne le, kolikor mejna raven, ki je predpisana za območje naravnega ali življenjskega okolja, ne bo presežena. V primerih, ko je nameravani poseg vir hrupa, si je investitor dolžan pridobiti strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom in preverbo predvidenih ukrepov varstva pred hrupom.
V primerih, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je gradnja objektov, zlasti stanovanjskega značaja ter javnih ustanov, dopustna le v primeru, da je mogoče s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv zunanjega hrupa tako, da v prostorih ne presega dovoljene ravni.
Območja z gosto stanovanjsko pozidavo ter javne ustanove ob železniških progah in regionalnih cestah je potrebno na odsekih, kjer nivo hrupa dosega ali presega mejno raven, ustrezno zaščititi pred prekomernim hrupom.
Zaradi zaščite okolja pred hrupom in emisijami motornih vozil se javna parkirna mesta lahko uredijo:
– na odmiku vsaj 20 m od bivalnih prostorov šol, vzgojnovarstvenih in zdravstvenih ustanov,
– v novonačrtovnih okoljih na odmiku vsaj 15 m od bivalnih prostorov stanovanjskih objektov,
– v obstoječi stavbni strukturi praviloma ne velja, naj bo odmik od bivalnih prostorov stanovanjskih objektov vsaj 15 m, vendar se manjši odmik preveri in utemelji v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Navedeni minimalni odmiki so potrebni v primerih, ko so parkirna mesta na istem nivoju kot bivalni prostori, v primeru nivojskih razlik se minimalni odmik lahko ustrezno zmanjša.
Parkirišča so glede na uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96) vir hrupa, za katera je treba izdelati strokovno oceno o vplivih na okolje in oceno predvidenih ukrepov.
(2) Emisije snovi v ozračje:
Za gradnje, kjer so možne emisije snovi v ozračje, je treba izdelati strokovno oceno emisij v zrak ter oceno predvidenih ukrepov za njihovo zmanjševanje.
Emisije snovi v ozračje iz nepremičnih virov so predpisane z uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94 in 68/96).
Pri projektiranju za gradnjo je potrebno:
– skrbeti, da ta sredstva ne pridejo v stik s človekom, vodami in vodnimi viri, z objekti za preskrbo s pitno vodo, z območji varovanja vodnih virov in drugimi zemljišči, na katerih njihova uporaba ni dovoljena. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena tudi na drugih območjih in objektih, kjer bi utegnila ogroziti zdravje in življenje ljudi, živali in drugih koristnih organizmov ali povzročiti poškodbo ali onesnaženje gojenih rastlin in zemlje. Imetniki, javni zavodi in vsi, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, morajo skrbeti za uporabo ustreznih naprav glede na biotični cilj in vrsto fitofarmacevtskih sredstev;
– pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev na parcelah, ki mejijo na vrtove, hiše, vrtce, bolnišnice in druge podobne objekte, je treba vsaj dva dni pred začetkom škropljenja obvestiti omenjene sosede o datumu in uri škropljenja ter o uporabljenem fitofarmacevtskem sredstvu.
(3) Emisije snovi v tla:
Vnos snovi v tla ali na tla je izpuščanje, oddajanje ali odlaganje nevarnih snovi ali rastlinskih hranil, pri vnašanju blata čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug in jezer, pri namakanju rastlin ali pri gnojenju z živalskimi ali rudninskimi gnojili.
Vnos snovi v tla je prepovedan na nerodovitnih zemljiščih, na gozdnih zemljiščih, če z uredbo ni drugače določeno (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, Uradni list RS, št. 68/96), in na območjih varstvenih pasov vodnih virov.
Gnojenje z gnojevko ali z gnojnico je prepovedano od 15. novembra do 15. februarja na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na vodnih zemljiščih, na strmih pobočjih, na stavbnih zemljiščih ter na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje.
Prepovedan je tudi vnos blata, komposta z omejeno uporabo ali mulja na območjih, navedenih v prejšnjem odstavku, poleg tega pa še na območjih pridelave rastlin za neposredno prehrano ljudi, na travnikih, pašnikih ter njivah s krmnimi poljščinami, razen po zadnji košnji ali paši, na kraških območjih, močvirjih in barjih ter narodnih parkih.
Pogoji za vnos komposta z omejeno uporabo so določeni z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
13. člen
(Vode)
Varstvo voda pomeni varstvo površinskih (tekočih in stoječih) voda in podtalnice pred onesnaževanjem z vsemi nevarnimi in škodljivimi snovmi. Fekalne in vse odpadne vode morajo biti odvajane v odvodne kanalizacijske sisteme, ki morajo poleg zbirnega in prevodnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje odpadnih voda pred izlitjem v odvodnike. Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav morajo biti posebej onesnažene (tehnološke) odpadne vode pred izpustom v kanalizacijski sistem nevtralizirane oziroma prečiščene do tiste mere, ki jo sistem dopušča. Kjer odvodnih naprav še ni, oziroma njihova izgradnja kratkoročno ni predvidena, je potrebno odplake voditi na manjše naprave za delno ali popolno mehansko – biološko čiščenje.
Kakovost voda ogrožajo predvsem tisti posegi v prostor, ki služijo skladiščenju in pretakanju tekočih goriv in nevarnih snovi, zbiranje, shranjevanje in odvajanje odplak in drugih odpadnih voda, odlaganje odpadkov, gnojenje in uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izsekavanje vegetacije, posegi, ki poškodujejo tla in matično kamnino ipd.
Skladišča tekočih goriv in drugih strupenih snovi morajo biti zato grajena tako, da je onemogočeno razlivanje in izcejevanje le-teh v podtalje, kanalizacijo ali v odvodnike.
Odvodni sistemi za padavinske vode s tistih prometnih površin, kjer obstaja nevarnost razlitja tekočih goriv ali drugih nevarnih tekočin, morajo zato obsegati ustrezne lovilne objekte in naprave za zajem teh tekočin in snovi, da se tako prepreči odtok teh tekočin v odvodnike.
Na varovanem območju vodnih virov in podtalnice, ki so ali ki bodo določena z odloki o zavarovanju teh virov, je v ožjem varstvenem pasu prepovedana gradnja, ki ustvarja fekalije in druge strupene snovi.
Fekalne vode in druge odpadne vode (tehnološke) morajo biti odvajane v odvodne kanalizacijske sisteme, ki morajo poleg zbiralnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike. Izgradnja odvodnega sistema z biološkim čiščenjem odpadnih komunalnih vod bo urejena v obdobju petih let.
Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav morajo biti posebno onesnažene (tehnološke) odpadne vode pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma prečiščene do tiste mere, ki jo sistem dopušča.
Gnojevk in gnojnic iz hlevov in farm ni dopustno priključevati na kanalizacijski sistem.
V ta namen je potrebno urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter po ustreznem tretiranju odvažati na kmetijske površine.
Tretji razdelek
PREPREČEVANJE NARAVNIH NESREČ
14. člen
(Naravne katastrofe)
(1) Zaradi varstva pred naravnimi katastrofami je potrebno upoštevati zlasti nevarnost potresov in poplav.
Območje občine spada pretežno v VII.–VIII. stopnjo seizmične ogroženosti.
Zaradi preprečevanja škod, ki bi nastale s potresom, ali pa prekomernih stroškov, ki bi nastali zaradi preventivnih ukrepov, se je potrebno pri gradnji objektov izogniti – če za to ni posebej utemeljenih razlogov – nehomogenim, nasutim in nasploh nestabilnim zemljiščem na območju VII. in VIII. seizmičnega razreda, sicer pa je potrebno gradnjo takih objektov na takih zemljiščih prilagoditi terenskim razmeram vsaj po številu etaž in obliki tlorisa.
(2) Tudi varstvo pred poplavami zahteva, da se gradnja objektov najprej izogne zemljiščem, ki so po izkušnjah in opazovanjih pristojne službe ogrožena od poplav, sicer pa morajo biti vsa dela, zlasti pa tista pri urejanju odvodnikov in zemljišč, zasnovana tako, da izboljšujejo tudi ustrezno varnost pred poplavami.
Objekte se mora zaščititi tudi pred vdorom zalednih voda z izgradnjo obrobnih prestreznih jarkov ali kanalov. Pred vsakršnim posegom v prostor je potrebno urediti osnovno odvodnjo in končno dispozicijo odvoda meteornih voda.
15. člen
(Požari)
Preventivno delovanje na področju varstva pred požari (pa tudi pred potresi in vojnimi učinki) zahteva, da se pri gradnji upošteva predvsem naslednje:
– objekti morajo biti med seboj zadostno oddaljeni v smislu prenosa požara. V strnjenem naselju in tam, kjer so objekti med seboj povezani, morajo biti zagotovljene požarne ločitve (požarni zidovi),
– pri zagotavljanju prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila je potrebno upoštevati veljavni standard SIST – DIN 14090, ki določa pogoje, velikosti in širine intervencijskih poti in postavitvene površine. Do večjih objektov (npr. velika skladišča, trgovski centri) mora biti zagotovljen dostop tudi iz treh strani,
– da je zagotavljanje vira požarne vode ter izgradnja vodooskrbnih sistemov zasnovana tako, da zagotavlja zadostne količine požarne vode in ustrezno razporeditev hidrantov v skladu z veljavno zakonodajo. Količine potrebne požarne vode se spreminjajo glede na namembnost velikosti objekta ter na njegovo stopnjo ognjeodpornosti.
Četrti razdelek
GRADNJA
16. člen
(Namembnost gradnje)
Namembnost gradnje mora biti prilagojena prevladujoči namembnosti rabe ureditvene enote. Podrobnejše pogoje za gradnjo, ki se nanašajo na način pozidave, prostorsko izrabo posamezne gradbene parcele ter oblikovanje objektov, opredeli lokacijska informacija, ki smiselno povzame merila in pogoje iz tretjega dela odloka.
Odstopanja od prevladujoče namenske rabe prostora v urejevalnih in morfoloških enotah so možna, kolikor nova funkcija nima negativnih vplivov na bivalno in delovno okolje (hrup, emisije, problem parkiranja, deponije na prostem...) in kolikor je nova namembnost po splošnih urbanističnih merilih skladna s prevladujočo in možno dopolnilno rabo prostora.
17. člen
(Gradnja)
Gradnja na gradbenih parcelah je možna do tiste mere, ki jo razmere dopuščajo. Pri ugotavljanju in določanju te mere se mora upoštevati, poleg omejitev, ki izhajajo iz varovanja širših družbenih koristi v prostoru, in odnosa nameravane gradnje do razpoložljivega zemljišča, tudi odnose te gradnje do svoje neposredne okolice in sosednjih objektov (vplivno območje gradnje).
Gradnja je zato dopustna le, če:
– zemljišče, na katerem se bo objekt gradil, tako gradnjo seizmično in geomehansko dopušča,
– je zagotovljena varnost pri gradnji pred poplavnimi vodami najmanj stoletne povratne dobe,
– s tem niso prizadete ali onesnažene naravne vrednote in kulturna dediščina, bivalni in delovni pogoji v okolju oziroma okolje nasploh, kot je to določeno v drugem razdelku drugega poglavja tega odloka, oziroma se s tem ne poveča ogroženost pred požarom in drugimi katastrofami ter posledicami vojnih učinkov, kot je določeno v tretjem razdelku drugega dela tega odloka,
– je locirana v skladu s pogoji varstva in omejitev v prostoru po določilih devetega razdelka drugega poglavja tega odloka,
– se lahko uveljavijo določila o oblikovanju objektov iz petega razdelka drugega dela tega odloka in se lahko zanje izvede komunalno opremo po določilih šestega razdelka drugega dela tega odloka,
– se lahko uveljavijo določila o izrabi zemljišča po določilih osmega razdelka drugega poglavja tega odloka,
– se upošteva velikost gradbenih parcel po določilih sedmega razdelka drugega poglavja tega odloka.
18. člen
(Nadomestni objekti)
Nadomestni objekti se lahko gradijo na gradbeni parceli prvotnega objekta. Do preselitve objekta na novo zemljišče lahko pride v naslednjih primerih:
– ko zaradi geoloških razmer gradnja objekta na prvotni lokaciji ni možna,
– ko ima selitev objekta za cilj izboljšanje prometne ali požarne varnosti ter sanitarnohigienskih pogojev,
– ko je obstoječ objekt dotrajan,
– ko je namen izboljšati izkoriščenost stavbnega zemljišča ali spremeniti namembnost, ki je dopustna,
– ko ima selitev za cilj pridobiti površine za razvoj infrastrukturnih ali komunalnih naprav in objektov oziroma objektov skupnega pomena,
– ko gre za prenovo območja.
19. člen
(Arhitektonske ovire)
Pri gradnji se mora zagotoviti dostop in uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti in v skladu z veljavnimi predpisi.
20. člen
(Enostavni, vadbeni objekti in urbana oprema)
Gradnja enostavnih, vadbenih objektov in urbane opreme je možna na gradbenih parcelah, na nezaščitenih kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na najboljših kmetijskih zemljiščih pod pogoji veljavnega odloka o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 1/02) ter v skladu z določbami tega odloka.
Najmanjši odmik pomožnega objekta od meje sosednjih zemljišč je 1,5 m oziroma manj kot 1,5 m, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
21. člen
(Začasni objekti)
Postavitev začasnih objektov in naprav je dopustna v skladu z določbami tega odloka in kolikor:
– se objekt ali naprava na primeren način vključuje v okolico,
– objekt ali naprava ne ovira prometa oziroma vzdrževanja komunalnih naprav,
– namembnost objekta ali naprave ne povzroča negativnih vplivov na okolico.
Postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih prireditvam, je dopustna, kolikor:
– objekt ali naprava ne ovira prometa oziroma vzdrževanja komunalnih naprav,
– v primeru večdnevnih prireditev namembnost objekta ne povzroča negativnih vplivov na okolico. Za postavitev začasnih objektov se izdaja lokacijska informacija.
22. člen
(Spominska obeležja)
Postavitev spominskega obeležja je dopustna v skladu z določbami tega odloka in kolikor:
– je na obstoječi gradbeni parceli,
– je obeležje spominska plošča in se jo pritrdi na objekt ter s tem soglaša lastnik objekta,
– je v soglasju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica, ali s pokopališkim redom, kolikor se postavlja na pokopališču ali grobišču.
23. člen
(Objekti za oglaševanje)
Postavitev objektov in naprav za oglaševanje je dopustno v skladu z določbami tega odloka, odloka o oglaševanju (Uradne objave, št. 15/02) in pod naslednjimi pogoji:
– da se na primeren način vključuje v okolico,
– velikost mora biti prilagojena hitrosti in vrsti premikanja v prostoru: oglaševanje s sredstvi malega formata v okolju pešca in oglaševanje s sredstvi velikega formata v okolju, kjer prevladuje avtomobil,
– oglaševalska sredstva velikega formata se v naseljih lahko postavljajo le na gradbiščne ograje,
– postavitev oglaševalnih sredstev ob prometnicah je s soglasjem upravljavca cest možna le v naseljih,
– oglaševalska sredstva na objektih naravnih vrednot in kulturne dediščine ter v neposredni okolici le-teh niso dopustna; izjema so označevalna in oglaševalna sredstva za potrebe dejavnosti v teh objektih; v tem primeru je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica.
V projektni dokumentaciji za gradnje, ki oglaševanje potrebujejo, je potrebno predvideti mesta, namenjena oglaševalskim sredstvom.
24. člen
(Odmiki)
Gradnja mora biti od parcelne meje odmaknjena toliko, da ni motena sosednja posest.
Praviloma znaša najmanjši odmik od parcelne meje 4 m. V primeru, ko konfiguracija terena, medsebojne razdalje objektov ter velikost in racionalna raba parcele dopuščajo, je odmik od parcelne meje lahko manjši, vendar je potrebno le-tega predhodno preveriti in utemeljiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Gradnja do parcelne meje je možna takrat, ko objekt meji na požarni zid sosednjega objekta, in sicer:
– v primeru nadomestne gradnje, ko se nova gradnja nahaja na istem mestu,
– v primeru, ko gre za gradnjo v strnjenem nizu ali gruči in je način gradnje značilen za naselje, novogradnja pa bistveno ne poslabša bivalnih pogojev v okolici.
V navedenih primerih je potrebno ustrezno zaščititi zunanji zid sosednjega objekta.
Gradnja mejnih zidov (podpornih in ograjnih) ter postavljanje ograj je možna 0,5 m od meje sosednjega zemljišča, vendar na način, ki ne povzroča škode na sosednjem zemljišču, in tako, da konstrukcija objekta ne posega v sosednje zemljišče.
Gradnja in izvedba drugih posegov v prostor mora upoštevati predpisane odmike od prometnih površin, primarnih komunalnih vodov in drugih infrastrukturnih objektov.
Objekti morajo biti od javne ceste, ob kateri se gradijo, v odmiku, ki je določen v predpisu za to cesto. Kolikor je pretežni del obstoječe pozidave bliže poti oziroma cesti (stari del naselij), je novogradnjo možno prilagoditi obstoječi gradbeni liniji.
25. člen
(Prometni, energetski in komunalni objekti)
Znotraj poselitvenih območij naselij je možna gradnja komunalne, telekomunikacijske, energetske in prometne infrastrukture za oskrbo obstoječih objektov v območju ali v neposredni bližini pod pogoji:
– da ne onemogoča predvidene rabe prostora,
– da se v čim večji meri ohrani obseg in členjenost visoke vegetacije.
Izven poselitvenih območij naselij se vsa komunalna infrastruktura gradi pod pogoji:
– da ne onemogoča predvidene rabe prostora,
– da se v čim večji meri ohranjajo naravne vrednote in kulturna dediščina in značilnosti okolja oziroma da se le-te nadgrajujejo.
Pri gradnji prometne infrastrukture mora biti zagotovljena varnost objektov pred poplavnimi vodami najmanj stoletne povratne vode.
Pri gradnji komunalne in druge infrastrukture je potrebno upoštevati veljavne predpise ter pogoje upravljavcev posamezne komunalne infrastrukture.
Peti razdelek
OBLIKOVANJE STAVB
26. člen
(Oblikovanje objektov)
(1) Oblikovanje objekta mora ohranjati oziroma nadgrajevati oblikovno identiteto območja, v katerega se bo objekt vključil, in pri tem upoštevati značilnosti pozidave v neposredni okolici.
Pri oblikovanju objektov, kjer je še prepoznavna stavbna dediščina, je potrebno upoštevati naslednja merila in pogoje:
– objekt se mora prilagoditi terenu ter drugim naravnim in ustvarjenim danostim okolja,
– osnovna tlorisna zasnova naj bo podolgovate oblike: na nagnjenem terenu je objekt z daljšo stranico postavljen vzporedno s plastnicami,
– tlorisno razsežnejši objekti naj bodo oblikovani kot adicija stavbnih mas,
– objekti so lahko podkleteni, pri čemer je klet vkopana,
– strehe objektov naj imajo naklon v skladu z lokalno tipiko s slemenom po vzdolžni osi, kritina naj bodo korci ali druga opečna kritina podobne izvedbe,
– okna naj imajo praviloma obliko pokončnega pravokotnika, ščitena naj bodo z značilnimi lesenimi polkni,
– fasade objektov naj bodo ometane v svetlih barvnih tonih, v fasadah in v zunanji ureditvi objektov so dobrodošli smiselni detajli v kamniti izvedbi (okenski in vratni okviri, zidci, kamniti tlaki pred objekti).
Na že zgrajenih območjih, ki so se urejala po zazidalnih načrtih, novogradnje oblikovno povzamejo značilnosti te pozidave oziroma jo nadgrajujejo.
(2) Objekte je možno oblikovati tudi v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj:
– vzpostaviti prostorsko dominanto,
– doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ipd.
Tak način oblikovanja objektov ni možen v primeru, ko gre za novogradnjo, ki je v neposredni bližini kulturnega spomenika oziroma na območju, kjer ima obstoječa zazidava pretežno historični izvor in veliko oblikovno homogenost.
Šesti razdelek
KOMUNALNA OPREMA STAVB
27. člen
(Priključevanje na objekte in naprave javne infrastrukture)
Objekti, ki so namenjeni za bivanje ali delo, se morajo priključiti na komunalno opremo, ki na območju, kjer se bo objekt gradil, obstaja.
Objekti morajo biti priključeni vsaj na javno cesto, na vodovodno, kanalizacijsko, elektroenergetsko omrežje ter na toplovodno in plinovodno omrežje, kolikor na območju obstaja. Uporabniki objektov se morajo posluževati urejenega omrežja za zbiranje in odstranjevanje trdnih odpadkov.
Če na območju ni vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter toplovodnega omrežja, morajo imeti objekti lastne naprave za oskrbo z vodo, za odvod padavinskih in odpadnih voda ter za ogrevanje prostorov.
V primeru, da se na območju gradijo komunalne naprave, so uporabniki dolžni izvesti komunalne priključke na nove komunalne naprave.
Komunalna ureditev objektov mora biti zasnovana in izvedena tako:
– da zagotavlja prometno varnost na javni prometni napravi,
– da zagotavlja varnost okolja, zlasti glede odvajanja odplak, in odstranjevanje trdnih odpadkov,
– da ustreza obrambno zaščitnim zahtevam, zlasti glede zaščite pred požarom.
Gradnjo nove in rekonstrukcijo obstoječe komunalne opreme objektov je potrebno izvesti skladno s pogoji upravljavcev komunalnih naprav.
Gradnja mora upoštevati predpisane odmike od komunalnih objektov in naprav.
28. člen
(Priključki na cestno omrežje)
Posamezni objekt se praviloma lahko neposredno priključi le na lokalno cesto in javno pot. Priključitev objektov neposredno na glavno in regionalno cesto je zato možna le po dogovoru s pristojno službo, takrat ko ni možnosti priključka na cesto nižje kategorije. V tem primeru mora ta priključek dobiti javni značaj in omogočiti priključitev več objektov na obravnavano prometno napravo. Kolikor cestni priključek služi več objektom, je potrebno predvideti tudi posebni hodnik za peš promet, s tem da se kolesarski promet odvija po cesti.
Širina cestnega priključka za posamezni objekt mora znašati vsaj 3 m, za več objektov skupaj pa vsaj 5,50 m. Cestni priključek do objekta (dostop) se izvede v etažo, ki je najbližja nivoju ceste ali poti, na katero se objekt priključuje. Cestni priključek mora biti pravokoten na os ceste, pregleden (izračunan preglednostni trikotnik) in zgrajen v niveleti z javno cesto.
29. člen
(Parkirna in garažna mesta)
(1) Vsakemu objektu je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest na prostem ali garažnih mest.
Na območju zazidave z večstanovanjskimi hišami, z objekti za poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti, zlasti pa na območju zazidave s kombinacijo navedenih dejavnosti, se parkirišča praviloma izvedejo kot skupne naprave.
Kolikor potrebnih parkirnih mest ni mogoče zagotoviti v sklopu funkcionalnega zemljišča večstanovanjskih objektov, je treba ustrezno število parkirnih mest zagotoviti nivojsko v objektu ali izven njega.
Možnost parkiranja osebnih vozil in avtobusov je potrebno zagotoviti tudi objektom brez stanovalcev in delovnih mest, vendar z velikim občasnim obiskom, in sicer pokopališčem, športnorekreacijskim objektom in podobnim.
Zmogljivost parkirišč za te objekte se določi z vsakokratno presojo okoliščin, ki vplivajo na njihov obisk.
Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s pravilnikom o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (Uradni list SRS, št. 17/82).
(2) Število predvidenih parkirnih in garažnih mest ne sme znašati manj kot z izračunom po naslednjih normativih:
1. Stanovanjski objekti:
– individualna stanovanjska hiša: 3 PM/objekt,
– večstanovanjska hiša: 1,5–2,5 (večsobna stanovanja) PM/stanovanje,
– domovi za ostarele: 1 PM/5–8 postelj + 75% za obiskovalce.
2. Poslovni objekti:
– pisarniški in upravni prostori: 1 PM/30–50 m2 koristnih etažnih površin,
– poslovni objekti s številnim obiskom: 1 PM/ 20–40 m2 koristne prodajne površine + 75% za obiskovalce (glede na dostopnost).
3. Prodajni prostori:
– trgovske hiše: 1 PM/30–40 m2 koristne prodajne površine + 75% za obiskovalce,
– trgovski lokali: 1 PM/30–40 m2 koristne prodajne površine + 75% za obiskovalce (glede na dostopnost objekta in značaj dejavnosti), vendar najmanj 2 PM/lokal, kadar je koristna prodajna površina manjša od 30 m2,
– trgovski lokali v stanovanjskih naseljih brez javnih parkirišč: 1 PM/30–40 m2 koristne prodajne površine, vendar najmanj 3 PM/lokal.
4. Prireditveni prostori:
– večnamenske dvorane, kinodvorane: 1 PM/5 sedežev od tega 90% za obiskovalce,
– cerkve: 1 PM/10–20 sedežev, od tega 90% za obiskovalce.
5. Športne naprave:
– tenis igrišča: 4 PM/igrišče (brez obiskovalcev) + 1 PM /10–15 prostorov za obiskovalce,
– kegljišče 4 PM/ stezo.
7. Gostilne in prenočišča:
– gostinski lokali:1 PM/8 12 sedežev + 100% za obiskovalce,
– hoteli in drugi objekti s prenočišči: 1 PM/2–4 postelj + 1 PM/6–10 sedežev (parkirna mesta, namenjena gostinskemu lokalu).
8. Zdravstvo:
– zdravstveni domovi: 1 PM/1–2 delovni mesti + 100% za obiskovalce,
– bolnišnice: 1 PM/4–6 postelj + 60% za obiskovalce.
9. Šole:
– osnovne šole: 1 PM/30 učencev,
– srednje šole: 1 PM/25 učencev + 1 PM/5–10 učencev, starejših od 18 let,
– otroški vrtci: 1 PM/10–20 otrok + 100% za starše.
10. Obrt:
– proizvodni obrati (za industrijo in proizvodno obrt): 1 PM/3–5 del. mest (razen če ni prevoz zaposlenih organiziran z lastnimi avtobusi; v tem primeru je za to potrebno predvideti in izvesti avtobusno postajališče za predvideno število avtobusov),
– skladišča, razstavni prostori: 1 PM/100–120 m2 bruto površine ali na 3 zaposlene,
– delavnice za servis motornih vozil: 5 PM/ popravljalno mesto,
– servisni obrati: 1 PM/3 zaposlene + 20% za obiskovalce,
– avtopralnice: 3 PM/pralno napravo.
11. Pokopališča:
– pokopališča: 1 PM/0 m2 površine, vendar minimalno 10 PM.
V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se ob izračunu potrebe po parkiranju upošteva izmenična uporaba naprave in v tem primeru mora zmogljivost naprave pokriti le največje potrebe po istočasnem parkiranju na napravi, ne pa skupnih potreb po parkiranju vseh objektov oziroma dejavnosti.
30. člen
(Priključki na vodovodno omrežje)
Vse stavbe morajo biti priključene na javno vodovodno omrežje, kolikor na območju obstaja. Urejanje lastne naprave za oskrbo z vodo zahteva predhodno mikrobiološko in kemično preiskavo vodnega vira. Za neoporečnost uporabe vodnega vira skrbi uporabnik sam.
Priključek stavbe na javno vodovodno omrežje mora pri objektih z večjo požarno nevarnostjo zagotoviti tudi možnost gašenja požara. Kolikor to omrežje ne zagotavlja za predvideno gašenje potrebnih količin vode in pritiska, si mora investitor oskrbeti drugi vir vode in način gašenja (požarni bazen s črpališčem).
31. člen
(Priključki na kanalizacijsko omrežje)
Odvod meteorne vode s strešin objektov in z zunanjih utrjenih površin mora biti priključen na kanalizacijsko omrežje. Meteorne vode s strešin objektov in z zunanjih utrjenih površin ne smejo pritekati na cesto niti ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
Kanalizacija za odvod meteorne vode mora biti na mestih, kjer je nevarnost razlitja tekočin večja, opremljena z maščobolovilci.
Kolikor ni kanalizacijskega omrežja v mešanem sistemu, mora biti odvod meteorne vode ločen od odvoda odpadnih voda.
Odvod odpadnih voda mora biti priključen na kanalizacijsko omrežje z iztokom v skupno čistilno napravo. Kolikor na območju ni urejenega kanalizacijskega omrežja, mora uporabnik objekta odpadne vode odvesti v vodotesno greznico na praznjenje.
Greznice za fekalne odpadne vode so praviloma dvoprekatne in imajo iztok le v primeru, ko je možno in dopustno urediti ponikovalno napravo, sicer pa so brez iztoka. Do greznic mora biti omogočen dostop s tovornjakom – cisterno.
Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne.
32. člen
(Komunalni odpadki)
Znotraj poselitvenega območja naselja se za organizirano zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov postavlja pomične zabojnike. Pomični zabojniki se postavljajo na tlakovane površine v primerni oddaljenosti od stanovanjskih in delovnih prostorov. Pomični zabojniki se na območju zazidave s stanovanjskimi hišami ter zazidave v kombinaciji stanovanjske z drugimi dejavnostmi praviloma postavljajo kot skupne naprave.
Postavljanje nepomičnih zabojnikov za odpadke je dovoljeno na območjih, namenjenih industriji in obrti. Nepomični zabojniki za odpadke morajo biti postavljeni na tlakovano in ograjeno površino ter oddaljeni vsaj 15 m od oken delovnih prostorov. Do takih zabojnikov za odpadke mora biti omogočen dostop s tovornjakom.
Pešpoti v strnjeno pozidanem delu naselij, avtobusna postajališča, skupna parkirišča ter dostopi v objekte javnega značaja morajo biti opremljeni z manjšimi posodami za odpadke.
33. člen
(Priključki na plinsko omrežje)
Gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov ali nadomestne gradnje na območju, kjer obstaja distribucijsko plinovodno omrežje ali ga ima koncesionar namen zgraditi v času gradnje objekta, se morajo nanj priključiti in uporabljati plin, saj ima zemeljski plin zaradi manjšega obremenjevanja okolja prednost pred drugimi gorivi.
Vsi objekti s priključno močjo, večjo od 50 kW, se morajo priključiti in začeti uporabljati plin najkasneje v roku treh let po začetku veljavnosti odloka.
34. člen
(Energetsko in telekomunikacijsko omrežje)
Omrežje za razdeljevanje električne energije, telekomunikacijskih signalov ter za javno razsvetljavo mora biti na območjih znotraj poselitvenega območja naselja izvedeno podzemno.
Večstanovanjski objekti se morajo priključiti tudi na omrežje kabelske televizije, kolikor na območju, kjer se bo objekt gradil, obstaja.
35. člen
(Soglasja)
Pridobitev projektnih pogojev in soglasij javnih podjetij prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture za komunalno opremo so obvezna v primerih, ko gre za prestavitve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, in pri gradnji vseh novih objektov, razen pri prizidavah in nadzidavah, ki ne pomenijo nove stanovanjske enote in ki ne spreminjajo njihove namembnosti.
Sedmi razdelek
PARCELACIJA ZEMLJIŠČ
36. člen
(Določanje gradbenih parcel)
(1) Določitev gradbenih parcel za gradnjo po eni strani mora upoštevati dejanske potrebe po zemljišču, ki izhajajo iz značilnosti in obsega nameravane gradnje, po drugi strani pa tudi možnosti in omejitve v prostoru, ki izhajajo iz geografskih in zazidalnih razmer obravnavanega zemljišča. Funkcionalno zemljišče za novogradnjo mora doseči tako velikost, da pokrije vse potrebe nameravane gradnje, razen tistih, ki se rešujejo s skupnimi napravami.
(2) Gradbene parcele obstoječih stavb razpršene poselitve se ne smejo povečevati. Gradbena parcela enodružinske stanovanjske hiše znotraj poselitvenega območja naselja ima velikost največ 700 m2 v okviru normalnih terenskih pogojev gradnje in smotrne parcelacijske strukture zemljišč, v nasprotnih primerih pa lahko doseže praviloma do 1000 m2, če ni z lokacijskimi načrti drugače določeno.
(3) Parcelacija zemljišč za potrebe infrastrukturnih objektov in vodnogospodarskih ureditev izhaja iz predpisov za te posege.
Osmi razdelek
IZKORIŠČENOST ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
37. člen
(Faktor intenzivnosti izrabe zemljišča za gradnjo)
Faktorji intenzivnosti izrabe zemljišča (FSI) je razmerje med bruto etažno površino objekta brez kleti in gradbeno parcelo in so praviloma naslednji:
– za manjša stanovanjska območja (individualne hiše) znotraj poselitvenih območij naselij 0,4 (zgornja meja),
– za splošna stanovanjska območja (večstanovanjski objekti) in mešana območja (stanovanjskih in centralnih dejavnosti) znotraj ureditvenih območij naselij 1,0 (zgornja meja),
– za območja, namenjena proizvodnim dejavnostim, in trgovinska območja praviloma 1,0.
Deveti razdelek
VAROVANJE IN OMEJITVE V PROSTORU
38. člen
Osnovne rabe prostora so omejene z varovanji obstoječe in načrtovane komunalne, vodnogospodarske, energetske, telekomunikacijske in prometne infrastrukture ter z varovanji naravnih vrednot in kulturne dediščine, zalog rudnin in državne meje, ki so prikazane v kartah varovanj in omejitev.
Pri gradnji v varovalnih območjih je potrebno upoštevati pogoje pristojnih soglasodajalcev.
39. člen
(Železniške proge: V-ŽE)
V varovalnem progovnem pasu železniških prog V-ŽE v širini 200 m od osi skrajnega tira so omejeni vsi posegi. V širini 6 m (v ureditvenem območju naselja) oziroma 8 m (izven ureditvenega območja naselja) od osi tira stavb ni možno graditi, nato se lahko gradijo stavbe višine do 3 m nad nivojem tira na oddaljenosti 12 m (6 m na postajnem območju) stavbe višine 15 m, še višje stavbe pa na oddaljenosti po posebnem izračunu. Pri tem pa je za nekatere objekte še posebej določen minimalni odmik, in sicer:
– 20 m za lahko vnetljive stavbe,
– 20 m za skladišče lesa, 50 m pa za žage in obrate za predelavo lesa,
– 50 m za apnenice, cementarne in druge obrate za predelavo mineralnih surovin in premoga,
– 75 m za skladišča eksploziva s kapaciteto do 200 kg (na postajnem območju 100 m),
– za dimnike, stolpe in stebre pa v širini, ki je enaka višini teh objektov + 3 m.
Gradnja pod in nadzemnih napeljav je v tem pasu možna v širini nad 8 m od osi tirov, sajenje dreves pa v širini, ki je enaka njihovi višini + 3 m, vendar tako, da je njihova krošnja oddaljena vsaj 8 m od osi tira.
40. člen
(Javne ceste: V-CE, R-CE)
(1) Javne ceste in poti imajo varovalne pasove, da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor na samo cesto in promet na njej.
V območju varovalnih pasov je raba prostora omejena.
Predvidene javne ceste in poti imajo v prostoru določene rezervate za izgradnjo.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta.
(2) Varovalni pas državnih cest in poti znaša:
– pri hitrih cestah 35 m (V-CE-H),
– pri glavnih cestah 25 m (V-CE-G),
– pri regionalnih cestah 15 m (V-CE-R),
– pri državnih kolesarskih poteh 5 m (V-CE-K).
(3) Varovalni pas občinskih cest in poti znaša:
– pri zbirnih mestnih ali krajevnih cestah 10 m (VCELZ),
– pri mestnih ali krajevnih cestah 8 m (V-CE-LK),
– pri lokalnih cestah 8 m (V-CE-LC),
– pri javnih poteh 6 m (V-CE-JP),
– pri poteh za kolesarje 3 m (V-CE-KJ).
Varovalni pasovi se navezujejo na kategorizacijo državnih in občinskih cest.
(4) Rezervat za izgradnjo predvidenih javnih cest in poti obsega območje v prostoru določene širine.
Rezervat za državne ceste in poti znaša:
– pri regionalnih cestah 50 m (R-CE-R),
– pri državnih kolesarskih poteh 20 m (R-CE-K).
(5) Rezervat za občinske ceste in poti znaša:
– pri lokalnih cestah 40 m (R-CE-LC),
– pri zbirnih mestnih ali krajevnih cestah 40 m (R-CE-LZ),
– pri mestnih ali krajevnih cestah 40 m (R-CE-LK),
– pri javnih poteh 25 m (R-CE-JP),
– pri poteh za kolesarje 20 m (R-CE-KJ).
(6) Gradnja v varovalnem pasu javnih cest in v rezervatu za izgradnjo javnih cest je dovoljena za vsak poseg posebej pod posebnimi pogoji pristojnih soglasjedajalcev.
Soglasja za posege v varovalnem pasu in v rezervatu za izgradnjo državnih cest izdaja Direkcija RS za ceste, za posege v varovalnem pasu in v rezervatu za izgradnjo občinskih cest pa občinski organi.
41. člen
(Plinovodi: V-PL, R-PL)
(1) V-PL-1 z delovnim tlakom 70 bar in V-PL-2 z delovnim tlakom 25 bar so zaščitni (nadzorovani) pasovi plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov, ki so 100 m široki pasovi na vsako stran od osi visokotlačnih plinovodov, za katere je potrebno upoštevati omejitve in za gradnjo pridobiti soglasje upravljavca Geoplina d.o.o. Ljubljana skladno s 7. členom pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02).
Obstoječi objekti in omrežje za razdeljevanje zemeljskega plina so prikazani v grafičnem delu prostorskega dela plana Občine Šempeter-Vrtojba kot:
– visokotlačni (70 bar) plinovod z oznako M-3B od državne meje z Italijo do instalacije Šempeter; vzporedno je položen telekomunikacijski kabel,
– visokotlačni (70 bar) plinovod z oznako M-3 na relaciji Šempeter–Ljubljana,
– visokotlačni (25 bar) razdelilni plinovod z oznako R31 na relaciji Šempeter–Anhovo,
– MRP Bazara – merilno regulacijska postaja Bazara,
– MRP Šempeter – merilno regulacijska postaja Šempeter.
Predvidene gradnje so:
– sprejemno oddajne čistilne postaje mejnega plinovoda M-3B na lokaciji MRP Bazara,
– sprejemno čistilne naprave mejnega plinovoda M-3B za prehodom državne meje.
(2) V-PL-3 in R-PL-3 so obstoječi in predvideni zaščitni (nadzorovani) pasovi plinovodov z delovnim tlakom pod 16 barov, ki so 2 m široki pasovi na vsako stran od osi 4-barnih razvodnih plinovodov, za katere je potrebno v zaščitnih pasovih plinovodov za vse gradbene posege, vključno za tiste, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, upoštevati omejitve in pridobiti soglasje pristojnega upravljavca plinovoda v skladu s pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
V poselitvenem območju Šempetra je razen nekaterih odsekov, ki bodo še dograjeni v kasnejših fazah, izvedeno primarno razvodno plinovodno omrežje 4 bar z zemeljskim plinom v celoti. Za poselitveno območje naselja Vrtojba je izdelan idejni projekt plinifikacije, ki vključuje s tem planom tudi načrtovane površine za ogrevanje, namenjene vrtnarski dejavnosti. Sistem plinifikacije je zasnovan tako, da bo omogočal povezavo z Mestno občino Nova Gorica in Občino Miren-Kostanjevica.
(3) Obstoječi objekti in omrežje za razdeljevanje zemeljskega plina so prikazani v grafičnem delu Prostorskega dela plana Občine Šempeter-Vrtojba kot:
– razvodno plinovodno omrežje do 4 bar od MRP Bazara do distribucijske MRP Bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru in do industrijske MRP Iskra, ki je v upravljanju Geoplina d.o.o. Ljubljana,
– preostalo predvideno razvodno 4-barno plinovodno omrežje, ki se postopoma dograjuje, in je v upravljanju Adria plina d.o.o. Ljubljana.
Plinovodi in MRP, ki se bodo zaradi povečanih potreb po zemeljskem plinu gradili kasneje, niso prikazani.
42. člen
(Nadzemni daljnovodi: V-DV R-DV)
(1) V-DV 2 x 110 sta varnostna pasova elektroenergetskega koridorja prenosnih daljnovodov napetosti 110 KV Nova Gorica–Vrtojba in Vrtojba–Divača, ki sta predvidena za rekonstrukcijo v daljnovoda 2 x 110/ kV na celotni trasi. Širina varnostnih pasov (V-DV 2 x 110) znaša 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi daljnovoda).
(2) R-DV2 x 110 je varnostni pas (rezervat) elektroenergetskega koridorja za gradnjo prenosnega daljnovoda 2 x 110/ kV s širino vsaj 30 m.
(3) V-DV20 je varnostni pas elektroenergetskih koridorjev za gradnjo nadzemnih distribucijskih daljnovodov od 10 do 35 kV s širino varnostnega pasu, ki znaša + 5 m obojestransko od odklona vrvi.
(4) R-DV20 je varnostni pas (rezervat) elektroenergetskih distribucijskih daljnovodov od 10 do 35 kV. Širina varnostnega pasu znaša + 5 m obojestransko od odklona vrvi.
(5) Za vsako graditev objektov v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje Eles – Slovenija d.o.o. GJS prenos električne energije.
Za vsako graditev objektov v koridorjih obstoječih in predvidenih distribucijskih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje Elektro Primorske d.d. Nova Gorica.
(6) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma začasno prebivanje ter za enostavne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja kot določa veljavna uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) in pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno močjo od 1 kv do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88).
43. člen
(Brezžične relejne zveze: V-RA)
V prostih smereh brezžične relejne zveze (V-RA širine za vsako smer posebej določene po predpisih) ni možno postaviti nadzemnih objektov in zasaditi dreves.
44. člen
(Vodnogospodarski objekti: V-VO, V-PP, V-PZ, V-OO, V-PO, R-VZ, R-OO, R-PO, R-VP)
(1) V-VO – varstveni pas vodotoka. Ob vodotokih je potrebno upoštevati vodni pas širine 5 m do roba vodnega zemljišča oziroma do vrha brežine. Prepovedana je vsakršna gradnja na vodnih in obrežnih zemljiščih, ki so prizadeta s poplavami. Na teh zemljiščih je možna le gradnja pod- in nadzemnih napeljav ter vsi tisti posegi, ki služijo prvenstveno urejanju vodnega režima. Lastnik vodnega in obvodnega zemljišča mora zaradi izvajanja javne službe na vodotokih ali zaradi z varstvom okolja povezanih del omogočiti dostop do tega zemljišča.
Na pribrežnih zemljiščih, ki obsegajo tiste površine okrog vodnih zemljišč, ki so prizadete s poplavnimi vodami (20- do 100-letne povratne dobe), ter vseh zemljiščih visokovodnih nasipov in še 5-metrskem pasu za njimi je možna gradnja pod in nadzemnih napeljav ter vsi tisti posegi s področja nizkogradnje, ki služijo prvenstveno urejanju vodnega režima (gradnja opornih zidov, preoblikovanje konfiguracije terena...), po dogovoru s pristojno službo na zemljiščih v oddaljenosti nad 5 m od roba vodnega zemljišča pa tudi gradnja pritličnih pomožnih objektov, sajenje dreves in odlaganje zemlje ali drugega materiala.
(2) V-PP (poplavno območje). Prepovedana je vsakršna gradnja na poplavnem območju razen vodnogospodarskih in regulacijskih posegov.
(3) V-PZ (plazovita območja). Prepovedana je vsakršna gradnja razen sanacijskih del.
(4) Obstoječi protipoplavni odvodniki.z varstvenim pasom širine 3 m od roba odvodnika. Možna je le gradnja nadzemnih napeljav in morebitnih podzemnih prečkanj, ki ne bodo ovirali vodnogospodarskih in regulacijskih posegov:
V-OO varstveni pas odprtih protipoplavnih odvodnikov,
V-PO varstveni pas zaprtih protipoplavnih odvodnikov.
(5) V rezervatih za vodnogospodarske posege je možna le gradnja nadzemnih napeljav in morebitnih podzemnih prečkanj, ki ne bodo ovirali vodnogospodarskih in regulacijskih posegov. Rezervati odvodnikov so širine 8 m.
R-VZ rezervat zadrževalnika visokih voda.
R-OO rezervat odprtih protipoplavnih odvodnikov.
R-PO rezervat zaprtih protipoplavnih odvodnikov.
(6) R-VP rezervat pomembnejše podtalnice. V ožjem varstvenem pasu podtalnice je prepovedana vsakršna gradnja, ki ustvarja fekalije in druge strupene snovi.
45. člen
(Raziskovalni prostor pomembnejših rudnin: RRU)
Zaradi varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so v raziskovalnem prostoru (RRU) možni le tisti posegi s področja nizkogradnje, ki imajo za cilje vzdrževati naravno ravnovesje in obstoječo rabo prostora oziroma pridobivanje mineralnih surovin (regulacija odvodnikov, urejanje poti, posegi na konfiguraciji terena, sajenje dreves, plastenjaki s potrebno infrastrukturo itd.).
Za gradnjo na območju raziskovalnega prostora pomembnejše rudnine – lapornate gline je potrebno pridobiti soglasje koncesionarja za raziskovanje rudnih rezerv Goriške opekarne, d.d. Renče.
46. člen
(Ohranjanje narave in kulturna dediščina: V)
(1) Območja ohranjanja narave so naravne vrednote, ekološko pomembna območja in območja, pomembna z vidika ohranjanje narave. Prikazana in označena so v kartah varovanja in omejitev.
(2) Kulturna dediščina – objekti memorialne dediščine in območja naravnih vrednot, arheološke dediščine, sakralne stavbne dediščine, profane stavbne dediščine in memorialne dediščine. Prikazana in označena so v kartah varovanja in omejitev.
(3) Za gradbeno dovoljenje na območju zavarovane kulturne dediščine in na vplivnih območjih dediščine, ki so vpisane v ZDR (zbirni register dediščine z evidenčno številko EŠD) in so posredovane v planskih dokumentih občine, je potrebno pridobiti pisne pogoje in usmeritve za posege. Na osnovi povzetosti teh izvedbenih dokumentov OE Nova Gorica izda pozitivno soglasje.
(4) Za gradbeno dovoljenje na območjih ohranjanja narave, ki so posredovana v planskih dokumentih, je potrebno pridobiti usmeritve za posege, ki jih poda pristojna služba za ohranjanje narave.
47. člen
(Vplivno območje pokopališča: V-VOP)
V-VOP je vplivno območje obstoječih pokopališč, vključno s predvidenimi širitvami.
48. člen
(Državna meja in mejni prehodi: V-DM)
V varstvenem pasu državne meje in mejnih prehodov (V-DM), ki sega 50 m od mejne črte, so posegi možni po predhodnem soglasju oziroma dovoljenju pristojnega organa.
49. člen
(Izmeritvena znamenja: V-GE)
Varstveni režim izmeritvenih znamenj (V-GE1) širine 5 m od znamenj, kolikor ni v odloku o zavarovanju posebej določeno; za potrebe geodezije obsega prepoved gradnje vseh nadzemnih objektov in sajenje dreves.
Tretji del
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA PROSTORA Z MERILI IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE V PROSTORU ZNOTRAJ UREJEVALNIH IN MORFOLOŠKIH ENOT
50. člen
(Urejevalne in morfološke enote)
(1) Območje Občine Šempeter-Vrtojba je razdeljeno na dve poselitveni območji naselij, ki sta skladni z območjem strnjene gradnje obeh naselij, določene v prostorskem delu plana Občine Šempeter-Vrtojba. Poselitvena območja Šempetra in Vrtojbe sta glede na geografsko zaokroženost razdeljena na celote, ki se delijo na naseljske četrti. Posamezne naseljske četrti pa so glede na prevladujočo namensko rabo zemljišč za gradnjo razdeljene na urejevalne enote, ki se lahko znotraj urejevalnih enot podrobneje delijo še na morfološke enote.
Preostali krajinski prostor občine Šempeter-Vrtojba, vključno z razpršeno obstoječo in predvideno poselitvijo, je razdeljen na urejevalne enote, ki so v skladu z osnovno namembnostjo zemljišč prostorskega dela plana Občine Šempeter-Vrtojba.
(2) Vsaka urejevalna enota znotraj poselitvenega območja naselja opredeljuje prevladujočo namensko rabo, skupno gostoto območja, način urejanja prostora po morfoloških enotah in podatek o površini območja.
Kolikor urejevalna enota znotraj poselitvenega območja naselja ni razdeljena na morfološke enote, pa ima še dodano vsebino morfološke enote.
(3) Vsaka morfološka enota opredeljuje podrobnejšo namensko rabo z morfološkim izhodiščem za oblikovanje območja. Poleg opisa območja, ki ga zajema, vsebuje tudi merila in pogoje za urejanje območja, in sicer:
– besedilo pod oznako A določa vrsto v enoti dopustne gradnje oziroma posegov in morebitne omejitve za gradnjo oziroma posege,
– besedilo pod oznako B določa merila in pogoje za lociranje in oblikovanje gradenj; kolikor v tem poglavju ni drugače navedeno, se objekti oblikujejo in locirajo pod pogoji drugega poglavja tega odloka – splošna merila in pogoji za urejanje prostora,
– besedilo pod oznako C določa merila in pogoje za komunalno ureditev posamezne urejevalne enote oziroma način priključitve gradnje na obstoječe komunalne naprave; kolikor ni drugače navedeno, se objekti priključijo na komunalne naprave oziroma izkoristijo možnosti komunalne oskrbe, navedene v šestem razdelku drugega poglavja tega odloka.
(4) Morfološke enote so označene po podrobnejši namenski rabi:
E – enodružinska stanovanjska gradnja
M – mešana gradnja za stanovanja, centralne dejavnosti, obrt itd.
MS – gradnja mestnega središča – z večjim številom dejavnosti
BV – blokovna ali večdružinska stanovanjska gradnja
VI – gradnja objektov vzgoje in izobraževanja
V – vaška pozidava (kmetije, stanovanja, dopolnilne dejavnosti)
C – gradnja za prevladujoče ali dopolnilne centralne dejavnosti
R – rezervat za gradnjo obvoznice
Pz – gradnja cestne in železniške infrastrukture
(5) Vsaka urejevalna enota v krajini, ki znotraj območja opredeljuje prevladujočo in drugo osnovno namensko rabo, način urejanja in površino območja, v nekaterih primerih pa tudi dodatno namembnost območja, vključuje tudi razpršeno poselitev in zemljišča za gradnjo obstoječe in predvidene infrastrukture.
Urejevalna enota v krajini poleg opisa območja, ki ga zajema, vsebuje še merila in pogoje za posege v prostor, ki so prikazani na podoben način kot v morfoloških enotah.
51. člen
(ŠE: poselitveno območje naselja Šempeter pri Gorici)
(1) Območje zemljišč za gradnjo nad železnico – naseljska četrt Podmark (ŠE1):
1. Urejevalna enota: ŠE1-S1: Nad železnico in Markovo potjo
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo nizke gostote.
Možna dopolnilna raba: v morfoloških enotah E2, V, M.
Način urejanja: PUP.
Površina: 6,7 ha.
 
Morfološka enota: E 1 – enodružinska stanovanjska gradnja – strnjena pozidava
zaselek hiš atrijskega tipa in enostanovanjskih prostostoječih hiš iz 70 in 80 let.
A. Gradnja spremljajočih objektov in gradnja opornih zidov.
B. Vidna stran opornih zidov v kamnu ali ozelenjena.
C. –
 
Morfološka enota: E 2 – enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava
Večji del prosto stoječe stanovanjske gradnje iz 50, 70 in 80 let.
A. Gradnja prizidav, nadzidav in opornih zidov, novogradnje za stanovanjsko namembnost. V manjšem obsegu je dovoljena sprememba rabe stanovanjskih objektov za okolje nemotečih poslovnih dejavnosti.
B. Višina do P + 1 + M. Osnovna smer slemen vzporedna s plastnicami. Novogradnje le na stavbnih zemljiščih, ki bodo dosegale stabilnost. Gradnja prilagojena obstoječim objektom, zlasti glede strehe in fasadne obdelave. Vidna stran opornih zidov v kamnu ali ozelenjena.
C. –
 
Morfološka enota: V – vaška gradnja – prostostoječa pozidava
Dve enostanovanjski starejši hiši z gospodarskimi poslopji in nezazidljivo stavbno zemljišče v strmini – zelena cezura.
A. Gradnja prizidav obstoječih objektov za stanovanjske, spremljajoče in gospodarske prostore.
B. Ohranitev zelene cezure. Višina do P + 1 + M. Oblikovanje po lokalni tipiki.
C. –
 
Morfološka enota: M – mešano območje (gradnja stanovanj in centralnih dejavnosti) – prostostoječa pozidava
Dva stanovanjska dvojčka in nezazidano stavbno zemljišče
A. Gradnja poslovnotrgovskega objekta nad lokalno cesto s soglasjem občine k idejni zasnovi gradnje. Ureditev parkirišč pod lokalno cesto. Gradnja opornih zidov. Možna gradnja spremljajočih objektov pri stanovanjskih dvojčkih.
B. Poslovnotrgovska stavba vkopana v brežino z odmikom od lokalne ceste vsaj 8 m. Etažnost P + 2. Vidna stran opornih zidov v kamnu. Ohranitev ožje združbe cipres. Parkirišče pod cesto primerno ozeleniti.
C. Nov priključek na lokalno cesto (desni uvoz in izvoz).
 
2. Urejevalna enota: ŠE1 S2: Mandula
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota – prostostoječe hiše, srednja gostota – vrstne hiše).
Možna dopolnilna raba: v morfološki enoti E2.
Način urejanja: PUP.
Površina: 4,6 ha.
 
Morfološka enota: E 1 – enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava
Naselje prostostoječih enodružinskih hiš iz 80 let.
A. Prizidave enodružinskih hiš in posamične novogradnje.
B. Oblikovanje prilagojeno matičnim objektom.
C. –
 
Morfološka enota: E 2 – enodružinska stanovanjska gradnja – strnjena pozidava
Naselje enodružinskih vrstnih hiš iz 80 let.
A. Možna nadomestna gradnja v robnem severnem delu enote za stanovanjsko ali oskrbno dejavnost.
B. Oblikovanje prilagojeno okoliški pozidavi.
C. –
 
3. Urejevalna enota: ŠE1S3: Bloki
Prevladujoča namenska raba: območja zemljišč za stanovanjsko gradnjo (srednja gostota).
Možna dopolnilna raba: po predlogu ureditvenega načrta.
Način urejanja: UN predviden, sprejeta programska zasnova.
Površina: 2,8 ha.
Blokovna gradnja – strnjena pozidava
Naselje strnjene pozidave stanovanjskih blokov v nizu iz I. polovice 80 let. Nepozidano zemljišče v JV delu.
A. Urejanje s predvidenim ureditvenim načrtom.
B. –
C. –
 
4. Urejevalna enota: ŠE1C10: Mafejšče
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralne dejavnosti.
Možna dopolnilna raba: v morfološki enoti
Način urejanja: PUP.
Površina: 2,5 ha.
 
Morfološka enota: BV – večdružinska – prostostoječa pozidava
Vila historičnega izvora, obnovljena po I. svetovni vojni in predelana v večstanovanjski objekt.
A. Na vili le sanacijska dela. Gradnja opornih zidov.
B. –
C. –
 
Morfološka enota: VI – objekti za vzgojo in izobraževanje – prostostoječa pozidava
Kmetijska šola s spremljajočimi objekti, dijaški dom.
A. Prizidava vzgojno izobraževalnega objekta in spremljajočih objektov. Gradnja opornih zidov.
B. Oblikovanje poenoteno z obstoječo stavbo.
C. Preureditev prometnih površin, ureditev avtobusnega postajališča.
 
5. Urejevalna enota: ŠE-K1: Ob Kmetijski šoli
Osnovna namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče.
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,7 ha
A. Območje namenjeno Kmetijski šoli za praktični pouk.
B. –
C. –
 
6. Urejevalna enota: ŠE1-K1: Lada
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo kmetijskih objektov.
Možna dopolnilna raba: spremljajoči objekti vrtnarskega prodajnega centra.
Način urejanja: PUP.
Površina: 3,9 ha.
Objekti za vrtnarstvo – prostostoječa pozidava.
Skupina rastlinjakov in objektov vrtnarije, večji del nezazidane površine.
A. Na območju Vrtnarije Lada je dopustna gradnja objektov za potrebe vrtnarstva – vrtnarski prodajni center (rastlinjaki, spremljajoči objekti: upravni, gospodarski prodajni, itd.) s soglasjem občine k idejni zasnovi območja.
B. Višina objektov praviloma do P + 1. Oblikovanje v skladu s tehnologijo. Vidna stran opornih zidov v lokalnem kamnu.
C. –
 
7. Urejevalna enota: ŠE1-C11: Ronk
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralne dejavnosti.
Možna dopolnilna raba: v morfološki enoti E in VI.
Način urejanja: ZN – predviden.
Površina: 5,1 ha.
 
Morfološka enota: E – enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava.
Posamezne starejše stanovanjske hiše. V SV delu tri novogradnje.
A. Do sprejetja ZN možne prizidave in nadzidave obstoječih stavb in gradnja opornih zidov.
B. Spremembe namembnosti manjšega dela stanovanjskih stavb v poslovne prostore in obrtne nemotilne dejavnosti po strokovni oceni vpliva na okolje.
C. –
 
Morfološka enota: VI – objekti za vzgojo in izobraževanje
Razpršene starejše stanovanjske hiše, večinoma nezazidano stavbno zemljišče, predvideno za višje šolstvo in otroško varstvo in stanovanja za starejše občane.
B. Prizidave stanovanjskih hiš. Do sprejetja ZN ni novogradenj.
B. Oblikovanje po lokalni tipiki. Višina stavb praviloma P+1.
C. –
8. Urejevalna enota: ŠE1-S17: Na hribu
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota)
Možna dopolnilna raba: po predlogu zazidalnega načrta.
Način urejanja: ZN – predviden, sprejeta programska zasnova.
Površina: 12 ha.
Enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava
Enostanovanjske hiše starejšega izvora, posamično ali v manjših skupinah po vsej enoti. Večinski del je nepozidano stavbno zemljišče.
A. Urejanje s predvidenim zazidalnim načrtom. Do sprejetja načrta so dopustne prizidave obstoječih enodružinskih stanovanjskih hiš.
B. Prizidave prilagojene matičnim objektom.
C. –
9. Urejevalna enota: ŠE1-KE1: Plinska postaja
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo komunalnih in energetskih objektov in naprav.
Možna dopolnilna raba: /.
Način urejanja: PUP.
Površina: 9 ha.
Energetski objekti in naprave
Območje razdelilne plinske postaje – tehnološki objekti in naprave za zemeljski plin, sprejemnooddajna čistilna postaja plinovoda M3 in oddajna čistilna naprava plinovoda R3, mejna kontrolna merilna postaja ter merilno regulacijska postaja MRP Bazara.
A. Širitev razdelilne plinske postaje – postavitev sprejemnooddajne čistilne postaje mejnega plinovoda M3B. –
B. –
C. –
(2) Območje zemljišč za gradnjo – naseljska četrt KEMPRŠČE (ŠE2):
1. Urejevalna enota: ŠE2-S18 – Kempršče
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: po predlogu zazidalnega načrta.
Način urejanja: ZN – predviden.
Površina: 6,6 ha.
Enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava
Večinski del območja nezazidano zemljišče za gradnjo. V robnem vzhodnem delu zaselek starejših stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji.
A. Do sprejetja zazidalnega načrta prizidave stanovanjskih stavb in gospodarskih poslopij, gradnje spremljajočih objektov in gradnja opornih zidov.
B. Vsi posegi oblikovno prilagojeni obstoječim objektom, višina praviloma do P + l.
C. –
(3) Območje zemljišč za gradnjo – naseljska četrt BAZARA (ŠE3):
1. Urejevalna enota: ŠE3 C12 Bazara sever
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralnih dejavnosti.
Način urejanja: UN – predviden za morfološko enoto C, lokacijski načrt predviden za morfološko enoto R.
Možna dopolnilna raba: po predlogu zazidalnega načrta.
Površina: 6,3 ha.
 
Morfološka enota: C – manjše obrtne in servisne dejavnosti – prostostoječa pozidava
Enostanovanjske hiše iz predvojnega časa z gospodarskimi poslopji, nekatere od njih v zadnjih desetletjih že adaptirane v obcestnem nizu, in novogradnje za stanovanja, trgovino in obrtne storitve.
A. Do sprejetja ureditvenega načrta prizidava, nadzidava obstoječih stavb za stanovanjske, poslovne, obrtne in gospodarske namene in gradnja opornih zidov, vse na zazidanih stavbnih zemljiščih.
B. Vsi posegi oblikovno prilagojeni obstoječim objektom, višina praviloma do P + 1.
C. Novi cestni priključki na regionalno cesto so izjemoma možni po predhodnem soglasju upravljavca cest.
 
Morfološka enota: R – rezervat za izgradnjo obvoznice
Rezervat odseka za izgradnjo obvoznice na Bazari. Sprejeta programska zasnova za predviden lokacijski načrt za izgradnjo obvoznice Bazara – Volčja Draga.
A. Do sprejetja lokacijskega načrta ni gradnje.
B. –
C. –
2.Urejevalna enota: ŠE3 S19: Bazara jug
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: po predlogu zazidalnega načrta.
Način urejanja: UN – predviden.
Površina: 21 ha.
Enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava
Posamezne starejše obcestne stanovanjske hiše v kombinaciji z gospodarskimi poslopji ali razpršene ob dostopnih poteh v pobočju in gruča starejših enostanovanjskih hiš v robnem JV in SV delu enote. V večjem delu nezazidano stavbno zemljišče.
A. Do sprejetja ureditvenega načrta prizidave in nadzidave obstoječih stavb za stanovanjske, spremljajoče in gospodarske potrebe in gradnja opornih zidov, vse na obstoječih gradbenih parcelah.
B. Vsi posegi oblikovno prilagojeni obstoječim objektom, višina praviloma do P + 1. Oblikovanje po lokalni tipiki.
C. Brez novih cestnih priključkov na regionalno cesto.
(4) Območje zemljišč za gradnjo – naseljska četrt VOZILA (ŠE4):
1. Urejevalna enota: ŠE4-C9: MED CESTAMI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralnih dejavnosti.
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,5 ha.
Objekti za gostinstvo, turizem in druge centralne dejavnosti – prostostoječa pozidava
Starejša stanovanjska hiša v vzhodnem delu enote, večinoma nezazidano stavbno zemljišče med kraki hitre ceste. Hrupno okolje.
A. Gradnja objektov za gostinstvo, turizem in druge centralne dejavnosti s soglasjem Občine k idejni zasnovi območja.
B. –
C. –
2. Urejevalna enota: ŠE4-RZ4: BIŠKUT
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za rekreacijo, zelenje in drugo.
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: PUP.
Površina: 2,2 ha.
Območje parkovnega gozda
Obstoječ gozd na severnem delu območja.
A. Pogozditev preostalih površin in ureditev povezovalne poti in opornih zidov.
B. –
C. –
3. Urejevalna enota: ŠE4-P4: ČUKLJE
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo proizvodnih in servisnih dejavnosti.
Možna dopolnilna raba: po predlogu zazidalnega načrta.
Način urejanja: ZN – predviden.
Površina: 3,4 ha.
Manjše obrtne dejavnosti
Osamljena enostanovanjska hiša iz predvojnega obdobja sredi cone, stanovanjski objekt na SZ robu območja dela cone in skupina predvojnih enostanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in pomožnih objektov na JV robu enote. Obstoječi protipoplavni odvodnik.
A. Do sprejetja zazidalnega načrta le prizidava in nadzidava stanovanjskih stavb na JV robnem delu enote, ureditev avtobusnega postajališča, rekonstrukcija in razširitev protipoplavnega odvodnika.
B. Višina praviloma do P + 1. Oblikovanje po lokalni tipiki.
C. –
4. Urejevalna enota: ŠE4-RZ5: KOSIRIŠČE
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za rekreacijo, zelenje in drugo.
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: PUP.
Površina: 0,8 ha.
Parkovni gozd
Obstoječ gozd.
A. Pogozditev preostalih površin.
B. –
C. –
5. Urejevalna enota: ŠE4-RZ6: PRI POSTAJI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za rekreacijo, zelenje in drugo.
Možna dopolnilna raba: suhi zadrževalnih poplavnih voda.
Način urejanja: PUP.
Površina: 0,7 ha.
Parkovne površine
Obstoječa vrtnarija. Obstoječ odprti protipoplavni odvodnik ob železnici.
A. Ureditev parkovnih površin in predvidenega suhega zadrževalnika poplavnih voda, rekonstrukcija odvodnika.
B. –
C. –
6. Urejevalna enota: ŠE4-RZ7: OB ŽELEZNICI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za rekreacijo, zelenje in drugo.
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: PUPm2.
Površina: 0,7 ha.
Javna zelena površina – vrtički za rekreacijsko obdelavo
Njivske in travniške površine. Obstoječ odprti protipoplavni odvodnik ob železnici.
A. Ureditev celotnega območja za vrtičke za rekreacijsko obdelavo, postavitev shramb za orodje v skladu z odlokom o pomožnih objektih.
B. –
C. Napeljava javnega vodovoda.
7. Urejevalna enota: ŠE4-RZ8: MED CESTNIMI PRIKLJUČKI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za rekreacijo, zelenje in drugo.
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: PUP.
Površina: 0,9 ha.
Javna zelena površina
Dva travnika med prometnicami.
A. Ni gradenj.
B. –
C. –
8. Urejevalna enota: ŠE4-S15: NA PRISTAVI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: v morfoloških enotah E1 in E2.
Način urejanja: PUP.
Površina: 5,8 ha.
Morfološka enota: E1 – enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava.
Naselje prostostoječih enodružinskih hiš.
A. Gradnja novih enodružinskih hiš na prostih stavbnih zemljiščih, prizidave in nadzidave stanovanjskih stavb. V manjšem obsegu je dovoljena sprememba rabe stanovanjskih objektov – za okolje nemotečih poslovnih dejavnosti. Gradnja spremljajočih objektov in opornih zidov.
B. Višina novih objektov praviloma do P + 1.
C. Vse kablovodne povezave podzemno.
Morfološka enota: E2 – enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava.
Skupina prosto stoječih enostanovanjskih hiš iz predvojnega obdobja in začetka 60 let na vzhodnem delu območja, na vrhu hriba Biškut, gostišče iz srede 70 let in nezazidano zemljišče za gradnjo ob vznožju hriba.
A. Prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih hiš in gostišča, gradnja spremljajočih objektov in opornih zidov. Na nezazidanem stavbnem zemljišču gradnja stanovanjskih stavb in poslovne dejavnosti.
B. Višina adaptiranih objektov praviloma do P + 1 + M. Oblikovanje po lokalni tipiki. Gradnja na območju novogradenj s soglasjem občine k idejni zasnovi območja.
C. –
9. Urejevalna enota: ŠE4-S16: SIPNIK
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: osebne obrtne storitve, poslovne dejavnosti, večnamensko igrišče.
Način urejanja: PUP.
Površina: 4,1 ha.
Enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava
Enodružinska stanovanjska gradnja z gospodarskimi poslopji in pomožnimi objekti gručasto na severnem delu območja in z dvema otokoma stanovanjske pozidave na jugu območja (Kosirišče) ter nezazidano stavbno zemljišče.
A. Prizidava in nadzidava obstoječih stanovanjskih hiš in gospodarskih prostorov. Gradnja spremljajočih objektov in novogradnje za stanovanjske in poslovne dejavnosti. Gradnja opornih zidov in ureditev večnamenskega igrišča.
B. Vsi posegi na obstoječih objektih oblikovno prilagojeni obstoječim objektom, novi objekti po lokalni tipiki. Njihova višina praviloma do P + 1 + M. Vidna stran opornih zidov v kamnu ali ozelenjeni.
C. Brez novih cestnih priključkov na lokalno zbirno krajevno cesto.
10. Urejevalna enota: ŠE-K2: SIPNIK
Namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče.
Način urejanja: PUP.
Površina:
A. Območje namenjeno kmetijski obdelavi.
B. –
C. –
11. Urejevalna enota: ŠE4-P5: LAVŽNIK
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo proizvodnih in servisnih dejavnosti.
Možna dopolnilna raba: po predlogu ureditvenega načrta.
Način urejanja: UN – predviden, sprejeta programska zasnova.
Površina:15,9 ha.
Objekti za proizvodnjo in servise – prostostoječa pozidava, industrijski objekti
Sklop objektov večinoma iz 60 in 70 let za proizvodnjo priključnih vozil v sredini cone, na severovzhodnem in južnem robu, ter skupine prostostoječih enostanovanjskih hiš iz predvojnega obdobja in začetka 60 let. Cono je obdelal 12. zazidalni načrt za Šempeter (Uradno glasilo, št. 13/78). Odsek obstoječega odprtega in odsek obstoječega zaprtega odvodnika poplavnih voda.
A. Do sprejetja ureditvenega načrta urejanje z veljavnim zazidalnim načrtom.
B. –
C. –
(5) Območje zemljišč za gradnjo – naseljska četrt POLJE (ŠE5):
1. Urejevalna enota: ŠE5-C8: MLAKE
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralnih dejavnosti.
Možna dopolnilna raba: po predlogu ureditvenega načrta.
Način urejanja: UN – predviden.
Površina: 5,9 ha
Obrtno–trgovinsko-servisno območje
V severnem delu območja sklop objektov začasnega značaja s konca 60 let za prodajo gradbenega materiala in plina ter večje parkirišče Iskre. V obcestnem pasu razpršene enostanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji in pomožnimi objekti starejšega datuma, a večinoma predelane v zadnjem desetletju. Namembnost: stanovanjska, poslovna, trgovska. Nezazidana stavbna zemljišča med Vrtojbico in obcestno pozidavo v južnem in osrednjem delu enote.
A. Do sprejetja ureditvenega načrta so dopustne prizidave, nadzidave, nadomestne gradnje obstoječih stavb za stanovanjske in poslovno-trgovsko-obrtne potrebe in gradnja spremljajočih objektov, vse na obstoječih zemljiščih za gradnjo.
B. Vsi posegi oblikovno prilagojeni obstoječim objektom, višina praviloma do P + 1 + M.
C. –
2. Urejevalna enota: ŠE5-C6: ŠPORTNO-REKREACIJSKI CENTER
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralnih dejavnosti.
Možna dopolnilna raba:/
Način urejanja: PUP.
Površina: 2,8 ha.
Športno-rekreacijski in poslovni objekti – kompleks strnjenih industrijskih objektov
Sklop industrijskih objektov, adaptiranih v športno-rekreacijski center regionalnega pomena, poslovni prostori in TV center.
A. Rekonstrukcija z manjšimi prizidavami obstoječih dvoranskih športno-rekreacijskih in poslovnih prostorov in TV centra ter zunanje ureditve.
B. –
C. –
3. Urejevalna enota: ŠE5-P2: POLJE
Prevladujoča namenska raba: območje za gradnjo industrijskih stavb.
Možna dopolnilna raba: po predlogu ureditvenega načrta.
Način urejanja: UN – predviden.
Površina: 15,6 ha.
Industrijski objekti
Sklopi proizvodnih, opuščenih industrijskih, skladiščnih, upravnih, spremljajočih in drugih objektov (za skladiščenje in pripravo sadja in zelenjave, za proizvodnjo elementov in betonskih konstrukcij itd.).
A. Urejanje s predvidenim ureditvenim načrtom.
B. Do sprejetja ureditvenega načrta samo prizidave, zunanje in komunalne ureditve ter gradnja povezovalne ceste v skladnem vzhodnem delu območja.
C. –
4. Urejevalna enota: ŠE5-P3: ISKRA – AVTOELEKTRIKA
Prevladujoča namenska raba: območje za industrijo.
Možna dopolnilna raba: stanovanjska gradnja.
Način urejanja: PUP.
Površina: 11,9 ha.
Industrijski in spremljajoči objekti
Sklopi obstoječih proizvodnih, upravnih in drugih spremljajočih objektov, zgrajenih v 70 letih. Na severovzhodnem robu cone stanovanjski objekti, zgrajeni v 50 letih, ter skupina starejših stanovanjskih hiš v vzhodnem delu cone izven tovarniškega kompleksa. Na vzhodnem robu znotraj tovarniškega kompleksa nezazidano stavbno zemljišče.
A. Prizidave, nadzidave, nadomestne gradnje in rekonstrukcije obstoječih proizvodnih in drugih stavb, novogradnje ter ureditev parkirišč. Gradnja proizvodnih objektov po pozitivni oceni vpliva dejavnosti na okolje. Prenova obstoječih stanovanjskih objektov in novogradnja na obstoječih stavbnih zemljiščih, zunanje ureditve.
B. Oblikovanje objektov v skladu s tipologijo industrijskih objektov za proizvodne objekte, za stanovanjske pa v skladu z lokalno tipiko. Višina stanovanjskih objektov prilagojena obstoječim.
C. –
5. Urejevalna enota: ŠE5-C7: SMETE
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralnih dejavnosti.
Možna dopolnilna raba: po predlogu zazidalnega načrta.
Način urejanja: morfološka enota C1PUP, C2 ZN – predviden, sprejeta programska zasnova.
Površina: 5,4 ha.
 
Morfološka enota: C1 – servisni objekti – prostostoječa pozidava
Sklop objektov (upravni prostori, skladišča, gostinstvo, bencinski servis, tovorno parkirišče, avtopralnica)
A. Dozidave in nadzidave obstoječih objektov, gradnja novih in spremljajočih objektov.
B. Oblikovanje v skladu s tipologijo industrijskih in poslovnih objektov.
C. Zunanje ureditve (pločniki, kolesarstvo).
 
Morfološka enota: C2 – obrtno-trgovinsko-servisna prostostoječa pozidava.
Nezazidano stavbno zemljišče.
A. Urejanje s predvidenim zazidalnim načrtom.
B. –
C. –
(6) Območje zemljišč za gradnjo: ŠE6: naseljska četrt CENTER
1. Urejevalna enota: ŠE6-S4: ATRIJSKE HIŠE
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (srednja gostota).
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,7 ha.
Enodružinska stanovanjska gradnja – strnjena
Naselje enostanovanjskih hiš atrijskega tipa iz II. polovice 70 let.
A. Obnova stanovanjskih objektov. Zunanje ureditve (dodatna ozelenitev območja, predvsem z drevesno zasaditvijo ostankov robnih zemljišč ob poteh).
B. –
C. –
2. Urejevalna enota: ŠE6-S5: GORNI KONEC
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: osebne storitve, trgovina, poslovni prostori.
Način urejanja: PUP.
Površina: 4,8 ha.
Enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava
Naselje pretežno samostojno stoječih enostanovanjskih hiš v kombinaciji s trgovino in osebnimi storitvami, nekaj od njih (na južnem robu cone) predvojnega izvora, večina pa zgrajenih v 70 letih. Poplavno območje v obcestnem pasu.
A. Prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih stavb, gradnja novih stanovanjskih hiš.
B. Višina objektov praviloma do P + l, njihov odmik od lokalne zbirne krajevne ceste vsaj 7,5 m, oblikovanje objektov prilagojeno značilnostim obstoječih.
C. Brez novih cestnih priključkov na lokalno zbirno krajevno cesto.
3. Urejevalna enota: ŠE6-S6: OBCESTNI PAS
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: poslovni prostori.
Način urejanja: PUP.
Površina: 0,8 ha.
Mešana gradnja za stanovanja, centralne dejavnosti – prostostoječa pozidava
Dva manjša stanovanjska bloka, postaja milice, poslovna hiša, otroško igrišče (vse iz 60 in začetka 70 let) in stanovanjske hiše v kombinaciji s pomožnimi in gospodarskimi objekti.
A. Prizidava in nadzidava obstoječih stanovanjskih stavb. Gradnja spremljajočih objektov je dopustna na delih parcel, ki so v uličnem zaledju. Možna je nadomestna gradnja za poslovne dejavnosti na zemljišču nekdanjega bencinskega servisa ali ureditev javnega parkirišča in novega dovoza z lokalne ceste in spremembe rabe manjših delov stanovanjskih hiš v poslovne prostore.
B. Višina praviloma do P + 2.
D. –
E. –
4. Urejevalna enota: ŠE5-S7: OBULIČNI PAS
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: osebne storitve, trgovina, poslovni prostori.
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,5 ha.
Mešana gradnja za stanovanja, centralne dejavnosti – strnjena pozidava
Nekaj predvojnih stanovanjskih hiš s poslovnimi prostori v pritličjih v ulični razporeditvi. Novejši prostostoječi enodružinski objekti z nekaj obrtnimi dejavnostmi.
A. Adaptacije stanovanjskih objektov v notranjem delu območja, za poslovne prostore in za bivalno okolje primerne obrti v obuličnem pasu. Gradnja spremljajočih objektov v uličnem zaledju.
A. Višina prizidav in novogradenj do P + 2.
C. Brez novih priključkov na lokalno cesto. Vse kablovodne povezave podzemno.
5. Urejevalna enota: ŠE6-S8: BLOKI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (srednja gostota).
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,7 ha.
Blokovna gradnja – prostostoječa pozidava
Obstoječa blokovna gradnja – prostostoječa pozidava – skupina prostostoječih stanovanjskih blokov z začetka 60 let ter nekaj enostanovanjskih hiš med njimi iz istega časa. Pomožni objekti.
A. Gradnja poslovno-stanovanjske stavbe s parkirišči v kletni etaži na še prosti površini. Rušitev dotrajanih pomožnih objektov in rekonstrukcije ter prizidave enodružinskih stanovanjskih hiš. Možna gradnja garaž ob stanovanjskih blokih.
B. Oblikovanje novogradenj mestotvorno. Višina stanovanjskega bloka največ do P + 2 + M.
C. –
6. Urejevalna enota: ŠE6-S9: OB ŠOLI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (srednja gostota).
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: ZN – predviden.
Površina: 1,9 ha.
Večdružinska gradnja (vila-blok) – strnjena pozidava, fazna izgradnja
Enodružinska hiša sredi nezazidanih stavbnih zemljišč.
A. Do sprejetja zazidalnega načrta samo prenova stanovanjske hiše.
B. –
C. –
7. Urejevalna enota: ŠE6-S10: PRI POSTAJI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: PUP.
Površina: 10 ha.
Enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava
Naselje prostostoječih enostanovanjskih hiš, nekaj od njih na jugozahodnem robu (v obcestnem pasu), predvojnega izvora (predelanih v zadnjih letih), večina pa iz I. polovice 60 let. Odprti protipoplavni odvodnik ob železnici.
A. Prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih enodružinskih stavb do poenotenja pretežnega gabarita in gradnja nadomestnih in novih objektov za stanovanjske in spremljajoče prostore.
B. Višina objektov praviloma do P + 1 ali VP + M, oblika adaptacij prilagojena značilnostim matičnih objektov. Rekonstrukcija in razširitev obstoječega odvodnika.
C. Brez novih cestnih priključkov na lokalno zbirno krajevno cesto.
8. Urejevalna enota: ŠE6-S11: POŠTA
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (srednja gostota).
Možna dopolnilna raba: centralne dejavnosti.
Način urejanja: PUP.
Površina: 0,9 ha.
Mešana gradnja za stanovanja in centralne dejavnosti – prostostoječa pozidava
Stanovanjski bloki z začetka 70 let. V obuličnem pasu delno vkopano zaklonišče, pošta, gostinski lokal, stanovanjsko-trgovski objekt ter enostanovanjska hiša iz predvojnega časa.
A. Prizidava obulične stanovanjske hiše. Na stanovanjskih blokih obnovitvena dela.
B. Višina objektov prilagojena obstoječi pozidavi.
C. –
9. Urejevalna enota: ŠE6-S12: OB VRTOJBICI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: v morfološki enoti E1, E2.
Način urejanja: PUP.
Površina: 3 ha.
 
Morfološka enota: E1 – enodružinska stanovanjska gradnja – strnjena pozidava
Dve skupini enostanovanjskih hiš iz predvojnega časa in nezazidano stavbno zemljišče.
A. Dozidava in nadzidava stanovanjskih hiš, gradnja novih stavb za stanovanjske in poslovne prostore.
B. Višina objektov praviloma do P + 1 + M, oziroma prilagojena obstoječi pozidavi.
C. –
 
Morfološka enota: E2 – enodružinska stanovanjska gradnja – strnjena pozidava
Naselje enostanovanjskih pritličnih atrijskih hiš iz I. polovice 70 let v zahodnem delu. V južnem delu je vrsta atrijskih hiš iz sredine 60 let. V vzhodnem obcestnem delu so starejše samostojne stanovanjske hiše, nekatere od njih z obrtnimi delavnicami v pritličju.
A. Prizidava in nadzidava samostojnih stanovanjskih hiš v vzhodnem obuličnem delu za stanovanja in poslovne in storitvene dejavnosti ter gradnja spremljajočih objektov in nadzidava obstoječih atrijskih hiš nad stanovanjskimi deli, ki so vzporedni s stanovanjsko potjo.
B. Višina objektov atrijskih hiš največ do P + 1, samostojnih hiš pa do P + 1 + M. Posegi na samostojnih hišah po obliki prilagojeni obstoječim objektom. Nadzidave atrijskih hiš z dvokapno korčno streho s slemenom vzporedno s stanovanjsko potjo, fasade v svetlem ometu, prečne fasade brez odprtin, preurejene strehe pritličnega dela teh objektov dvo- ali večkapne korčne ali podobne kritine.
C.–
10. Urejevalna enota: ŠE6–S13: VRTOJBENSKA CESTA
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: poslovni prostori.
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,3 ha.
Enodružinska stanovanjska gradnja – strnjena pozidava
Obulični niz enostanovanjskih hiš predvojnega datuma, po večini adaptiranih v zadnjih dveh desetletjih.
A. Rekonstrukcija, prizidava in nadzidava obstoječih obuličnih stanovanjskih objektov in gradnja spremljajočih. Možne spremembe namembnosti stanovanjskih objektov v poslovne in v storitveno obrt. Stanovanjske novogradnje na nezazidanih zemljiščih za gradnjo.
B. Višina objektov praviloma do P + 1 + M, odmik od lokalne zbirne krajevne ceste vsaj 5 m (oziroma v stavbni črti). Mestotvorno oblikovanje niza oziroma fasad ob ulici.
C. –
11. Urejevalna enota: ŠE6-S14: PRI VRTOJBENSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: PUP.
Površina: 4 ha.
Enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava
Naselje prostostoječih enostanovanjskih hiš iz II. polovice 60 let in dva nova stanovanjska bloka.
A. Prizidave in nadzidave obstoječih objektov.
B. Višina praviloma P + 1.
C. –
12. Urejevalna enota: ŠE6-M1: MESTNO SREDIŠČE
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo mestnega središča.
Možna dopolnilna raba: po opredelitvah ureditvenega načrta.
Način urejanja: v morfološki enoti MS1-PUP, v morfološki enoti MS2-UN – predviden, sprejeta programska zasnova.
Površina: 9 ha.
 
Morfološka enota: MS1 – mestno središče – strnjena pozidava
Nekaj večinoma starejših, a pred leti predelanih enodružinskih hiš v nizih ob ulicah.
A. Prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih stavb in nadomestne gradnje za stanovanjske, gospodarske, spremljajoče, servisne, trgovske in poslovne prostore v skladu s prostorskimi možnostmi.
B. Višina objektov praviloma do P + 1.
C. –
 
Morfološka enota: MS2 – mestno središče – strnjena pozidava
Različne dejavnosti (banka, kino, hotel, cerkev, stanovanjske hiše s poslovnimi prostori in trgovinami v pritličju...), čas nastanka (nekaj predvojnih objektov, predelanih v zadnjem desetletju, objekti z začetka 50 let...). Razporeditev v prostoru (v manjši meri prostostoječe, večji del v nizu vzdolž ulice ali gruče). Na severu večji poslovno-stanovanjski objekt, prostostoječe enostanovanjske hiše s storitveno obrtjo, vrstne hiše.
Osrednji del strnjene gruče starejših poslovnih in poslovno-stanovanjskih hiš. V pritličjih trgovine, gostinstvo, lekarna, Trg Ivana Roba in Cerkev Sv. Petra – arhitekturni spomenik.
Med objekti izstopa po oblikovnih značilnostih graščina iz 18. stoletja, arhitekturni spomenik, obnovljena po I. svetovni vojni. Osrednji del graščine spada v to urejevalno enoto.
Južni zahodni del sestavljajo enostanovanjske in stanovanjske hiše v nizu s poslovnimi prostori v pritličju (za trgovino, storitvena obrt), predvojnega izvora. Stavbe so večinoma predelane v povojnem času. Nezazidano stavbno zemljišče na JV območju.
Južni vzhodni del sestavlja skupina poslovnih in poslovno-stanovanjskih hiš iz predvojnega časa (objekt na severozahodnem vogalu avtorska arhitektura), močno predelanih v zadnjem desetletju, gostinski lokali, market, upravna stavba občine, otroški vrtec z igriščem, prostostoječa vila in nezazidano stavbno zemljišče.
A. Urejanje s predvidenim ureditvenim načrtom.
B. Do sprejetja ureditvenega načrta le rekonstrukcije objektov, razen objektov zahodno ob cerkveni zelenici.
C. –
13. Urejevalna enota: ŠE6-C1: BOLNICA
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralne dejavnosti.
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: PUP.
Površina: 6,2 ha.
Objekti regionalne bolnice
Po namembnosti, času in načinu nastanka ter oblikovnih značilnostih izredno heterogena zazidava. Hospitalni objekti predvojni in iz 70 let (avtorska arhitektura), drugi spremljajoči objekti, večje parkirišče in nezazidana stavbna zemljišča.
Med objekti izstopa po oblikovnih značilnostih graščina iz 18. stoletja, arhitekturni spomenik, obnovljena po I. svetovni vojni. Stranska trakta graščine spadata v to urejevalno enoto.
A. Dopustni posegi so rekonstrukcije, prizidava in nadzidava na obstoječih stavbah in novogradnje za potrebe bolnišnice ter večje zunanje ureditve.
B. –
C. –
14. Urejevalna enota: ŠE6C2: MARKETI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralnih dejavnosti.
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 1 ha.
Trgovski paviljonski objekti in Zdravstveni dom – prostostoječa pozidava.
Skupina prostostoječih marketov in večje parkirišče, manjši park, Zdravstveni dom in parkovni spomenik.
A. Prizidava obstoječih objektov za poslovne namene, zlasti za trgovino in gostinstvo.
B. Oblika mora izražati mestotvorni značaj, višina praviloma do P + l. prizidave ne smejo posegati v prostor parka severno od objektov. Ureditev dovozne ceste in rušitev vogalnega pomožnega objekta v območju dovoza k marketom. Možnost gradnje podzemnih parkirišč nad večjim parkiriščem.
C. –
15. Urejevalna enota: ŠE6-C3: ZAHODNI CENTER
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralnih dejavnosti in stanovanj večjih gostot.
Možna dopolnilna raba: po predlogu zazidalnega načrta.
Način urejanja: ZN – predviden.
Površina: 3,5 ha.
Območje širitve mestnega centra
Na jugovzhodu območja starejše, pred leti predelane enostanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji v obuličnem nizu. Gasilski dom, zgrajen leta 1987. Večji del območja nezazidano stavbno zemljišče.
A. Do sprejetja zazidalnega načrta samo prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih stavb in nadomestne gradnje za stanovanjske, gospodarske, spremljajoče in poslovne dejavnosti na obstoječih funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih objektov. Možna sprememba dejavnosti, delna rušitev ali nadomestna gradnja gasilskega doma.
B. Višina objektov praviloma do P + 1.
C. –
16. Urejevalna enota: ŠE6-C4: OSNOVNA ŠOLA
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralnih dejavnosti
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 2 ha.
Objekti Osnovne šole in vrtca – strnjena gradnja
Osnovna šola iz I. polovice 60 let s prizidki iz 70 let ter otroški vrtec iz II. polovice 70 let. V zahodnem delu starejše enostanovanjske prosto stoječe hiše.
A. Prizidava otroškega vrtca in rekonstrukcija spremljajočih objektov za potrebe šole in vrtca. Prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih stavb in nadomestne gradnje za stanovanjske, spremljajoče in tudi za poslovne prostore v skladu s prostorskimi možnostmi.
B. –
C. –
17. Urejevalna enota: ŠE6-C5: NAKUPOVALNI CENTER
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralnih dejavnosti.
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 6,2 ha.
Trgovinski objekti s skladišči
Sklop po času nastanka (od predvojnega obdobja do konca 70 let) in obliki zelo različnih objektov za skladiščenje in prodajo blaga ter za upravljanje podjetja. Nezazidano stavbno zemljišče.
A. Rekonstrukcijska prizidava in nadzidava objektov za potrebe skladiščenja in prodaje blaga ter upravnih in drugih spremljajočih služb. Novogradnja nakupovalnega centra.
B. Prizidave in nadzidave po obliki prilagojene obstoječim objektom oziroma po naslednjih pogojih: strehe v nizkem naklonu z atiko ali ravne. Novogradnje nakupovalnega centra s soglasjem občine po idejni zasnovi območja nezazidanih zemljišč za gradnjo. Rekonstrukcija povezovalne ceste ob železniški postaji Vrtojba in urejevalno enoto ŠE6P/1.
B. –
18. Urejevalna enota: ŠE6-PZ1: JAVNO PARKIRIŠČE
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za promet in zveze.
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 0,4 ha.
Javno parkirišče – nad 50 PM
Nepozidana površina.
A. Ni gradenj, dopustna ureditev javnega parkirišča za potrebe rekreacijskih površin, mestnega središča in bolnišnice.
B. Ureditev parkirišča z drevesno zasaditvijo.
C. –
19. Urejevalna enota: ŠE6-P1: MOTOREMONT
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo proizvodnih in servisnih dejavnosti.
Možna dopolnilna raba: poslovna dejavnost.
Način urejanja: PUP.
Površna: 4,9 ha.
Objekti proizvodno-obrtnih in servisnih dejavnosti
Sklop objektov iz večinoma I. polovice 70 in 90 let za obrtne in poslovne dejavnosti: mehanične delavnice, strojni park, tehnični pregledi motornih vozil, trgovine, proizvodna in storitvena obrt in policijska enota.
A. Prizidave, nadzidave, nadomestne gradnje in novogradnje objektov predvsem za potrebe obrtno-servisnih in poslovnih dejavnosti.
B. –
C. –
20. Urejevalna enota: ŠE6-RZ1: POKOPALIŠČE
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za rekreacijo, zelenje in drugo.
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: UN – predviden, sprejeta programska zasnova.
Površina: 1,2 ha.
Pokopališče
Obstoječe pokopališče s kapelico v sredini, historičnega značaja. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, rezervat za širjenje pokopališča. Ciprese na obstoječem pokopališču. Poplavni obcestni pas.
A. Urejanje s predvidenim ureditvenim načrtom. Izgradnja predvidenega zaprtega protipoplavnega odvodnika in odprava poplavnih površin. Do sprejetja ureditvenega načrta le manjše ureditve na obstoječem pokopališču.
C. –
21. Urejevalna enota: ŠE6-RZ2: MESTNI PARK
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za rekreacijo, zelenje in drugo.
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 3,7 ha.
Javna športno-rekreacijska površina
Nepozidana površina med železniško progo in Vrtojbico.
A. Ureditev parkovnih in rekreacijskih površin s pripadajočimi grajenimi objekti, kolesarska pot, vodne površine in športna igrišča. Izgradnja mostov za peš promet in intervencijski promet (čez obvoznico, železnico in Vrtojbico), kolesarska steza, dostopne poti.
B. Višina novih objektov P.
C. –
22. Urejevalna enota: ŠE6-RZ3: OB MEJI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za rekreacijo, zelenje in drugo.
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 0,8 ha.
Javna zelena površina – vrtički za rekreacijsko obdelavo
Kmetijsko zemljišče brez zazidave.
A. Ni gradenj.
B. –
C. Ureditev vodovodnih priključkov, dostopnih poti in postavitev pomožnih objektov za hrambo orodja.
(7) PROMETNE POVRŠINE – zemljišča za gradnjo
Prometne površine znotraj ureditvenega območja Šempetra so obstoječa cestna in železniška infrastruktura (ki se posebej ne označuje) in objekti ter rezervati za gradnjo obvoznic. –
Predvideni posegi na obstoječi cestni in železniški infrastrukturi: gradnja cest, ureditev kolesarskih poti in gradnja železniških tirov.
Obstoječa enotirna železniška proga Nova Gorica – Šempeter – Sežana se bo razširila za drugi železniški tir. Ponovno bo uveden železniški priključek v Šempetru iz smeri Volčja Draga – Nova Gorica proti železniški postaji Vrtojba. Namen te povezave je reaktivirati železniško povezavo z Gorico in izkoristiti obstoječo železniško infrastrukturo za potrebe gospodarskih dejavnosti na območju Šempetra in Vrtojbe.
Način urejanja: PUP za gradnjo cest, cestnih ter železniških objektov, Lokacijski načrt za gradnjo drugega železniškega tira na odseku Šempeter – Nova Gorica in za obvozne ceste.
 
Objekti cestne in železniške infrastrukture:
1. Na območju zemljišč za gradnjo nad železnico – naseljska četrt PODMARK (ŠE1):
Pz/1: bencinski servis 4: izgradnja bencinskega servisa in avtopralnice
2. Na območju zemljišč za gradnjo nad železnico – naseljska četrt VOZILA (ŠE4):
Pz/2: Železniška potniška postaja Šempeter: rekonstrukcija in prizidava
3. Na območju zemljišč za gradnjo nad železnico – naseljska četrt CENTER (ŠE6):
Pz/3: bencinski servis 1: rušitev bencinske postaje, ureditev cestnih priključkov in parkirišč
Pz/4: bencinski servis 2: rušitev bencinske postaje po preteku amortizacijske dobe
Pz/5: bencinski servis 3: rušitev bencinske postaje po preteku amortizacijske dobe
Pz/6: Železniška potniška in tovorna postaja Vrtojba: postajna hiša in spremljajoči objekti, ki služijo železniškemu prometu (skladišča, čuvajnice) z začetka stoletja, obnovljeni po I. svetovni vojni, gradnja, rekonstrukcija in prizidava postajne hiše in spremljajočih objektov.
Pz/7: Maloobmejni prehod v Mlinu: rekonstrukcija obstoječih objektov.
(8) VODNE POVRŠINE
V to območje sodi odsek vodotoka Vrtojbica z označbo obojestranskega petmetrskega vplivnega pasu (pripadajoč obrežni pas, ki zagotavlja urejanje in vzdrževanje vodnih površin). Rekonstrukcija vodotoka in razširitve.
Možne dopolnilne dejavnosti: za šport in rekreacijo v naravnem okolju – ureditev pešpoti, kolesarskih poti.
Način urejanja: PUP.
52. člen
(Urejanje prostora v k.o. Šempeter-ŠE, izven poselitvenega območja naselja Šempeter pri Gorici)
(1) Prostorski posegi izven poselitvenega območja naselja Šempeter na območju tistega dela katastrske občine Šempeter, ki spada v območje Občine Šempeter-Vrtojba, se urejajo v skladu z osnovno plansko namensko rabo zemljišč (kmetijska, gozdna, vodna in zemljišča razpršene gradnje).
1. Urejevalna enota: K1-ŠE: Ob meji
Prevladujoča namenska raba: najboljša kmetijska zemljišča.
Druga namenska raba: /.
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,5 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča.
A. Ni gradenj.
B. –
C. –
2. Urejevalna enota: K2-ŠE: Markov hrib I
Prevladujoča namenska raba: najboljša kmetijska zemljišča.
Druga namenska raba: gospodarski gozd.
Način urejanja: PUP.
Površina: 10,9 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča, agromeliorirana, v manjšem delu gozdna. V celoti plazovito območje.
A. Ni gradenj. Sanacijska dela na plazovih.
B. –
C. –
3. Urejevalna enota: G1ŠE: Markov hrib II
Prevladujoča namenska raba: gospodarski gozd.
Druga namenska raba: druga kmetijska zemljišča, kmetijska zemljišča v zaraščanju.
Način urejanja: PUP.
Površina: 37,4 ha.
Pretežni del območja je gospodarski gozd, prekinjen z manjšimi površinami drugih kmetijskih zemljišč, s kmetijskimi zemljišči v zaraščanju, ki vključuje tudi dva opuščena kamnoloma. Jugozahodni pas območja so druga kmetijska zemljišča. Brez pozidave. Deloma plazovito območje.
A. Ni gradenj. Sanacijska dela na plazovnih delih območja. Ureditev opuščenega kamnoloma Ronk v botanični park in ureditev dostopnih poti. Vzdrževanje koridorjev energetske infrastrukture. Ohranitev kvalitetnih gozdnih združb. –
B. –
C. –
4. Urejevalna enota: St-ŠE: Mark
Namenska raba: zemljišče za gradnjo v odprtem prostoru za potrebe turizma.
Način urejanja: PUP.
Površina: 2,2 ha.
Gostišče z začetka 70 let sredi cone, ki je pretežno gozdno zemljišče.
A. Prizidava obstoječih in gradnja novih objektov za gostinsko-turistično dejavnost (restavracija, prenočišča, prireditveni prostor), preurejanje in širitev gostinskega vrta, ureditev rekreacijskih površin in gradnja opornih zidov.
B. Manjši posegi na obstoječem objektu prilagojeni obstoječim značilnostim, večji (in novogradnje) po avtorski rešitvi. Oporni zidovi iz lokalnega kamna.
C. Naprave za lastno oskrbo z vodo in čistilna naprava.
5. Urejevalna enota: G2-ŠE: Pri Kebru
Prevladujoča namenska raba: gospodarski gozd.
Druga namenska raba: najboljša kmetijska zemljišča, druga kmetijska zemljišča, kmetijska zemljišča v zaraščanju, razpršena stavbna zemljišča.
Način urejanja: PUP.
Površina: 59,8 ha.
A. Ni gradenj. Adaptacije objektov na obstoječih stavbnih zemljiščih.
B. –
C. –
6. Urejevalna enota: G3-ŠE: Kemprlišče
Prevladujoča namenska raba: gospodarski gozd.
Druga namenska raba: najboljša kmetijska zemljišča, druga kmetijska zemljišča, kmetijska zemljišča v zaraščanju, razpršena stavbna zemljišča.
Način urejanja: PUP.
Površina: 38,1 ha.
Pretežni del območja je gozdno zemljišče. V preostalem delu je največji delež najboljših kmetijskih zemljišč, manj pa drugih kmetijskih zemljišč in kmetijskih zemljišč v zaraščanju. V krajini tega območja je enajst razpršenih stavbnih zemljišč, ki so v večjem delu razpršene kmetije (enostanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji), preostalo pa stanovanjske hiše.
A. Prizidave obstoječih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Gradnja gospodarskih objektov za kmetijsko pridelavo in gradnja opornih zidov. Vse samo v okviru zazidanih stavbnih zemljišč. Ohranitev kvalitetnih gozdnih združb, posebno hrasta na krajinsko zanimivih območjih.
B. Vsi posegi oblikovno prilagojeni obstoječim objektom, višina praviloma do P + l.
C. –
7. Urejevalna enota: G4-ŠE: Bazara
Prevladujoča namenska raba: gospodarski gozd, najboljša kmetijska zemljišča, druga kmetijska zemljišča, kmetijska zemljišča v zaraščanju, stavbno zemljišče.
Način urejanja: PUP.
Površina: 17,6 ha.
A. Ni gradenj.
B. –
C. –
Pretežno gozdno pobočje z vmesnimi manjšimi površinami drugih kmetijskih zemljišč, manjše površine najboljših kmetijskih zemljišč in manjši objekt na stavbnem zemljišču na robu občinske meje. Na JZ robnem delu območja je potok Bazaršček. V robnem SV pasu območja je srednjenapetostni nadzemni električni vod.
A. Prizidava obstoječega objekta. Vodnogospodarske ureditve.
B. –
C. –
8. Urejevalna enota: G5-ŠE: Lamovo
Prevladujoča namenska raba: gospodarski gozd.
Druga namenska raba: najboljša kmetijska zemljišča, druga kmetijska zemljišča, kmetijska zemljišča v zaraščanju in vodne površine.
Dodatna namembnost območja: območje varstva narave.
Način urejanja: PUP.
Površina: 157,4 ha.
Gozdno zemljišče brez zazidave, v večjem delu mokrišče in potok Lomovšček.
A. Ni gradenj. Vzdrževalna dela. Vzdrževanje vodnih površin v območju petmetrskega vplivnega pasu in izvedba delnih regulacijskih posegov, ki segajo izven vodnega zemljišča.
B. –
C. – Za delne regulacijske posege bo potrebno pridobiti in odkupiti nekatera obrežna zemljišča.
9. Urejevalna enota: G6-ŠE: Dolgi hrib
Prevladujoča namenska raba: gospodarski gozd.
Druga namenska raba: kmetijska zemljišča v zaraščanju in druga kmetijska zemljišča ter vodne površine.
Način urejanja: PUP za območje, LN – predviden za odsek srednjenapetostnega kabla.
Površina: 21, 2 ha.
Pretežno gozdno pobočje z manjšimi območji kmetijskih zemljišč v zaraščanju, drugih kmetijskih zemljišč in potok Bazaršček. Odsek predvidene trase srednjenapetostnega podzemnega električnega kabla.
A. Ni gradenj. Vzdrževanje vodnih površin v območju petmetrskega vplivnega pasu in izvedba delnih regulacijskih posegov, ki segajo izven vodnega zemljišča. Položitev srednjenapetostnega kabla.
B. –
C. Za delne regulacijske posege na Bazarščku bo potrebno pridobiti in odkupiti nekatera obrežna zemljišča.
10. Urejevalna enota: K3-ŠE: Pod hitro cesto
Prevladujoča namenska raba: najboljša kmetijska zemljišča.
Druga namenska raba: gozdno zemljišče, drugo kmetijsko zemljišče, kmetijsko zemljišče v zaraščanju, stavbno zemljišče.
Način urejanja: PUP.
Površina: 13,6 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča (tudi v območju priključka hitre ceste), v manjši meri drugo kmetijsko zemljišče, kmetijsko zemljišče v zaraščanju in gozdno zemljišče. Dve razpršeni stavbni enoti – kmetija in stanovanjska hiša v južnem delu enote.
A. Prizidava stanovanjske hiše in kmetije na obstoječih stavbnih zemljiščih.
B. Po lokalni tipiki, višina P + 1.
C. –
11. Urejevalna enota: K4-ŠE: Šempetrsko polje
Prevladujoča namenska raba: najboljša kmetijska zemljišča.
Druga namenska raba: razpršeno stavbno zemljišče.
Način urejanja: PUP.
Površina: 7,8 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča s tremi posamičnimi, med seboj ločenimi stanovanjskimi objekti ob zahodnem robu cone. Območje v večjem delu meliorirano, z izvedenim namakalnim omrežjem.
A. Na objektih ob zahodnem robu cone (tik ob meji) samo manjše dozidave. Izgradnja odseka predvidenega odprtega protipoplavnega odvodnika.
B. –
C. –
(2) Prometne površine v odprtem prostoru k.o. Šempeter
To so obstoječa cestna in železniška infrastruktura in objekti ter rezervati za gradnjo obvoznic. Označene so le površine hitre ceste in rezervat za obvoznico.
Predvideni posegi na obstoječi cestni in železniški infrastrukturi: rekonstrukcije in širitve obstoječih cest, ureditev kolesarskih poti in gradnja železniške infrastrukture.
Način urejanja: PUP za rekonstrukcije in širitve cest in ureditve kolesarskih poti, lokacijski načrt za graditev drugega železniškega tira Šempeter–Sežana.
 
PZ1-ŠE: Hitra cesta
Namenska raba: prometna površina.
Način urejanja: PUP.
Odsek hitre ceste
Prostorski posegi: /
 
R-ŠE: Obvoznica Volčja Draga
Namenska raba: rezervat za regionalno obvozno cesto.
Način urejanja: Lokacijski načrt – predviden za obvoznico.
Rezervat za gradnjo odseka obvozne ceste Bazara – občinska meja na cesti R1204 – zemljišče za gradnjo.
Prostorski posegi: /
53. člen
(VR: poselitveno območje naselja Vrtojba)
(1) Območje zemljišč za gradnjo – naseljska četrt MEDNARODNI MEJNI PREHOD (VR l):
 1. Urejevalna enota VR1-PZ: MMP Vrtojba
Prevladujoča namenska raba: območje mednarodnega mejnega prehoda.
Možna dopolnilna raba: obmejne dejavnosti državnega in regionalnega nivoja ter druge: poslovne, gostinske, trgovske, prometno-servisne, skladiščne, razvojno-tehnološke dejavnosti itd.
Način urejanja: PUP za morfološko enoto (Pz1), LN – predvidene spremembe in dopolnitve, za morfološko enoto (Pz2).
Površina: 40 ha.
 
Morfološka enota: Pz1 – Izstopna cona – prostostoječi objekti in prometne površine
Poslovni objekt s prostori za pisarniške službe, trgovske in gostinske storitve na jugovzhodnem robu enote, objekt za obmejne organe na jugozahodnem robu cone in javno parkirišče za tovornjake na severu, vse s konca 70 let.
A. Preureditve prometnega sistema, gradnja objektov za potrebe obmejnih organov, gradnja poslovnih, skladiščnih in prometno servisnih objektov in drugih objektov s komponibilnim programom. Gradnja objektov dopustna s soglasjem občine.
B. –
C. –
 
Morfološka enota: Pz2 – Vstopna cona – prostostoječi objekti in prometne površine
Poslovni objekt s prostori za pisarniško delo, maloprodajo in gostinske storitve na severovzhodnem delu cone, dva objekta za obmejne organe in špedicije na severozahodnem robu (vse s konca 80 let), carinsko skladišče na jugozahodnem robu cone (iz I. polovice 80 let). Bencinski servis na vzhodnem robu cone in nezazidana zemljišča na južnem in vzhodnem delu cone. Za celotno območje je veljaven ureditveni načrt MMP Vrtojba (Uradno glasilo, št. 3/98).
A. Do sprejetja novega lokacijskega načrta se ureja z veljavnim ureditvenim načrtom za MMP Vrtojba (Uradno glasilo, št. 3/98).
B. –
C. –
(2) Območje zemljišč za gradnjo – naseljska četrt GORNJA VRTOJBA (VR) 2:
1. Urejevalna enota: VR2-ZR1: Ob avtocesti
Prevladujoča namenska raba: območje za rekreacijo, zelenje in drugo.
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,17 ha.
Javna zelena površina – zelena cezura
Nezazidano stavbno zemljišče ob hitri cesti.
A. Ni gradenj. Razširitev ceste, ureditev pločnika, kolesarske poti in zasaditev dreves.
B. –
C. –
2. Urejevalna enota: VR2-S1: Laze
Prevladujoča namenska raba: območje za stanovanja (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: v morfološki enoti E1 in E2.
Načini urejanja: PUP v morfološki enoti (E1, E2), predviden ZN (v E3).
Površina: 18,8 ha.
 
Morfološka enota: E1 – Laze: enostanovanjska, zgoščena prostostoječa pozidava
Niz samostojnih enostanovanjskih hiš pretežno iz 70 let na vzhodnem robu cone, na preostalih površinah naselje enostanovanjskih hiš, zgrajenih v 80 letih, nezazidana stavbna zemljišča za prostostoječe enodružinske hiše, javne zelene in rekreacijske površine.
A. Dopustne so novogradnje na posamičnih nezazidanih stavbnih zemljiščih, namenjenih stanovanjski gradnji, prizidava obstoječih stavb in gradnja spremljajočih objektov za stanovanjske namene ter spremembe namembnosti obstoječih stavb za osebne obrtne storitve in poslovne prostore po predhodni oceni oziroma sprejemljivosti vpliva na stanovanjsko okolje. Gradnja opornih zidov. Ureditev dostopnih poti znotraj območja, otroška igrišča, večnamensko igrišče, drevesne zasaditve in sprehajalne poti ob Vrtojbici.
B. Oblikovanje objektov prilagojeno obstoječim stavbam, višina je praviloma P + 1.
C. –
 
Morfološka enota: E2: Šober: enostanovanjska – prostostoječa pozidava
Niz enostanovanjskih hiš z začetka 70 let, med njimi tudi nekaj starejših objektov.
A. Prizidave obstoječih stavb ter gradnja novih za stanovanjske namene, spremljajoči objekti in po predhodni oceni sprejemljivosti vpliva dejavnosti na stanovanjsko okolje za osebne obrtne storitve in poslovne prostore. Gradnja opornih zidov.
B. Posegi na obstoječih objektih oblikovno prilagojeni njihovim značilnostim, novogradnje po lokalni tipiki. Višina objektov do P + 1 + M. Vidna stran opornih zidov v kamnu ali ozelenjena.
C. Odmik novogradenj od zbirnih stanovanjskih poti vsaj 6 m.
 
Morfološka enota: E3: Caufovo: predvidena enostanovanjska, gostejša prostostoječa pozidava.
Dve stanovanjski hiši, pretežni del nezazidano stavbno zemljišče.
A. Urejanje s predvidenim zazidalnim načrtom za Caufovo. Do sprejetja načrta so dopustne prizidave obstoječih stanovanjskih hiš in gradnja spremljajočih objektov v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
B. Posegi prilagojeni obstoječim objektom.
C. –
3. Urejevalna enota: VR2-S2: Na placu
Prevladujoča namenska raba: vaško območje (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: v morfološki enoti V1, V2, V3, V4.
Način urejanja: PUP.
Površina: 14,2 ha.
 
Morfološka enota: V1: V Klancu: strnjena vaška obcestna pozidava.
Prevladujejo enostanovanjske obulične hiše v nizu v zahodnem delu enote v kombinaciji z gospodarskimi poslopji, po izvoru v glavnem iz 20 let (iz obnove po I. svetovni vojni), po večini predelane v zadnjem desetletju, in novejše enostanovanjske prostostoječe hiše v severnem delu enote.
A. Prizidave in nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih stavb za stanovanjske namene, spremljajoči prostori in po predhodni strokovni oceni sprejemljivosti vpliva dejavnosti na stanovanjsko okolje tudi za potrebe osebnih obrtnih storitev in poslovne prostore.
B. Posegi na obstoječih objektih oblikovno prilagojeni njihovim značilnostim, novogradnje po lokalni tipiki. Višina objektov praviloma do P + 1 + M.
C. Na regionalno cesto praviloma le skupni cestni priključki. Odmik novogradenj od regionalne ceste in od zbirnih stanovanjskih poti po prevladujoči gradbeni črti ali vsaj 6 m.
 
Morfološka enota: V2: Čuklje: strnjena vaška obcestna pozidava.
Enostanovanjske hiše v kombinaciji z gospodarskimi v obcestni gruči in prosto stoječe stanovanjske hiše.
A. Prizidave in nadzidave obstoječih stavb ter gradnja novih za stanovanjske namene, spremljajoči prostori in po predhodni strokovni oceni spremenljivosti vpliva na okolje tudi za potrebe obrti in poslovne prostore.
B. Posegi na obstoječih objektih prilagojeni njihovim značilnostim, novogradnje po lokalni tipiki. Višina objektov do P + 1 + M.
C. Na regionalno cesto na novo praviloma le skupni cestni priključki. Odmik novogradenj od regionalne ceste in od zbirnih stanovanjskih poti po prevladujoči gradbeni črti ali vsaj 6 m.
 
Morfološka enota: V3: Na placu: vaška strnjena, gručasta pozidava.
Enostanovanjske hiše v kombinaciji z gospodarskimi v obcestnem nizu in prosto stoječe stanovanjske hiše. Oblikovno zanimive skupine večjih zgoščenih gruč starejših stanovanjskih, gospodarskih in spremljajočih objektov na obeh straneh regionalne ceste s sredinskim obnovljenim trgom. Na severu enote objekt z dvorano za javne prireditve iz sredine 80ih let.
A. Prizidave in nadzidave obstoječih stavb ter gradnja novih za stanovanjske namene, spremljajoči objekti in spremembe namembnosti delov stavb za osebne obrtne storitve in poslovne prostore po predhodni strokovni oceni sprejemljivosti vpliva dejavnosti na stanovanjsko okolje. Ureditev parkirišč.
B. Posegi na obstoječih objektih prilagojeni njihovim značilnostim, novogradnje po lokalni tipiki in upoštevanju obstoječe talne zasnove tipičnih gruč. Višina objektov praviloma do P + 1 + M.
C. Na regionalno cesto na novo praviloma le skupni cestni priključki. Odmik novogradenj od regionalne ceste in od zbirnih stanovanjskih poti po prevladujoči gradbeni črti ali vsaj 6 m.
 
Morfološka enota: V4: Obcestni pas I: vaška obcestna pozidava.
Enostanovanjske hiše v kombinaciji z gospodarskimi objekti v obcestnem nizu in prostostoječe enodružinske hiše. Nezazidana stavbna zemljišča.
A. Prizidava in nadzidava obstoječih stavb ter gradnja novih za stanovanjske namene, gradnja spremljajočih objektov in sprememba namembnosti delov stavb po predhodni strokovni oceni sprejemljivosti vpliva na stanovanjsko okolje za osebne obrtne storitve in poslovne prostore.
B. Posegi na obstoječih objektih prilagojeni njihovim značilnostim, novogradnje po lokalni tipiki. Višina objektov praviloma do P + 1 + M.
C. Odmik novogradenj od regionalne ceste in od zbirnih stanovanjskih poti po prevladujoči gradbeni črti ali vsaj 6 m.
4. Urejevalna enota: VR-K1: Ograda I
Prevladujoča namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče.
Druga namenska raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,1 ha.
Območje najboljših kmetijskih zemljišč znotraj poselitvenega območja Vrtojbe v Gornji Vrtojbi.
Najboljše kmetijsko zemljišče.
A. Ni gradenj.
B. –
C. –
5. Urejevalna enota: VR-K2: Ograda II
Prevladujoča namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče.
Druga namenska raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 1, 6 ha.
Območje najboljših kmetijskih zemljišč znotraj poselitvenega območja Vrtojbe v Gornji Vrtojbi.
Najboljše kmetijsko zemljišče.
A. Ni gradenj
B. –
C. Ureditev kolesarske poti ob Vrtojbici.
6. Urejevalna enota – VR2 – S3: Frnaža
Prevladujoča namenska raba: vaško območje (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: v morfološki enoti V1.
Način urejanja: PUP.
Površina: 10,6 ha.
 
Morfološka enota: V1: Frnaža: vaška pozidava.
Jedro starejših enostanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji na severovzhodnem robu enote, novejše enostanovanjske prostostoječe hiše (iz 70 let), nekatere s prostori ali prizidki za obrtne delavnice. Plastenjaki v vzhodnem delu enote in nezazidana stavbna zemljišča. Odsek zaprtega protipoplavnega odvodnika.
A. Prizidava in nadzidava obstoječih stavb za stanovanjske potrebe in za potrebe kmetijske dejavnosti. Gradnja steklenjakov in postavitev plastenjakov za vrtnarstvo v vzhodnem delu enote. Novogradnje stanovanj v obsežnejšem osrednjem delu nezazidanega zemljišča za gradnjo s soglasjem občine k idejni zasnovi za nezazidano območje in po dograditvi območja z najnujnejšimi komunalnimi napravami. V robnem severnem delu enote je dopustna stanovanjska gradnja v kombinaciji s poslovno, nemotečo servisno dejavnostjo in osebne obrtne storitve po predhodni strokovni oceni sprejemljivosti vpliva na stanovanjsko okolje. Priključevanje objektov na obstoječe komunalne naprave.
B. Posegi na obstoječih objektih prilagojeni njihovim značilnostim, novogradnje po lokalni tipiki. Višina objektov praviloma do P + 1 + M.
C. –
 
Morfološka enota: V2: Prloge: obcestna vaška pozidava.
Jedro starejših enostanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji v nizih v severnem delu enote. V južnem delu cone večinoma novejše enostanovanjske prostostoječe hiše (iz 70 let) s prostori ali prizidki za obrtne delavnice in objekt za rejo piščancev iz začetka 70 in posamezna nezazidana stavbna zemljišča.
A. Dopustna je dozidava in nadzidava obstoječih stavb za stanovanjske potrebe. Novogradnje so dopustne šele potem, ko bo območje Zgornje Vrtojbe komunalno urejeno (kanalizacija, vodovod, ceste). Doregulacija in širitev obstoječega odseka zaprtega odvodnika in izgradnja omrežja predvidenega odprtega protipoplavnega odvodnika.
B. Posegi na obstoječih objektih oblikovno prilagojeni njihovim značilnostim. Priključevanje obstoječih objektov na komunalne naprave. Ureditev rekreacijske površine v robnem jugovzhodnem delu enote za potrebe celotne ureditvene enote. Višina objektov praviloma do P + 1 + M.
C. Za doregulacijo in izgradnjo omrežja protipoplavnega odvodnika bo potrebno pridobiti obrežna zemljišča.
7. Urejevalna enota: VR2-C: Vaško središče
Prevladujoča namenska raba: vaško središče (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: stanovanja.
Način urejanja: PUP.
Površina: 4,4 ha.
Mešano območje – prostostoječa pozidava
V vzhodnem delu območja cerkev iz 20 let, dva objekta nekdanje šole iz istega obdobja (eden od njih predelan v »zadružni dom«, drugi v stanovanja), opuščena odkupna postaja kmetijskih pridelkov z začetka 50 let, otroški vrtec z začetka 70 let in market iz sredine 80.
V zahodnem delu župnišče iz 20 let, osnovna šola iz sredine 80 let, pokopališče historičnega izvora s kapelico v sredini in nezazidano stavbno zemljišče.
A. Celovita prenova trga, vključno s povečanjem javnih površin, s potrebnimi rušitvami in novogradnjami za centralne dejavnosti vasi, razširitev pokopališča s spremljajočimi objekti, ureditev šolskih igrišč in prizidave ter nadzidave obstoječih objektov in novogradnje. Ureditev javnih parkirišč, prometnih površin in zasaditev dreves. Prestavitev trafo postaje.
B. Za prenovo območja je potrebno predhodno pridobiti ustrezne natečajne rešitve ureditve območja trga. Oblikovanje objektov mora slediti namenu prostora.
C. –
8. Urejevalna enota:VR2-KE1: Elektro Gorica
Prevladujoča namenska raba: območje za komunalo in energetiko.
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,3 ha.
Objekti razdelilne trafo postaje RTP 110/20 kV Vrtojba in vzdrževanje
Sklop objektov in naprav za pretvorbo električne energije z začetka 80 let in prostor za vzdrževalna dela.
A. Dozidava obstoječih objektov za tehnološke potrebe postaje. Dograditev protihrupne ograje in robna ozelenitev območja.
B. Dozidavo prilagoditi značilnostim obstoječega objekta oziroma oblikovati po tehnoloških načelih.
C. –
9. Urejevalna enota: VR2-ZR2: Laužnik
Prevladujoča namenska raba: območje za rekreacijo, zelenje in drugo.
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: PUP
Površina: 1,28 ha.
Šotorišče – objekti in urejene površine
V celoti nezazidano stavbno zemljišče, deloma zamočvirjeno.
A. Gradnja šotorišča in spremljajočih objektov s soglasjem občine k idejni zasnovi območja. Razširitev povezovalne ceste v zahodnem delu območja.
B. Poudarek na skladnem oblikovanju spremljajočih objektov, zelenih, vodnih površin in drevesne zasaditve.
C. –
10. Urejevalna enota: VR2-ZR3: Frata
Prevladujoča namenska raba: območje za rekreacijo, zelenje in drugo.
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 2,37 ha.
Javna zelena površina – rekreacijska površina
Travniške površine, deloma gozdne.
A. Ni gradenj. Ureditev rekreacijskih površin. Razširitev povezovalne ceste v zahodnem delu območja.
B. Ohranitev pomembnejših drevesnih združb. –
C. –
11. Urejevalna enota: VR2-S8: Draga
Namenska raba: območje za stanovanja (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: ZN – predviden.
Površina: 6,1 ha.
Enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava
Nezazidano stavbno zemljišče v celoti.
A. Gradnja po predvidenem zazidalnem načrtu.
B. –
C. –
(3) Območje zemljišč za gradnjo – naseljska četrt DOLNJA VRTOJBA (VR 3):
1. Urejevalna enota: VR3-S4: Dolnja Vrtojba I.
Prevladujoča namenska raba: vaško območje (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: v morfoloških enotah V1, V2.
Način urejanja: PUP.
Površina: 11,46 ha.
Morfološka enota: V1: Obcestni pas – vaška obcestna pozidava
Enostanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji in pomožnimi objekti, večinoma predvojnega izvora, gručasto in v uličnih nizih, in prostostoječe enodružinske stanovanjske hiše iz zadnjega desetletja v zaledju te zazidave. Nezazidana stavbna zemljišča.
A. Prizidava in nadzidava obstoječih stavb ter gradnja novih objektov za stanovanjske, gospodarske in spremljajoče objekte. Za osebne obrtne storitve in poslovne prostore po predhodni strokovni oceni sprejemljivosti vpliva dejavnosti na stanovanjsko okolje.
B. Posegi na obstoječih objektih oblikovno prilagojeni njihovim značilnostim, novogradnje po lokalni tipiki. Višina objektov praviloma do P + 1 + M.
C. Odmiki od zbirne javne poti naj se prilagajajo obstoječim odmikom zazidave.
 
Morfološka enota: V2: Dolnja Vrtojba II. – vaška strnjena, gručasta pozidava
Enostanovanjske hiše, gospodarska poslopja in pomožni objekti, večinoma predvojnega izvora, gručasto in v uličnih nizih. Nekaj objektov v zaledju te zazidave iz zadnjega desetletja.
A. Prizidava in nadzidava obstoječih stavb ter gradnja novih za gospodarske, stanovanjske, oskrbne in storitvene namene in gradnja spremljajočih objektov. Za osebne obrtne storitve in poslovne prostore po predhodni strokovni oceni sprejemljivosti vpliva dejavnosti na stanovanjsko okolje.
B. Posegi na obstoječih objektih oblikovno prilagojeni njihovim značilnostim, novogradnje po lokalni tipiki. Višina objektov praviloma do P + 1 + M. Ureditev parkirišč. Preureditev in širitev križišč.
C. Na regionalno cesto praviloma le skupni cestni priključki. Odmik objektov od regionalne ceste po obstoječi gradbeni črti ali vsaj 6 m, odmik od zbirnih javnih poti naj se ravna po obstoječem odmiku zazidave.
2. Urejevalna enota: VR-K3: V gasi
Namenska raba: območje najboljših kmetijskih zemljišč.
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,3 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča znotraj ureditvenega območja Vrtojbe.
A. Ni gradenj. Ureditev kolesarske steze ob Vrtojbici.
B. –
C. –
3. Urejevalna enota: VR3-S5: Ob Vrtojbici
Prevladujoča namenska raba: vaško območje (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: po opredelitvi UN.
Način urejanja: UN – predviden.
Površina: 2,69 ha.
Enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava
Sklopi večinoma starejših enostanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji in pomožnimi objekti gručasto ali v uličnem nizu. Večje površine nezazidanih stavbnih zemljišč.
A. Do sprejetja ureditvenega načrta le prizidava in nadzidava obstoječih stavb v okviru obstoječih funkcionalnih zemljišč za stanovanjske namene, gradnja spremljajočih objektov in po predhodni strokovni oceni vpliva na okolje za potrebe obrti. Ureditev parkirišč.
B. Posegi na obstoječih objektih oblikovno prilagojeni njihovim značilnostim. Višina objektov praviloma do P + 1 + M.
C. Odmik stavb od regionalne ceste po obstoječi gradbeni črti ali vsaj 6 m.
4. Urejevalna enota: VR3 S6: Južni rob Vrtojbe
Prevladujoča namenska raba: vaško območje (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: V1,V2.
Način urejanja: PUP.
Površina: 2,92 ha.
 
Morfološka enota: V1: Ob Vrtojbici – vaška pozidava
Enostanovanjske hiše in pripadajoča gospodarska poslopja, gručasto ob cestah, in novogradnje. Večina objektov nastala pred vojno, dozidave in stanovanjski objekti na robu te zazidave iz zadnjega desetletja.
A. Prizidava in nadzidave obstoječih stavb in novogradnje za stanovanjske namene, gradnja spremljajočih objektov in po predhodni strokovni oceni vpliva na okolje gradnja za potrebe obrti.
B. Višina objektov praviloma do P + l + M, oblikovanje po lokalni tipiki.
C. Odmik stavb od regionalne ceste po obstoječi gradbeni črti ali vsaj 6 m.
 
Morfološka enota: V2: Ob Gričih – vaška obcestna pozidava
Obcestne gruče enostanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji in novogradnje.
A. Adaptacija obstoječih objektov za stanovanjske namene, gradnja spremljajočih objektov. Novogradnje na nezazidanih zemljiščih za gradnjo in po predhodni strokovni oceni vpliva na okolje gradnja za potrebe obrti.
B. Posegi na obstoječih objektih oblikovno prilagojeni njihovim značilnostim. Višina objektov praviloma do P + 1 + M.
C. Na regionalno cesto praviloma le skupni cestni priključki. Odmik od regionalne ceste po obstoječi gradbeni črti ali vsaj 6 m.
5. Urejevalna enota: VR3-S7: Na hribu
Prevladujoča namenska raba: območje za stanovanja (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 10,69 ha.
Enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava
Naselje enodružinske stanovanjske gradnje (strnjena gradnja)
V vzhodnem in jugozahodnem delu urejevalne enote preurejene starejše stanovanjske hiše z dozidavami iz zadnjih desetletij in novogradnje. V osrednjem delu so neurejene zelene površine in zgrajene enodružinske stanovanjske hiše, zasnovane po zazidalnem načrtu. Obstoječ zaprti odvodnik poplavnih voda.
A. Dopustne so dozidave in nadzidave obstoječih stavb v vzhodnem in jugozahodnem delu. Na še nezazidanih stavbnih zemljiščih gradnja novih stanovanjskih, spremljajočih in gospodarskih objektov. Ureditev zelenih površin v osrednjem delu enote (saditev dreves, ureditev pešpoti, športnorekreacijskih površin, parkirišč, ekoloških otokov, ohranitev naravnega rastja – redek gozd v strminah in ureditev kolesarske poti). Doregulacija in širitev zaprtega odvodnika.
B. Višina objektov praviloma do P + 1. Oblikovanje prilagojeno matičnim objektom.
C. Za doregulacijo bo potrebno pridobiti vodna zemljišča.
6. Urejevalna enota:VR3-P1-OS: Brežina
Prevladujoča namenska raba: območje za proizvodne in servisne dejavnosti.
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: UN – predviden – sprejeta programska zasnova.
Površina: 12,7 ha.
Gradnja industrijskih objektov za proizvodnjo, servise in storitveno obrt – območje sanacije opuščene gramoznice.
Obstoječi objekti za servisne dejavnosti z začetka 80 let na severnem delu cone ter sklop objektov obrata za izkoriščanje gramoza (uprava, pomožni objekti, naprave za separacijo) z začetka 70 let. Pretežno območje nesanirane gramoznice, ki je nezazidano stavbno zemljišče. V SV delu enote obstoječ avtoservis.
A. Urejanje s predvidenim ureditvenim načrtom. Do sprejetja ureditvenega načrta so na gradbeni parceli servisne dejavnosti dopustne prizidave in rekonstrukcije obstoječih objektov in odstranitev tehnoloških naprav, pomožnih in začasnih objektov obrata za izkoriščanje gramoza z izravnavo vseh površin opuščene gramoznice za gradbene namene z izjemo tistih, ki so v programski zasnovi za ureditven načrt posebej označene kot zeleni griči. Izgradnja nove priključne ceste na obvoznico preko urejevalne enote.
B. –
C. –
7. Urejevalna enota: VR3-KE2: Vrtojbice
Prevladujoča namenska raba: območje za komunalo in energetiko – rezervat za komunalno infrastrukturo za ureditev objektov in naprav za čiščenje in odvajanje komunalne odpadne vode.
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: LN predviden.
Površina: 2,52 ha.
Komunalni objekti in naprave
Območje predvideno za čiščenje in odvajanje komunalne odpadne vode – tehnološki objekti.
Nezazidano stavbno zemljišče brez zazidave.
A. Urejanje s predvidenim lokacijskim načrtom.
B. Do sprejetja lokacijskega načrta možno le planiranje terena.
C. –
8. Urejevalna enota: VR3-RZ4-OS: Zavinje
Prevladujoča namenska raba: območje športno-rekreacijskih površin (območje sanacije opuščene gramoznice).
Možna dopolnilna raba:
Način urejanja: UN – predviden.
Površina: 72064 m2.
Športni objekti in naprave
Sklop tehnoloških objektov in naprav asfaltne baze. Delno sanirana bivša gramoznica.
A. Odstranitev tehnoloških naprav in objektov. Dokončanje sanacije površin in brežin gramoznice v rekreacijske namene po predvidenem ureditvenem načrtu.
B. Do sprejetja ureditvenega načrta možno le delno planiranje terena.
C. –
(4) PROMETNE POVRŠINE – zemljišča za gradnjo
Prometne površine znotraj ureditvenega območja Vrtojbe so obstoječa cestna infrastruktura, ki se posebej ne označuje.
Predvideni posegi na obstoječi cestni infrastrukturi: rekonstrukcije in širitve obstoječih cest in ureditev kolesarskih poti.
Način urejanja: PUP.
(5) VODNE POVRŠINE
V to območje sodi odsek vodotoka Vrtojbica z označbo obojestranskega petmetrskega vplivnega pasu (pripadajoč obrežni pas, ki zagotavlja urejanje in vzdrževanje vodnih površin).
Možne dopolnilne dejavnosti: za šport in rekreacijo v naravnem okolju – ureditev pešpoti, kolesarskih poti.
Način urejanja: PUP.
54. člen
(Urejanje prostora v k.o. Vrtojba-VR izven poselitvenega območja naselja Vrtojba)
(1) Namenska raba: kmetijska, gozdna, vodna in razpršena zemljišča za gradnjo izven poselitvenega območja Vrtojbe na območju k.o Vrtojba.
Način urejanja: PUP, LN.
1. Urejevalna enota: K1-VR: Praprotno
Prevladujoča namenska raba: območje najboljših kmetijskih zemljišč.
Druga namenska raba:
Dodatna namembnost območja: območje ureditve rastlinjakov.
Način urejanja: PUP.
Površina: 22,4 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča. Območje že izvršenih agromelioracij z namakanjem.
A. Postavitev plastenjakov in spremljajočih objektov.
B. Soglasje občine k idejni zasnovi območja.
C. Ureditev energetske in komunalne infrastrukture.
2. Urejevalna enota: K2-VR: Breskovec
Prevladujoča namenska raba: območje najboljših kmetijskih zemljišč.
Druga namenska raba: /
Dodatna namembnost območja: območje ureditve rastlinjakov.
Način urejanja: PUP.
Površina: 6,3 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča. Območje že izvršenih agromelioracij z namakanjem.
A. Postavitev plastenjakov in spremljajočih objektov.
B. Soglasje občine k idejni zasnovi območja.
C. Ureditev energetske in komunalne infrastrukture.
3. Urejevalna enota: K3-VR: Zavinje
Prevladujoča namenska raba: območje najboljših kmetijskih zemljišč.
Druga namenska raba:
Dodatna namembnost območja: območje ureditve rastlinjakov.
Način urejanja: PUP.
Površina: 3,8 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča.
A. Postavitev plastenjakov in spremljajočih objektov.
B. Soglasje občine k idejni zasnovi območja.
C. Ureditev namakalnega sistema, energetske in komunalne infrastrukture.
4. Urejevalna enota: K4-VR: Na placu
Prevladujoča namenska raba: območje najboljših kmetijskih zemljišč.
Druga namenska raba:
Dodatna namembnost območja: območje ureditve rastlinjakov.
Način urejanja: PUP.
Površina: 7,8 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča.
A. Postavitev plastenjakov in spremljajočih objektov.
B. Soglasje občine k idejni zasnovi območja.
C. Ureditev namakalnega sistema, energetske in komunalne infrastrukture.
5. Urejevalna enota: K5-VR: Pri pilu
Namenska raba: območje najboljših kmetijskih zemljišč.
Druga namenska raba: zemljišča za gradnjo.
Dodatna namembnost območja: območje ureditve rastlinjakov.
Način urejanja: PUP.
Površina: 4,2 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča. Območje že izvršenih agromelioracij z namakanjem. Urejena vrtnarija. Osamljena stanovanjska hiša.
A. Postavitev plastenjakov in spremljajočih objektov. Graditev steklenjaka na nezazidanem zemljišču za gradnjo, prizidava obstoječe stanovanjske stavbe.
B. Soglasje občine k idejni zasnovi območja.
C. Ureditev energetske in komunalne infrastrukture.
6. Urejevalna enota: K6-VR: Na Vrtojbenskem polju
Namenska raba: območje najboljših kmetijskih zemljišč.
Dodatna namenska raba: območje ureditve rastlinjakov, stavbna zemljišča.
Način urejanja: PUP.
Površina: 16,2 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča. Območje že izvršenih agromelioracij z namakanjem v večjem delu.
A. Postavitev plastenjakov in spremljajočih objektov.
B. Soglasje občine k idejni zasnovi območja.
C. Ureditev energetske in komunalne infrastrukture in namakanja.
7. Urejevalna enota: K7-VR: Ograda
Prevladujoča namenska raba: območje najboljših kmetijskih zemljiščih.
Druga namenska raba:
Dodatna namembnost območja: območje ureditve rastlinjakov.
Način urejanja: PUP.
Površina: 3,2 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča.
A. Postavitev plastenjakov in spremljajočih objektov.
B. Soglasje občine k idejni zasnovi območja.
C. Ureditev energetske, komunalne infrastrukture in namakanja.
8. Urejevalna enota: K8-VR: V klancu
Prevladujoča namenska raba: območje najboljših kmetijskih zemljišč.
Druga namenska raba: stavbno zemljišče.
Dodatna namembnost območja: območje ureditve rastlinjakov.
Način urejanja: PUP.
Površina: 7,5 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča in dva gospodarska objekta.
A. Nadomestna gradnja nadzemnega gospodarskega objekta v stanovanjski objekt. Postavitev plastenjakov in spremljajočih objektov.
B. Višina objekta P + 1, oblikovanje po lokalni tipiki. Predhodna strokovna presoja za območje plastenjakov.
C. Ureditev energetske, komunalne infrastrukture in namakanja.
9. Urejevalna enota: K9-VR: Dolnja Vrtojba
Prevladujoča namenska raba: območje najboljših kmetijskih zemljiščih.
Druga namenska raba: vodne površine.
Dodatna namembnost območja: območje ureditve rastlinjakov.
Način urejanja: PUP.
Površina: 12,1 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča. Ob zahodnem robu enote vodne površine Vrtojbice in obstoječ protipoplavni odvodnik.
A. Postavitev plastenjakov in spremljajočih objektov. Ureditev in vzdrževanje vodnih površin Vrtojbice. V petmetrskem varovalnem pasu vodotoka ureditev kolesarske poti. Doregulacija in širitev odprtega odvodnika.
B. Soglasje občine k idejni zasnovi območja.
C. Ureditev namakalnega sistema in komunalne infrastrukture. Za doregulacijo in širitev odvodnika bo potrebno pridobiti vodna zemljišča.
10. Urejevalna enota: K10-VR: Griči
Prevladujoča namenska raba: območje najboljših kmetijskih zemljišč.
Druga namenska raba:
Dodatna namembnost območja: območje ureditve rastlinjakov, raziskovalno območje lapornate gline.
Način urejanja: PUP.
Površina: 7,3 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča.
A. Postavitev plastenjakov in spremljajočih objektov.
B. Soglasje Občine k idejni zasnovi območja.
C. Ureditev namakalnega sistema, energetske in komunalne infrastrukture.
11. Urejevalna enota: K11-VR: Ob železnici
Prevladujoča namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče.
Druga namenska raba:
Način urejanja: PUP.
Površina: 11,8 ha.
Najboljše kmetijsko zemljišče še brez zazidave.
A. Ni gradenj.
B. –
C. Ureditev kolesarske poti.
12. Urejevalna enota: K12-VR: Pod avtocesto – vzhodno od Vrtojbenske obvoznice
Prevladujoča namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče.
Druga namenska raba: /
Način urejanja: PUP.
Površina: 14,3 ha.
Najboljše kmetijsko zemljišče brez zazidave.
A. Ni gradenj.
B. –
C. Ureditev kolesarske poti.
13. Urejevalna enota: K13-VR: Pod avtocesto Ob Vrtojbici
Prevladujoča namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče.
Druga namenska raba: stavbno zemljišče, vodne površine.
Način urejanja: PUP.
Površina: 6,8 ha.
Otoki najboljših kmetijskih zemljišč, obdani s stavbnimi zemljišči. Ena stanovanjska hiša ob cesti. Ob vzhodnem robu enote vodne površine Vrtojbice.
A. Prizidava stanovanjske hiše. Urejanje in vzdrževanje vodnih površin v petmetrskem varovalnem pasu, tudi ureditev kolesarske poti.
B. Po lokalni tipiki, višina do P+1.
C. Ureditev kolesarske poti ob obstoječi cesti.
14. Urejevalna enota: K14-VR: Vrtojbensko polje
Prevladujoča namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče.
Druga namenska raba: razpršena stavbna zemljišča.
Način urejanja: PUP.
Površina: 95,2 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča in dve stanovanjski enoti.
A. Prizidava stanovanjskih stavb. –
B. Po lokalni tipiki, višina do P+1.
C. –
15. Urejevalna enota: K15-VR: Ob Vrtojbici v spodnji Vrtojbi
Prevladujoča namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče.
Druga namenska raba: gozdno zemljišče, druga kmetijska zemljišča, vodne površine.
Način urejanja: PUP.
Površina: 5,5 ha.
V večinskem delu najboljša kmetijska zemljišča. Ob Vrtojbici v manjšem obsegu gozdno zemljišče in druga kmetijska zemljišča. V vzhodnem delu enote vodne površine Vrtojbice.
A. Urejanje in vzdrževanje vodnih površin v petmetrskem varovalnem pasu.
B. –
C. –
16. Urejevalna enota: K16-VR: Vrtojbce
Prevladujoča namenska raba: drugo kmetijsko zemljišče.
Druga namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče ob Vrtojbici, gozdno zemljišče, vodno zemljišče.
Način urejanja: PUP.
Površina: 9,8 ha.
Večinoma drugo kmetijsko zemljišče, na vzhodu zarobljeno z gozdom. Ob zahodnem robu enote vodno zemljišče Vrtojbice.
A. Ni gradenj.
B. –
C. –
17. Urejevalna enota: K17-VR: Caufovo
Prevladujoča namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče.
Druga namenska raba: gozdno zemljišče.
Način urejanja: PUP.
Površina: 3,8 ha.
Nepozidano pobočje, ki je večinoma najboljše kmetijsko zemljišče, deloma pa gozd.
A. Ni gradenj. Urejanje in vzdrževanje vodnih površin v petmetrskem varovalnem pasu.
B. –
C. –
18. Urejevalna enota: K 18-VR: Pri Frnaži
Prevladujoča namenska raba: najboljša kmetijska zemljišča.
Druga namenska raba: druga kmetijska zemljišča.
Dodatna namembnost območja: naravovarstveno območje.
Način urejanja: PUP.
Površina: 8,4 ha.
Vzhodni del je sanirani glinokop v druga kmetijska zemljišča, vzhodni del pa meliorirana najboljša kmetijska zemljišča. Večji del enote je območje varstva narave z visoko stopnjo biotske pestrosti – Pri Frnaži je odsek zaprtega obstoječega odvodnika. Poplavno območje.
A. Ni gradenj. Ureditev kolesarske poti. Izgradnja predvidenega odprtega protipoplavnega odvodnika in doregulacija obstoječega odseka zaprtega odvodnika. Odprava poplavnega območja.
B. –
C. Za doregulacijo obstoječega in izgradnjo predvidenega omrežja odprtega odvodnika bo potrebno pridobiti in odkupiti nekatera obrežna zemljišča.
19. Urejevalna enota: G1-VR: Frata
Prevladujoča namenska raba: gospodarski gozd in najboljša kmetijska zemljišča.
Druga namenska raba: kmetijska zemljišča v zaraščanju, druga kmetijska zemljišča, stavbno zemljišče.
Dodatna namembnost območja: /
Način urejanja: PUP, LN za kablovod.
Površina: 13,6 ha.
Pretežni del območja je gozdno zemljišče in najboljše kmetijsko zemljišče. V manjši meri so kmetijska zemljišča v zaraščanju in druga kmetijska zemljišča. V severnem delu je manjše stavbno zemljišče.
A. Nadomestna gradnja na stavbnem zemljišču.
B. Oblikovanje po lokalni tipiki, objekt do P+1.
C. Postavitev srednjenapetostnega elektro kabla po sprejetju LN.
20. Urejevalna enota: G2-VR: Bukovnik
Prevladujoča namenska raba: gospodarski gozd.
Druga namenska raba: kmetijska zemljišča v zaraščanju, druga kmetijska zemljišča, najboljša kmetijska zemljišča, stavbno zemljišče.
Dodatna namembnost območja: raziskovalno območje lapornate gline, območje varstva narave.
Način urejanja: PUP, LN za kablovod.
Površina: 98,8 ha.
Pretežni del območja je gozdno zemljišče. V preostalem delu severno je največji delež kmetijskih zemljišč v zaraščanju, manj pa drugih kmetijskih zemljišč. Na severu je manjše najboljše kmetijsko zemljišče in stavbno zemljišče. Na vzhodnem delu cone je na hribu Sv. OT spomenik NOB iz leta 1980.
Celotna urejevalna enota spada v območje raziskovalnega prostora lapornate gline Biljenski griči, ki je republiško obvezno izhodišče, koncesijo nad raziskovalnim območjem imajo Goriške opekarne. Vzhodni del območja spada še dodatno pod območje varstva narave Bukovnik.
A. Adaptacija gospodarskega poslopja. Ohranitev kvalitetnih gozdnih združb posebno hrasta na krajinsko zanimivih območjih ter ohranitev prvobitne narave v območju varstva narave Bukovnik, raziskovalna dela na območju raziskovalnega prostora lapornate gline. Ureditev območja spomenika NOB.
B. –
C. Postavitev srednjenapetostnega elekro kabla po sprejetju LN.
21. Urejevalna enota: G3-VR: Bukovnik-vzhod
Prevladujoča namenska raba: gospodarski gozd.
Druga namenska raba: kmetijska zemljišča v zaraščanju, druga kmetijska zemljišča.
Dodatna namembnost območja: območje varstva narave.
Način urejanja: PUP, LN za kablovod.
Površina: 26 ha.
Pretežni del območja je gozdno zemljišče. V preostalem delu so kmetijska zemljišča v zaraščanju in druga kmetijska zemljišča. Večji del območja spada pod območje varstva narave Bukovnik.
A. Ohranitev prvobitne narave v območju varstva narave – Bukovnik.
B. –
C. Postavitev srednjenapetostnega elekro kabla po sprejetju LN.
22. Urejevalna enota: K19-VR: Griči-vzhod
Prevladujoča namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče.
Druga namenska raba: stavbno zemljišče.
Dodatna namembnost območja: raziskovalno območje lapornate gline, območje agromelioracij – namakanje.
Način urejanja: PUP.
Površina: 86,3 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča, dve osamljeni gospodarski poslopji za kmetijstvo na jugu območja.
Celotna urejevalna enota spada v območje raziskovalnega prostora lapornate gline Biljenski griči, ki je republiško obvezno izhodišče, koncesijo nad raziskovalnim območjem imajo Goriške opekarne.
Območje že izvršenih agromelioracij brez namakanja.
A. Prizidave obstoječih gospodarskih objektov.
B. Oblikovanje po lokalni tipiki, objekt do P+1.
C. Ureditev namakanja vinogradov.
23. Urejevalna enota: K20-VR: Griči-zahod
Prevladujoča namenska raba: najboljše kmetijsko zemljišče.
Druga namenska raba: drugo kmetijsko zemljišče, razpršena stavbna zemljišča.
Dodatna namembnost območja: območje kulturne dediščine, območje agromelioracij – namakanje.
Način urejanja: PUP.
Površina: 189,2 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča in posamična stavbna zemljišča. Na robnem južnem delu je del arheološkega najdišča Ronki. Območje že izvršenih agromelioracij brez namakanja. Razpršena stavbna zemljišča.
A. Prizidave obstoječih stavb za stanovanjske, gospodarske in turistične namene. Ureditev kolesarske poti. Izgradnja odseka protipoplavnega odprtega odvodnika.
B. Po lokalni tipiki. Višina objektov praviloma P+1.
C. Ureditev namakanja vinogradov. Za izgradnjo odseka odprtega protipoplavnega odvodnika bo potrebno pridobiti in odkupiti obrežna zemljišča.
24. Urejevalna enota: OS-VR: Breskovec
Prevladujoča namenska raba: območje sanacije v kmetijske namene.
Druga namenska raba:
Dodatna namembnost območja:
Način urejanja: PUP.
Površina: 4,07 ha.
Brežina opuščene gramoznice in obojestranski pas ob obvoznici v postopku sanacije v kmetijsko zemljišče.
A. Sanacija površin v kmetijske namene. Ni gradenj.
B. –
C. –
(2) Prometne površine v odprtem prostoru k.o. Vrtojba
To so obstoječa cestna in železniška infrastruktura in objekti ter rezervati za gradnjo obvoznic. Označi se le površine hitre ceste in rezervat za obvoznico.
Predvideni posegi na obstoječi cestni in železniški infrastrukturi: rekonstrukcije in širitve obstoječih cest, ureditev kolesarskih poti in rekonstrukcija železniške infrastrukture.
Način urejanja: PUP.
1. PZ1-VR: Hitra cesta
Namenska raba: prometna površina.
Način urejanja: PUP.
Odsek hitre ceste zazidano stavbno zemljišče.
Prostorski posegi: /
2. R-VR: Obvoznica mimo Vrtojbe
Namenska raba: rezervat za obvozno lokalno občinsko cesto.
Način urejanja: z lokacijskim načrtom (Uradne objave, št. 1/02).
Predvideni posegi: izgradnja obvozne ceste.
Četrti del
KONČNA DOLOČILA
55. člen
(Veljavnost prostorskih izvedbenih načrtov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorsko izvedbeni načrti prostorsko izvedbenih načrtov:
a) za naselje Šempeter pri Gorici:
– 9. zazidalni načrt za industrijsko cono Šempeter II (Uradno glasilo, št. 5/72);
b) za naselje Vrtojba:
– zazidalni načrt za območje Vrtojba II (Uradno glasilo, št. 8/81),
– lokacijski načrt za centralno čistilno napravo (Uradno glasilo, št. 8/88).
(2) Še naprej se uporabljajo naslednji prostorsko izvedbeni načrti oziroma deli prostorsko izvedbenih načrtov kot sestavni deli tega odloka:
a) za naselje Šempeter pri Gorici:
– 11. za območje Podmark III (Uradno glasilo, št. 10/75, 9/78, 7/79 in 6/81) v delu, ki je v urejevalni enoti ŠE1-S3,
– 12. zazidalni načrt za območje Vozila Gorica (Uradno glasilo, št. 13/78) razen za dele zazidalnega načrta, ki so v urejevalni enoti ŠE5-C8, v morfološki enoti ŠE4-RZ4, morfološki enoti ŠE4-S15/E1, E2 in morfološki enoti ŠE4-S16;
b) za naselje Vrtojba:
– lokacijski načrt za obvozno cesto mimo Vrtojbe (Uradne objave, št. 1/02),
– ureditveni načrt MMP Vrtojba (Uradno glasilo, št. 3/98), ki je na območju morfološke enote VR1-PZ/Pz2.
56. člen
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju Občine Šempeter-Vrtojba, spremembe in dopolnitve (prečiščeno besedilo) je dostopen na vpogled v prostorih Občine Šempeter-Vrtojba. Nadzor nad izvajanjem prostorsko ureditvenih pogojev opravlja pristojna inšpekcija.
57. člen
(Veljavnost prostorskih ureditvenih pogojev)
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 1/00) ter spremembe in dopolnitve odloka (Uradne objave, št. 14/01).
Upravni postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določilih odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 1/00) ter spremembe in dopolnitve odloka (Uradne objave, št. 14/01).
58. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01-8/2003-2
Šempeter pri Gorici, dne 25. septembra 2003.
Župan
Občine Šempeter-Vrtojba
Dragan Valenčič l. r.

AAA Zlata odličnost