Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02) in 17. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 24/03 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Semič na 8. seji dne 13. 11. 2003 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednjo enoto dediščine: Vinji Vrh pri Semiču – cerkev Svete Trojice (EŠD 816).
Enoto se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi kulturnega, umetnostnega, arhitekturnega in ambientalnega spomenika (v nadaljevanju: spomenik).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev Sv. Trojice stoji na razgledni, z vinogradi zasajeni, vzpetini nad vasjo Vinji Vrh pri Semiču.
Cerkev je centralno zasnovana stavba, pozidana na nepravilnem oktogonalno zasnovanem tlorisu. K njeni vzhodni stranici je prislonjen nižji prezbiterij pravokotnega tlorisa, k južni pa nerazčlenjeni zvonik. Ko je postala priljubljena romarska pot, so ji dodali odprto lopo z oltarjem in zidano prižnico. Notranjščina cerkve je enoten centralni prostor, ki ga svodi osemstranična kupola s svetlobnico. Sedanja dekorativna poslikava je verjetno iz leta 1902. Oltar je eden največjih v Beli krajini in na Dolenjskem in je delo F. A. Nirenberga iz leta 1741. Oba stranska oltarja sta v osnovi baročna, a ju je v začetku 20. stoletja temeljito predelala Jerebova podobarska delavnica iz Metlike. Ohranjena je tudi baročna prižnica, ki je prav tako Nirenbergovo delo. V zakristiji stoji baročna omara za paramente.
Oktogonalno zasnovano cerkev naj bi sezidali leta 1647 isti zidarji, ki so leto poprej dokončali cerkev sv. Duha pod Semičem. Če so ti podatki točni, potem je ta cerkev kakšnih šest let mlajša od Nove Štifte, ki je bila tedaj nekaj novega. Cerkev na Vinjem Vrhu je postala tudi vzor za gradnjo ostalih cerkva v Beli krajini. Ta skupina je sicer geografsko omejena, a ima velik pomen za poznavanje baročnega stavbarstva. Z lego na robu vinogradov in travnikov oblikuje cerkvena arhitektura izredno slikovit ambient.

Spomenik obsega parcelo št. 1/1, k.o. Vinji Vrh.
Izris meje območja, v merilu 1: 5000, je sestavni del strokovnih podlag za razglasitev, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto (v nadaljevanju: zavod) januarja 1997 ter jih dopolnil julija 2001 in novembra 2003.
Strokovne podlage so na vpogled pri zavodu in Občini Semič.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednosti v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti,
– prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine,
– prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov spomenika,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti,
– na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam, razen v izjemnih primerih in s soglasjem zavoda.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, umetnostnih in ambientalnih vrednosti,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot in kulturni dejavnosti,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela ter za vsak poseg v spomenik in njegove dele je potrebno pridobiti soglasje zavoda.

Občinska uprava občine Semič mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega sklepa izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Na podlagi tega sklepa pristojni organ občine v roku 30 dni od njegove uveljavitve predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.

Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.