Uradni list

Številka 114
Uradni list RS, št. 114/2003 z dne 21. 11. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 114/2003 z dne 21. 11. 2003

Kazalo

4981. Pravilnik o tehničnih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih kotlov in naprav, stran 15557.

Na podlagi prvega odstavka 126. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1 in 50/03 – odl. US) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o tehničnih normativih za postavitev, nadzor
in obratovanje parnih kotlov in naprav*
1. člen
Ta pravilnik določa tehnične normative za postavitev, nadzor in obratovanje parnih kotlov in naprav.
2. člen
Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– parni kotel je vsaka zaprta posoda, v kateri se proizvaja vodna para ali vroča voda s tlakom, ki je večji od 0,5 bar in temperaturo, večjo od 100 °C, ki ima prostornino, večjo od 2 litra. Med parne kotle štejemo tudi električne parne kotle;
– majhen parni kotel je kotel, kjer je produkt obratovalnega tlaka v barih (bar) in prostornine v litrih (l) manjši od 200 (bar.l), pri čemer največji dovoljeni obratovalni tlak ne presega 32 bar;
– srednje velik parni kotel je kotel, kjer je produkt obratovalnega tlaka v barih (bar) in prostornine v litrih (l) enak ali večji od 200 (bar.l) in manjši od 3000 (bar.l), pri čemer največji dovoljeni tlak ne presega 32 bar;
– velik parni kotel je kotel, kjer je produkt obratovalnega tlaka v barih (bar) in prostornine v litrih (l) enak ali večji od 3000 (bar.l);
– parna naprava je parni ali vročevodni kotel, pregrevalnik pare in grelnik vode vključno z električnim parnim kotlom in parno posodo za kuhanje, sterilizacijo in ogrevanje v tehnoloških procesih ter posoda v parno kondenzacijskih in vročevodnih sistemih;
– varnostna oprema je oprema, vgrajena na parnih napravah, ki preprečuje, da bi tlak, temperatura ali nivo vode v parni napravi presegli vrednosti, ki jih predpiše proizvajalec za zagotovitev tehnično pravilnega in varnega obratovanja;
– parovod je cev ali sklop cevi, ki služijo za transport pare ali vroče vode v parno kondenzacijskem ali vročevodnem sistemu parnega ali vročevodnega postroja;
– kotlovni obzidek in obzidava je toplotna izolacija vročih zunanjih delov kotla, zaščitena s pločevino ali opeko in zaščita notranjih površin kotla pred vročimi dimnimi plini ali sevanjem plamena.
3. člen
Glede na sistem kotla, specifično obremenitev, uparjanje, tlake in temperature, ki so v kotlu, je potrebno, da je kvaliteta napajalne in kotelne vode po sestavi v mejah vrednosti navedenih v tabelah 1, 2, 3 in 4 iz Priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.
Vrednosti v tabelah 1, 2, 3 in 4 iz Priloge tega pravilnika so informativne in jih je potrebno uskladiti za vsak kotel glede na specifične potrebe.
4. člen
Majhni parni kotli se smejo postaviti povsod, posamezno ali v skupinah, pri čemer se upoštevajo predpisi o zaščiti pred požarom.
Pri postavitvi več kot dveh majhnih parnih kotlov prosto v delavnicah ali v poslopjih, ki so namenjena za stanovanja, morajo biti parovodi vsakega kotla opremljeni z varnostnim ventilom zaradi varovanja parovodov pri razpočenju.
V delavnicah ali stanovanjskih prostorih mora biti prostor, kjer se postavljajo majhni parni kotli, ločen in od vseh strani ograjen z negorljivo in najmanj dva metra visoko ograjo, z vhodnimi vrati in prehodi okrog kotlov. Pristop h kotlom je dovoljen samo pooblaščenim osebam.
Srednje veliki parni kotli se smejo postaviti poleg delavnic ali stanovanjskih poslopij ter v zgradbah, v katerih so delavnice, vendar v posebnih oddelkih in ne v delovnih prostorih. Zgradba (kotlovnica) se lahko postavi neposredno poleg sosednjih zgradb in sme imeti z njimi skupno streho in strop. Glede ostalih zahtev (razsvetljava, pristop, vrata ipd.) se pri kotlovnicah za srednje velike kotle uporabljajo določbe za kotlovnice velikih kotlov.
5. člen
Pri postavljanju velikih parnih kotlov je treba obvezno upoštevati naslednje zahteve, in sicer:
1. veliki parni kotli ne smejo biti postavljeni v stanovanjskih zgradbah;
2. zidovi in tla v teh prostorih morajo biti iz negorljivega materiala. Vgrajevanje stropa je prepovedano;
3. tla kotlovnice iz prejšnje točke morajo biti vsaj za 15 do 20 cm višja kot ostali teren okoli kotlovnice;
4. da se zagotovi neoviran odvod pare, nastale pri morebitni eksploziji, mora biti streha kotlovnice nad kotlom iz lahke konstrukcije in mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) pokrita mora biti s pločevino, opeko, ali drugo lahko kritino;
b) če je skupna teža strešne konstrukcije manjša od 90 kg/m2, se streha pokrije enostavno in brez svetlobnega jaška, vendar z vgrajenimi odprtinami za ventilacijo;
c) če je teža strešne konstrukcije večja od 90 kg/m2, a manjša od 150 kg/m2, se mora nad kotlom vgraditi svetlobni jašek, katerega odprtina v strehi ne sme biti manjša od 10% površine tal, ki jo zavzema kotel ali skupina kotlov;
d) če je teža strešne konstrukcije večja od 150 kg/m2, odprtina svetlobnega jaška ne sme biti manjša od 20% površine tal pod kotlom ali pod skupino kotlov;
5. v primeru večjih nezgod ali eksplozij mora biti zagotovljeno zanesljivo odhajanje pare, zato je potrebno poleg svetlobnega jaška izvesti še druge zanesljive konstrukcije, npr. ventilacijske odprtine;
6. v prostorih, kjer so nameščeni parni kotli, morata biti vsaj dva izhoda v različnih smereh, od katerih mora vsaj eden voditi neposredno na prosto. Ta izhodna vrata se morajo odpirati v smeri izhoda in med obratovanjem ne smejo biti zaklenjena. Če so poleg teh še vrata, ki vodijo v druge prostore, morajo biti zavarovana proti požaru in se morajo odpirati v kotlovnico. Če je površina tal kotlovnice večja od 250 m2, mora biti v prednji steni kotlovnice toliko vrat, da razdalja od delovnega mesta upravljavca do najbližjega izhoda ne bo večja od 25 m;
7. delovna mesta, prehodi, prostori nad kotlom, ploščadi, stopnice, zlasti pa naprave za opazovanje vodne gladine in tlaka ter napajalne naprave, morajo biti dobro osvetljene. Če se iz tehničnih razlogov posamezni deli kotlovnice ne dajo naravno osvetliti, je obvezna umetna osvetlitev. Pri električni razsvetljavi morajo biti inštalacije izvedene po predpisih za izvajanje električnih inštalacij. Če se uporablja električni tok pri pregledih in popravilih parnih kotlov in obzidka, ne sme biti njegova napetost večja od 24 V. Svetilke morajo biti dobro izolirane, žarnice pa zavarovane z mrežo. Vodi za svetilke morajo biti dobro izolirani, vtiči konstruirani tako, da omogočajo priključek samo na inštalacije do največ 24 V. Glede ozemljitve vseh delov, ki rabijo za osvetlitev pri navedenih delih, se upoštevajo predpisi o ozemljitvi elektrotehničnih naprav;
8. kotlovnica mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) kjer se kotlovnica dotika delovnega ali skladiščnega prostora, ne sme biti pregradni zid tanjši od 510 mm, če je zgrajen iz navadne opeke, in ne tanjši od 120 mm, če je zgrajen iz armiranega betona. V zidu so dopustne odprtine za parovode in vrata, ki morajo biti iz negorljivega materiala;
b) oddaljenost čelne stene kotla oziroma predkurišča od prednje stene kotlovnice ne sme biti manjša od treh metrov. Pri velikih kotlih, ki so s svojimi čelnimi stranmi oziroma s čelnimi stranmi predkurišča obrnjeni drug proti drugemu, ne sme biti razdalja med njimi manjša od petih metrov;
c) prehod med bočnimi stranmi kotlovega obzidka ali med bočno stranjo in steno kotlovnice ne sme biti ožji od enega metra, med štrlečimi deli na kotlovnem obzidku in med steno kotlovnice (cevi, stopnice, nosilci itd.) pa ne sme biti razdalja manjša od 800 mm. Pri kotlih, kjer se zahteva manipulacija ob stranskih stenah kotla (grebljenje ognja, izpihavanje itd.), ne sme biti razdalja manjša od dveh metrov;
d) pri vsakem kotlu se mora zagotoviti potrebna višina praznega prostora nad najvišjim delom neobzidanega parnega kotla oziroma nad obzidkom obzidanega parnega kotla do stropa, če ta obstoji (pri majhnih in srednjih parnih kotlih) oziroma do najnižjega dela nosilca pri strešni konstrukciji (pri velikih parnih kotlih). Ta višina mora biti najmanj 1,80 m;
e) da se omogoči dostop na parni kotel in upravljanje z njegovimi napravami se vgradijo ploščadi iz negorljivega materiala;
f) dovoljeno je postaviti rezervoar napajalne vode nad kotel, vendar mora biti dno rezervoarja najmanj dva metra nad zgornjo površino kotlovega obzidka;
g) rezervoarjevo dno sme prekrivati tla kotlovega obzidka na površini, ki je največ 20% od celotne površine obzidka in ne sme zapirati vgrajenih svetlobnih jaškov;
h) če poraba pare ni stalna, temveč nastajajo v krajših časovnih presledkih hitre spremembe, se mora uvesti signalizacija med uporabnikom in proizvajalcem pare oziroma kotlovnico. Signalizacija pa ni obvezna, če je v kotlovnici paromer;
i) vhodi, prehodi, delovna mesta in zgornje površine kotla morajo biti popolnoma prosti. Tu se ne smejo postavljati predmeti, ki nimajo neposredne zveze s kotlom ali kotlovnico. Parni, eksplozivni in električni stroji se smejo postavljati v kotlovnicah samo tedaj, če rabijo za pogon kotelskih naprav;
10. naprave za prezračevanje in dovod zgorevalnega zraka morajo biti izvedene tako, da temperatura v kotlovnici ne preseže 30 do 35 °C oziroma ni nevarnosti zmrzovanja. Kotlovnica se mora dobro zračiti;
11. kotlovnica mora imeti vse potrebne priprave, aparate in material za gašenje požara;
12. nad vsemi vhodi v kotlovnico mora biti napis “Nezaposlenim vstop prepovedan”.
6. člen
Električni parni kotli so lahko:
a) z neposrednim učinkom – to so električni parni kotli, pri katerih prehaja električni tok skozi vodo; ta rabi kot prevodnik toka, ki jo neposredno greje;
b) s posrednim učinkom – reostatni in indukcijski – pri katerih je grelec posebej nameščen v hermetično zaprtem ohišju oziroma je ločen od vode.
Pri električnih parnih kotlih morajo električne naprave in naprave za dovajanje in pretvarjanje električnega toka in za ozemljitev povsem ustrezati predpisom o uporabi električnih naprav in materiala za tako vrsto vgrajevanja. Glede ostalih zahtev veljajo za te kotle splošne določbe za parne kotle.
Proizvajalec kotlov mora jamčiti poleg splošnih obveznosti glede konstrukcije, varnostnih naprav, vgrajenega materiala idr., še naslednje:
a) da je zagotovljena regulacija proizvodnje pare;
b) da je konstrukcija samega kotla in elektrod popolnoma varna pred možnostjo, da bi nastal v kotlu pokalni plin;
c) da je uporabljeni material v zadostni meri odporen proti koroziji glede na specifične posebnosti takega kotla in glede na fizikalne in kemijske pojave v njem v času obratovanja;
d) da je obratovanje zajamčeno s kakovostjo napajalne vode po pogojih tega pravilnika;
e) da je predvideni način pri uravnavanju obratovanja kotla (uparjanje, stanje vode, vsebina plinov idr.) zadosten in popolnoma zagotovljen.
Električni parni kotli se nadzorujejo in pregledujejo po določbah za ostale parne kotle.
7. člen
Parna naprava se ne sme postaviti, predelati, premestiti ali pognati brez ustrezne odobritve pristojne inšpekcije parnih kotlov.
V prijavi s katero se zahteva odobritev za postavitev, predelavo ali premestitev parne naprave, mora biti navedeno:
a) ime uporabnika naprave,
b) njegov naslov,
c) kraj postavitve naprave.
Prijavi iz prejšnjega odstavka morajo biti priložene v dveh izvodih še naslednje priloge:
a) popis naprave in spremna dokumentacija,
b) načrt naprave,
c) načrt kotlovnice za kotle, pregrevalnike pare in grelnike vode.
Opis in spremni dokumenti parne naprave morajo vsebovati:
a) ime in kraj proizvajalca, leto proizvodnje, največji dovoljeni tlak in tovarniško številko;
b) sistem naprave, glavne dimenzije in zajamčeno zmogljivost;
c) način spajanja posameznih delov naprave (varjenje, uvaljanje);
d) dokaz o kakovosti uporabljenega materiala;
e) ogrevalno površino parnega kotla in pregrevalnika pare oziroma grelnika vode;
f) količino vode pri obratovanju in celotno prostornino naprave;
g) sistem in dimenzije varnostnega ventila;
h) opis varnostne opreme in glavne dimenzije ostale armature;
i) število, sistem in zmogljivost napajalnih črpalk;
j) namen naprave.
Načrti kotla, parne posode, pregrevalnika pare in grelnika vode morajo vsebovati podatke, na podlagi katerih je možna kontrola varnosti kotlovega plašča, kotlovih delov in višine vodorisa v kotlu in ogrevalne površine. Razen tega mora biti vrisan obzidek in shematično prikazana rešetka.
V načrtu kotlovnice morajo biti označeni: dimenzija prostorov, debelina zidov, prezračevalne naprave, razpored vrat in oken, način pokrivanja strešne konstrukcije z navedbo uporabljenega materiala in teže strehe v kg/m2. V načrtu kotlovnice mora biti navedena lega kotla, kurišča, dimnika in sosednjih prostorov.
Poleg navedenih prilog mora prijava za postavitev ali predelavo parne naprave vsebovati še naslednje podatke:
a) vrsto vleka (prisilni ali naraven), pri čemer je treba pri prisilnem vleku navesti način, kako se ta doseže;
b) toplotni izračun z navedbo toplotne obremenitve rešetke in kurišča, temperatur, tlakov oziroma podatkov v posameznih vlekih.
Na podlagi prijave izda pristojna inšpekcija parnih kotlov odobritev, ki je dokončna, če prijava in priloge povsem ustrezajo določbam tega pravilnika ali s pogoji, da se odpravijo napake, ugotovljene pri postavitvi, rekonstrukciji in premeščanju. Če pristojna inšpekcija parnih kotlov prijavo odobri, vroči hkrati z odobritvijo en izvod vsakega odobrenega dokumenta.
Nepopolne prijave in priloge se vrnejo vlagatelju z ustrezno obrazložitvijo.
Odobritev za postavitev parnega kotla, ki je starejši od 25 let ter parnega kotla, pri katerem izvor materiala ni znan, se izda po predhodnem podrobnem notranjem pregledu, ki ga izvede inšpekcija parnih kotlov ne glede na to, ali je rok za redni notranji pregled že potekel ali ne. Inšpekcija parnih kotlov lahko odredi, da se po ugotovljenem stanju izvede preiskava kotelskega materiala in kontrola konstrukcije parnega kotla v instituciji, ki za to izpolnjuje predpisane preglede.
Postavljena parna naprava ne sme pričeti obratovati, dokler niso bili opravljeni predpisani pregledi.
8. člen
Kadar se pri pristojni inšpekciji parnih kotlov vloži v odobritev tehnična dokumentacija za postavitev nove ali rabljene parne naprave mora biti obvezno priložena tudi podrobna analiza vode, s katero se bo parna naprava napajala. Dolžnost inšpekcije parnih kotlov je, da pregleda analizo in poda oceno glede načinov in pogojev za uporabo vode.
Voda za pripravo napajalne vode se zaradi kontrole občasno analizira. Analize se izvedejo najmanj enkrat na leto, če gre za kotle, ki obratujejo neprekinjeno in se napajajo z vodo iz podzemnih izvorov, najmanj dvakrat na leto pa, če gre za kotle, ki se napajajo s površinsko vodo, in sicer tako, da se izvede ena analiza v suhem vremenu (npr. poleti), druga pa v vlažnem (jeseni ali spomladi).
Glede na kontrolo napajalne in kotelne vode so vodje energetskih naprav in upravljavci naprav dolžni ravnati skladno s tehničnimi navodili proizvajalca kotla.
Dolžnost inšpektorja parnih kotlov je, da pri rednih pregledih te analize kontrolira, poda svoje mnenje in vpiše ugotovitev v kotelno knjižico ter po potrebi odredi ukrepe, če voda ne izpolnjuje pogojev tega pravilnika.
Obvezna je vsakodnevna analiza napajalne vode oziroma dodatkov in kotelne vode. Rezultati analize so zadovoljivi, če so v mejah vrednosti kot so določene v tabelah 1, 2, 3 in 4 iz Priloge tega pravilnika. Režim napajanja se mora prilagoditi specifičnim lastnostim same parne naprave. Število dnevnih analiz predpišeta proizvajalec kotla in uporabnik glede na specifične razmere. Te ugotovitve se vpišejo v knjigo analiz in dajo na razpolago inšpektorju parnih kotlov na njegovo zahtevo.
9. člen
Za pregled parne naprave iz 7. člena tega pravilnika vloži uporabnik postavljene naprave zahtevek pri inšpekciji parnih kotlov, ki je dolžna to napravo pregledati v najkrajšem možnem roku, najkasneje pa v 10 dneh po prejemu zahtevka. Ob pregledu inšpektor parnih kotlov ugotovi ali postavitev parne naprave povsem ustreza načrtom in pogojem postavitve, na podlagi katerih je bila izdana predhodna odobritev.
Pri vseh parnih napravah, na katere se nanaša ta pravilnik, se izvedejo v odrejenih rokih naslednji pregledi:
a) preizkus s hladnim vodnim tlakom,
b) notranji pregled,
c) zunanji pregled.
Pregledi iz prejšnjega odstavka so lahko:
a) prvi pregled,
b) redni pregled,
c) izredni pregled.
10. člen
Parne naprave se prvič pregleda po postavitvi, premestitvi ali rekonstrukciji, ki je bila izvedena na temelju izdane odobritve, vendar preden začnejo obratovati. Pri prvem pregledu že rabljenih in nato rekonstruiranih ali premeščenih parnih naprav, zlasti tistih, pri katerih izvor materiala ni znan, inšpektor parnih kotlov odredi preiskavo materiala in konstrukcije.
Inšpekcija parnih kotlov izda dovoljenje za pričetek obratovanja parne naprave, če preizkus s hladnim vodnim tlakom in notranji pregled pokažeta zadovoljive rezultate.
Kadar začne parni kotel ali posoda obratovati, je poleg pregleda iz prejšnjega odstavka obvezen tudi prvi zunanji pregled.
11. člen
Redni pregledi so:
– preizkus s hladnim vodnim tlakom,
– notranji in zunanji pregledi v odrejenem roku.
Pregledi se opravijo v naslednjih rokih:
a) preizkus s hladnim vodnim tlakom in z obveznim notranjim pregledom najdlje do konca šestega leta od poslednjega preizkusa;
b) naslednji notranji pregled vsako tretje leto, pri čemer se ob vsakem drugem notranjem pregledu opravi sočasno preizkus s hladnim vodnim tlakom;
c) zunanji pregled vsako leto, ni pa obvezen v tistem letu, ko je opravljen preizkus s hladnim vodnim tlakom ali notranji pregled.
Redni zunanji pregled se opravi brez predhodnega obvestila.
V primeru nezadovoljivih rezultatov pri rednem pregledu (preizkus s hladnim vodnim tlakom ali notranji pregled) opravi inšpektor parnih kotlov ponovni pregled, ko so odpravljene vse napake, ugotovljene pri predhodnem rednem pregledu.
12. člen
Izredni pregledi se opravijo:
a) preden prične obratovati parna naprava, ki pred tem že dve leti ali več ni obratovala;
b) kadar je napravo zajel požar ali je ostala brez vode ob tem pa se je kakšen del pregrel z vidno ali nevidno poškodbo površine. Pri tem pregledu inšpektor parnih kotlov lahko odredi preiskavo materiala;
c) če je naprava poškodovana in zahteva eno izmed navedenih popravil:
– izmenjavo plamenjaka ali dela plamenjaka ali nekega drugega kotlovega dela, če je premer tega dela večji kot 102 mm;
– izmenjavo nad 15% od celotnega števila sprežnikov, sider ali stropnih vijakov, nad 25% od celotnega števila vodnih ali 50% dimnih cevi;
– izmenjavo najmanj 15 zaporednih zakovic ali najmanj 25% od celotnega števila zakovic v enem stiku;
d) če je bilo popravilo izvršeno z varjenjem;
e) če se na kotelski površini vidi dvoplastnost, razpoke, napoke idr. V teh primerih more inšpektor parnih kotlov zahtevati preizkušnjo kotelskega materiala;
f) če pride med obratovanjem do netesnosti na tlačnem delu kotla.
Poleg izrednega preizkusa s hladnim vodnim tlakom in notranjega pregleda lahko inšpektor parnih kotlov odredi tudi izredni zunanji pregled. Izredni zunanji pregled opravi, če je bilo pri preizkusu s hladnim vodnim tlakom ali pri notranjem pregledu odrejeno kako manjše popravilo ali izmenjava pri sami parni napravi, pri zgradbi ali pri ureditvi kotlovnice ter je bilo treba preveriti izvršitev naloga, vendar velikost in značaj opravljenega popravila ne zahtevata preizkusa s hladnim vodnim tlakom.
13. člen
Pri preizkusu parne naprave s hladnim vodnim tlakom mora biti preizkusni tlak:
a) 1,3 p, pri čemer je p obratovalni nadtlak ali najmanj 1 bar nad njim;
b) pri parnih kotlih, kjer notranjost ni dovolj pregledna, 1,5 p ali najmanj 1 bar nad obratovalnim tlakom.
Pri kotlih z zelo velikim tlakom je treba preveriti, da napetost v materialu pri poskusnem tlaku ne doseže meje plastičnosti.
Pri preizkusu s hladnim vodnim tlakom se meri vodni tlak z najmanj dvema atestiranima manometroma. Tlak mora trajati 5 minut, nato se ga znižuje do največjega dovoljenega obratovalnega tlaka. Ta tlak se vzdržuje ves čas pregleda.
Preizkus je uspešno opravljen:
a) če se na parni napravi ne pojavijo razpoke,
b) če se ne opazi netesnosti. Če solzenje na stiku pločevine, ob zakovicah in na valju cevi ali puščanje pri pipah vodokazne ali druge opreme ne ovira vzdrževanje tlaka se šteje preizkus kot uspel,
c) če se ne pojavijo vidne spremembe oblik, ki ostanejo tudi po opravljenem preizkusu.
Preizkus ni uspešno opravljen, če se pojavi na zvarih tudi najmanjše solzenje.
Če preizkus ne uspe in se ugotovljene pomanjkljivosti ne dajo takoj odpraviti, odredi inšpektor parnih kotlov rok za odpravo pomanjkljivosti.
Notranji pregled uspe, če se na stenah parne naprave ne opazi:
a) dvoplastnosti in razpok;
b) korozijskih poškodb, ki bi ogrožale varnost;
c) deformacij, izboklin zaradi pregrevanja pločevine in drugo;
d) poškodb pri zakovicah, sprežnikih, stropnih vijakih, sidrih idr.;
e) nepravilnosti na zvarih.
Če so ugotovljene pomanjkljivosti, ki se ne dajo takoj odpraviti, odredi inšpektor parnih kotlov rok za odpravo pomanjkljivosti.
14. člen
Pri notranjem pregledu je inšpektor parnih kotlov dolžan pregledati stanje sten, zvarnih spojev, zakovic, sprežnikov, stropnih vijakov, sider in ostalih spojev zunaj in znotraj. Prav tako mora ugotoviti stanje plamenjakov, dimnih in vodnih cevi, delovanja varnostne opreme, morebitnih oblog kotlovca, dimovodov v kotlu in zunaj njega, napajalnega omrežja, spojnih cevi med kotlom in vodokaznimi napravami kakor tudi trdnost ostalih kotelskih naprav in delov, kakovosti napajalne in kotelne vode in strokovne usposobljenosti upravljavcev v skladu s predpisi o strokovni usposobljenosti za upravljanje z energetskimi napravami.
Pri zunanjem pregledu, ki ga opravi v času obratovanja, je inšpektor parnih kotlov dolžan paziti na:
a) stanje kotlovnice, kotlovega obzidka, kurišča, parovoda v kotlovnici idr.;
b) delovanje napajalnih in vodokaznih naprav, manometrov, varnostnih ventilov, naprav, ki ločijo kotel od skupnega parovoda, kalužnih pip kakor tudi na način, kako se čisti parni kotel. Preveriti mora ali so upravljavci predpisano strokovno usposobljeni v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi o strokovni usposobljenosti za upravljanje z energetskimi napravami.
15. člen
Pred preizkusom s hladnim vodnim tlakom ali pred notranjim pregledom mora parna naprava prenehati obratovati, biti mora ohlajena, očiščena blata, saj in pepela. Če posameznih pomembnih delov naprave zaradi obstoječega obzidka ali plašča ni mogoče podrobno pregledati, je treba po presoji inšpektorja parnih kotlov obzidek ali plašč delno ali tudi povsem odstraniti. Vsa armatura mora biti dobro očiščena, pipe in ventili obrušeni in po potrebi obdelani. Pri preizkusu s hladnim vodnim tlakom morajo biti prirobnice, pokrovi idr. dobro zatesnjeni.
Kotel, ki je paralelno vključen v skupno parovodno omrežje, je treba pred preizkusom z zaslepljenjem ločiti od parovoda in od vodovodnega omrežja. Isto velja za kalužno cev. Pri plinski kurjavi se kotel loči od skupnega plinovoda. Površine kotla se pred pregledom ne smejo z ničemer premazati.
16. člen
Če je bilo pri pregledu ugotovljeno, da stanje parne naprave ogroža varnost, odredi inšpektor parnih kotlov takojšnjo ustavitev obratovanja. Inšpektor vpiše odločbo v kotelno knjižico. Odločba mora obsegati vzrok, zakaj se obratovanje ustavi in nadaljnje ukrepe z napravo. Ko je naprava vzpostavljena v predpisano stanje, je treba preglede ponoviti. Če parna naprava ne izpolnjuje pogojev tega pravilnika ali niso izvršeni odrejeni ukrepi se kotelna knjižica odvzame.
Če se pri pregledu ugotovi, da je parna naprava oslabljena, toda še sposobna za nadaljnje obratovanje z znižanim tlakom, mora tako stanje ugotoviti inšpektor parnih kotlov na podlagi poročila o izvedenih preiskavah strokovne institucije. Pri tem inšpektor parnih kotlov lahko po svoji presoji odobri obratovanje z zmanjšanim tlakom ali normalno obratovanje s skrajšanim rokom za preglede ali pa obratovanje z znižanim tlakom in s skrajšanim rokom. Odločbo o zmanjšanem tlaku in skrajšanim rokom pregledov vpiše v kotelno knjižico.
17. člen
S parno napravo sme upravljati samo osebje, ki je za to strokovno usposobljeno.
Strokovno neusposobljeni upravljavci ne smejo upravljati s parnimi napravami. Smejo pa sodelovati pri upravljanju kot pomoč.
Obratovanje pregrevalnikov pare oziroma grelnikov vode, ki so vgrajeni v sestav kotelske naprave, je dolžna prevzeti oseba, ki je strokovno usposobljena in določena za upravljanje kotelskih naprav.
V prostoru, kjer je postavljeno večje število parnih naprav, mora biti zaposleno zadostno število upravljavcev naprav, da bo zagotovljeno varno in tehnično pravilno obratovanje. Inšpektor parnih kotlov je dolžan, da kontrolira številčno stanje teh oseb in njihovo obremenitev.
Parna naprava mora biti v času obratovanja stalno pod nadzorom v skladu s tehničnimi navodili proizvajalca in vgrajeno varnostno opremo.
Dolžnost uporabnika take naprave oziroma tehničnega vodje je, da nadzoruje delo upravljavcev po določbah tega pravilnika.
Upravljavec parne naprave je lahko zadolžen tudi za upravljanje napajalnih naprav ali drugih energetskih naprav, če je z manipulacijskega prostora upravljavca zagotovljen nadzor nad delovanjem naprave in varnostne opreme.
18. člen
Obratovanje parnih kotlov je treba voditi po tehničnih in varnostnih pravilih, ki jih določa ta pravilnik, tehnična navodila proizvajalca kotla in vgrajene opreme ter organizacijski predpis uporabnika kotla in celotnega energetskega postroja.
19. člen
Po opravljenem prvem pregledu parne naprave izda inšpekcija parnih kotlov uporabniku kotelno knjižico. V kotelno knjižico vpiše naslednje podatke:
a) podatke o uporabniku:
– priimek in ime in naziv uporabnika naprave;
– kraj ali sedež uporabnika naprave;
– kraj, kjer se naprava uporablja;
– namen naprave
b) podatke o parni napravi:
– ime proizvajalca in kraj, kjer je bila parna naprava izdelana;
– zaporedna tovarniška številka;
– leto izdelave;
– največji dovoljeni tlak;
– količino vode pri obratovanju in celotno prostornino naprave;
– opis materiala;
– opis in glavne dimenzije naprave;
– ogrevalno površino;
– podatke o vodokazih;
– opis in dimenzije varnostnih ventilov;
– podatke o opremi za kontrolo tlaka
– površino rešetke;
– prostornino kurilnega prostora;
– vlek v mm v.s.;
– podatke o napajalnih napravah;
c) podatke o uspešnem prvem pregledu z navedbo ali parna naprava ustreza predpisom in standardom o parnih napravah, na osnovi katerih je bila izdana kotelna knjižica z vpisanim dovoljenjem za obratovanje.
Kotelni knjižici je dodana tudi priloga, kjer se vpisujejo redni in izredni pregledi, ki so določeni s tem pravilnikom. Podatke vpisuje v knjižico samo inšpektor parnih kotlov.
Ugotovitve in odločbe, vpisane v kotelni knjižici, potrjuje inšpektor parnih kotlov s podpisom in s pečatom inšpekcije.
Kotelna knjižica se hrani v bližini parne naprave in jo je treba pokazati na vsako zahtevo inšpektorja parnih kotlov. Prepovedano je hraniti kotelno knjižico po pisarnah ali pri osebah, ki nimajo nikakršne zveze s parno napravo.
Če parna naprava preneha obratovati oziroma ob ukinitvi se kotelna knjižica vrne inšpekciji parnih kotlov z obrazložitvijo, zakaj je bila vrnjena.
20. člen
Ob zamenjavi uporabnika parne naprave, je dotedanji uporabnik dolžan spremembo prijaviti pristojni inšpekciji parnih kotlov.
Pri izmenjavi uporabnikov parne naprave se kotelna knjižica vrne inšpekciji parnih kotlov, ki jo po predhodni odobritvi posreduje novemu uporabniku.
21. člen
Pri parni napravi se smejo izmenjati varnostna oprema, pomožne naprave ali izvršiti rekonstrukcije samo po predhodni odobritvi pristojne inšpekcije parnih kotlov.
Za popravila pri zgradbi kotlovnice ali pri zgradbah neposredno poleg nje je treba predhodno zaprositi pristojno inšpekcijo parnih kotlov za odobritev.
Uporabnik je dolžan, takoj obvestiti pristojno inšpekcijo parnih kotlov:
a) če se pri napravi pojavi okvara (razpoke, pregretje, izbokline, eksplozije v dimovodih ali dimnih kanalih);
b) če se pojavijo na konstrukcijskih elementih naprave netesnosti;
c) če v kotlovnici ali v sosednjih zgradbah nastane požar.
22. člen
Kadar nastane eksplozija, je uporabnik dolžan o tem takoj obvestiti pristojno inšpekcijo parnih kotlov. Pred prispetjem inšpekcijskega organa mora uporabnik skrbeti, da se na kraju eksplozije in v najbližji okolici nihče ničesar ne dotakne, premakne ali odstrani. Razmetani deli in ruševine se smejo odstraniti samo tedaj, če je to neobhodno potrebno zaradi reševanja ljudi ali premoženja in zaradi preprečevanja pred nevarnostjo nove eksplozije, kar se izvede samo v neobhodnem obsegu.
23. člen
Inšpekcija parnih kotlov je dolžna voditi evidenco o vseh napravah, ki spadajo pod njeno nadzorstvo po določbah tega pravilnika.
Inšpekcija parnih kotlov vodi poseben strokovni arhiv, kjer hrani strokovne in tehnične podatke o vseh nadzorovanih napravah.
Za vsako nadzorovano napravo ustanovi inšpekcija parnih kotlov matični list, v katerega vpisuje vse potrebne podatke. Vse nadzorovane naprave morajo biti vpisane v glavni knjigi glede na karakteristične podatke in glede na opravljene preglede.
Na vse listine, ki jih izdaja inšpekcija parnih kotlov, mora inšpektor poleg podpisa pritisniti tudi pečat inšpekcije.
Inšpektor parnih kotlov opravlja preglede ali preizkuse naprav po lastni presoji v skladu z določbami tega pravilnika ali na zahtevo uporabnika parne naprave.
Uporabnik parne naprave je dolžan, poslati prijavo za pregled inšpekciji vsaj 10 dni vnaprej, da se ta lahko pravočasno izvede.
24. člen
Pristojni inšpektorji parnih kotlov po tem pravilniku so energetski inšpektorji v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor.
25. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 311-102/2003
Ljubljana, dne 11. novembra 2003.
EVA 2003-2511-0186
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo
* Ta pravilnik vsebinsko povzema direktivo ES o tlačni opremi (97/23/EC).

AAA Zlata odličnost