Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I – ZUDE, 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 – ZP-L in 36/00 – ZPDZC), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter drugega odstavka 20. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 – ZGO-1) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S tem sklepom se uskladi delovanje javnega zavoda Slovenski šolski muzej (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

Zavod je pravni naslednik Slovenskega šolskega muzeja s sedežem v Ljubljani, Plečnikov trg 1, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija.

Slovenski šolski muzej na ozemlju Republike Slovenije, v slovenskem zamejstvu in izseljenstvu deluje na področju zgodovine šolstva in vzgoje z zbiranjem, dokumentiranjem, evidentiranjem, preventivno konzervatorsko dejavnostjo, hrambo gradiva (premična kulturna dediščina s področja zgodovine šolstva) in z njim povezano dejavnostjo ter raziskovalnim delom. Z muzejskimi predmeti, dokumentacijo ter arhivskim gradivom, s fototeko (tudi diateko, filmskim, video in avdio gradivom) in knjižnim gradivom (kot so učbeniki, pedagoški tisk) predstavlja razvoj šolstva in vzgoje na Slovenskem od predšolske vzgoje do univerze za tretje življenjsko obdobje. Muzej opravlja tudi pedagoško delo, usmerjeno v doživeto izkušnjo tradicij našega šolstva in vzgoje za obiskovalce razstav, raziskovalno delo in ustrezno strokovno svetovalno delo o gradivu in dejavnosti muzeja drugim uporabnikom.

Ime zavoda je: Slovenski šolski muzej.
V mednarodnem poslovanju muzej uporablja ime: Slovenian School Museum.
Skrajšano ime je: SŠM.
Sedež javnega zavoda je: Plečnikov trg 1, Ljubljana.
Zavod je pravna oseba.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pod vložno številko 10016300 z dne 29. 9. 2001.

Glede na namen, zaradi katerega je ustanovljen zavod, opravlja znotraj javne službe naslednje naloge:
– evidentira, dokumentira, zbira, raziskuje, inventarizira kulturno dediščino zgodovine šolstva na podlagi zbiralne politike,
– varuje in hrani zbirke ter jih dopolnjuje,
– aktivno sodeluje pri slovenskem in mednarodnem kulturnem in znanstvenem sodelovanju z drugimi kulturnimi, vzgojno-izobraževalnimi ter raziskovalnimi ustanovami,
– razvija vlogo osrednjega muzeja za področja svojih zbirk v sodelovanju z mrežo muzejev, kar poteka v obliki tekočega dialoga z uporabniki muzeja in muzejskimi partnerji,
– v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja premične dediščine zgodovine šolstva ter izobraževanje svojih strokovnih sodelavcev in nudi pomoč pri strokovnem izobraževanju strokovnih sodelavcev drugih muzejev,
– omogoča strokovno izobraževanje pripravnikov za kustose, pedagoge, dokumentaliste,
– daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine,
– vodi dokumentacijske podatke o šolah, zbirko letnih poročil in glasil šol ter fototeko,
– posreduje podatke o premični dediščini zgodovine šolstva v register dediščine in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,
– pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe,
– poleg stalne razstave vsaj enkrat letno pripravi občasne razstave iz svojih zbirk, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami,
– povezuje se s slovenskimi ustanovami v zamejstvu in Slovenci po svetu za načrtno varovanje in hranjenje dediščine zgodovine šolstva,
– pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti se povezuje z Restavratorskim centrom Republike Slovenije in ostalimi muzeji,
– vodi strokovno knjižnico za področje zgodovine šolstva, ki je odprta javnosti in skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti po zahtevanih standardih in zakonodaji,
– izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja ter druge oblike promocijskega materiala s področja dejavnosti muzeja,
– načrtuje in izvaja raziskovalno dejavnost v skladu s poslanstvom muzeja, pripravlja strokovna in znanstvena srečanja, predavanja ter seminarje o zgodovini šolstva.

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:

O/92.511    dejavnost knjižnic
O/92.521    dejavnost muzejev
O/92.522    varstvo kulturne dediščine
O/92.310    umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
O/92.320    obratovanje objektov za kulturne prireditve
O/92.340    druge razvedrilne dejavnosti
O/92.110    snemanje filmov in videofilmov
O/92.120    distribucija filmov in videofilmov
DE/22.110   izdajanje knjig
DE/22.130   izdajanje revij in periodike
DE/22.140   izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.150   drugo založništvo
DE/22.220   drugo tiskarstvo
DE/22.310   razmnoževanje zvočnih zapisov
DE/22.320   razmnoževanje video zapisov
DE/22.330   razmnoževanje računalniških zapisov
G/52.471    dejavnost knjigarn
G/52.472    trgovina na drobno s časopisi, revijami
G/52.473    dejavnost papirnic
G/52.486    trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
G/52.488    trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
G/52.610    trgovina na drobno po pošti
G/52.630    druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
G/55.302    dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih informacij
G/55.303    dejavnost slaščičarn, kavarn
G/55.400    točenje pijač
K/70.200    dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/71.403    izposojanje drugih izdelkov široke porabe
K/72.300    obdelava podatkov
K/72.400    omrežne podatkovne storitve
K/73.201    raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju  družboslovja
K/73.202    raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K74.400     oglaševanje
K/74.810    fotografska dejavnost
K/74.852    fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K74.871     prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.873    druge poslovne dejavnosti, d.n.
M/80.422    drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje d.n.

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnosti le s soglasjem ustanovitelja.

Organa zavoda sta:
– direktor in
– svet.
Organa zavoda zagotavljata poslovanje zavoda v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjata za zakonitost poslovanja zavoda.

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktorja imenuje minister, pristojen za šolstvo, znanost in šport (v nadaljnjem besedilu: minister) na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in ministra, pristojnega za kulturo. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Če svet oziroma minister, pristojen za kulturo, ne poda mnenja iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju sklene pogodbo o zaposlitvi z direktorjem predsednik sveta zavoda. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj visokošolsko izobrazbo ene od strok, zastopanih v dejavnosti muzeja,
– vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju muzejske dejavnosti,
– poznavanje področja dela muzeja,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu.
Ob prijavi na razpis kot tudi v primeru neposrednega povabila iz tretjega odstavka prejšnjega člena je dolžan kandidat predložiti tudi predlog razvoja in dela zavoda za mandatno obdobje.

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, zaradi razlogov, ki jih določata zakon o zavodih in zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
Če svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinja.

Naloge direktorja:
– načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema akt o notranji organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema splošne akte, za katere je tako določeno s predpisi ali pravili in zagotavlja pripravo aktov, ki jih sprejema svet,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda in drugih organov,
– imenuje vodje organizacijskih enot,
– oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za trženje storitev in določa cene storitev,
– skrbi za promocijo zavoda,
– skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
– zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s predpisi,
– določa podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev,
– odloča o razporejanju delovnega časa in odreja delo prek polnega delovnega časa,
– odloča o delovni uspešnosti in o napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
– imenuje delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta sklep in splošni akti zavoda.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in enajste alinee ter k imenovanju iz trinajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet.

Direktor zastopa in predstavlja zavod neomejeno, razen pri prometu z nepremičninami, kjer je potrebno soglasje ustanovitelja.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese s posebnimi pooblastili opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

Zavod ima lahko enega pomočnika direktorja.
Pomočnika imenuje direktor na podlagi javnega razpisa.
Mandat pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi.

Pogoje, ki jih mora izpolnjevati pomočnik direktorja iz 13. člena tega sklepa, določa akt o sistemizaciji delovnih mest.

Naloge in pristojnosti pomočnika direktorja določa akt o sistemizaciji delovnih mest. Vrsto in obseg pooblastil pomočnika direktorja določi direktor zavoda s sklepom o imenovanju.

Pomočnik direktorja je lahko razrešen pred potekom mandata iz istih razlogov kot direktor.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi mora direktor seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočniku direktorja predčasno preneha mandat tudi v primeru predčasnega prenehanja mandata direktorju.

Svet zavoda sestavlja pet članov, in sicer:
– trije predstavniki ustanovitelja, od katerih vlada imenuje dva predstavnika na predlog ministrstva, pristojnega za šolstvo, in enega predstavnika na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo,
– en predstavnik delavcev zavoda, ki ga izvolijo zaposleni izmed vseh zaposlenih v zavodu, in
– en predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, ki ga imenuje Kulturniška zbornica.
Volitve predstavnikov delavcev se uredijo v aktu, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju, sprejme pristojni organ zaposlenih ali zaposleni na zboru delavcev. Volitve se razpišejo največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata.

Na prvi konstitutivni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članov sveta zavoda traja pet let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Direktor je dolžan obvestiti ministrstvo o poteku mandata članom sveta zavoda najmanj 90 dni pred potekom.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.

Svet zavoda opravlja naslednje naloge:
– nadzoruje zakonitost dela in poslovanja zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda in politiko ustanovitelja,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja javnega zavoda,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in zavodski kolektivni pogodbi ter nadzoruje njihovo izvajanje glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen,
– potrjuje letno poročilo zavoda,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– oblikuje stalne ali občasne komisije ali druga delovna telesa za posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za razreševanje teh vprašanj,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem zavoda,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je javni zavod ustanovljen,
– druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem aktom.

Prvo konstitutivno sejo sveta zavoda skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov.
Svetu zavoda začne teči mandat z dnem konstituiranja.

Član sveta zavoda je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se ne udeležuje sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Člana sveta, ki ga imenuje vlada, razreši vlada na predlog ministra.

Mandat predstavnika delavca v svetu preneha s prenehanjem delovnega razmerja in v primerih, določenih v aktu iz drugega odstavka 17. člena.

Ustanovitelj zagotavlja zavodu kadrovske, finančne in prostorske možnosti za opravljanje nalog na področju varstva premične kulturne dediščine šolstva, primerljive z ostalimi državnimi muzeji, ki opravljajo javno službo, in spodbuja njegov razvoj.
Zaposlenim v zavodu se v sistemizaciji določijo dodatki, kot so določeni v kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti.

Zavod upravlja s prostori na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani ter z vso opremo in inventariziranim gradivom, s katerim je gospodaril do uveljavitve tega sklepa.

Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz državnega proračuna v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Poleg tega lahko pridobiva sredstva iz naslednjih virov:
– iz proračuna lokalnih skupnosti,
– z vstopninami,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili, sponzorstvi,
– s kandidaturo na domačih in mednarodnih javnih natečajih,
– iz drugih virov v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta zavoda.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta zavoda.

Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

Premoženje zavoda je last ustanovitelja.
S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.
Pri začasnem oddajanju prostorov imajo prednost državni javni zavodi s področja kulture.

Za obveznosti zavoda odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki jih v tekočem letu zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije za delovanje zavoda.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.

Z dnem uveljavitve tega sklepa Svet zavoda nadaljuje delo do izteka svojega mandata in dosedanji direktor do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

Akt o sistemizaciji delovnih mest, strateški načrt in kadrovski načrt morata biti sprejeta najkasneje do 29. 11. 2003. Do sprejema novega akta velja obstoječi pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v vseh določbah, ki niso v nasprotju s tem sklepom.

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep vlade o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski šolski muzej št. 022-21/97-1(S) z dne 31. 7. 1997.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.