Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2003 z dne 10. 10. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2003 z dne 10. 10. 2003

Kazalo

4334. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice, stran 13735.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in drugega odstavka 10. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja minister za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za neavtomatske
tehtnice*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve (v nadaljnjem besedilu: bistvene zahteve), ki jih morajo izpolnjevati neavtomatske tehtnice, področje njihove uporabe, načine in postopke ugotavljanja skladnosti ter njihovo označevanje, dodatne zahteve, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba za ugotavljanje skladnosti neavtomatskih tehtnic z bistvenimi zahtevami, postopke redne in izredne overitve ter rok redne overitve.
2. člen
Tehtnica je merilo, ki se uporablja za ugotavljanje mase nekega telesa s pomočjo delovanja sile težnosti na to telo. Tehtnica je lahko namenjena tudi ugotavljanju drugih, z maso povezanih velikosti, veličin, parametrov ali značilnosti.
Neavtomatska tehtnica (v nadaljnjem besedilu: tehtnica) po tem pravilniku je tehtnica, ki pri tehtanju zahteva poseg osebe, ki ravna z njo.
3. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku imajo tak pomen kot ga določajo priporočila Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (v nadaljnjem besedilu: OIML).
Izvirniki mednarodnih priporočil so na Uradu Republike Slovenije za meroslovje v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: urad).
II. PODROČJE UPORABE IN BISTVENE ZAHTEVE
4. člen
V skladu s tem pravilnikom razlikujemo dve skupini tehtnic glede na njihovo uporabo:
a) uporaba za:
– ugotavljanje mase pri komercialnih aktivnostih,
– ugotavljanje mase za izračunavanje cestnine, kazni, tarife, premije, takse, honorarja, odškodnine ali podobne vrste plačila,
– ugotavljanje mase za izvajanje zakonov ali predpisov, dajanje izvedenskega mnenja v sodnih postopkih,
– ugotavljanje mase v medicinski praksi za tehtanje pacientov, v namene opazovanja, diagnosticiranja in zdravljenja,
– ugotavljanje mase v lekarnah za sestavo zdravil na podlagi recepta in ugotavljanje mase pri analizi, ki se izvaja v medicinskih in farmacevtskih laboratorijih,
– ugotavljanje cene na osnovi mase za neposredno prodajo v javnosti in priprave predpakiranih izdelkov,
b) uporaba v namene, ki niso našteti v prejšnji točki tega člena.
5. člen
Tehtnice, ki se uporabljajo v namene iz točke a) 4. člena tega pravilnika, morajo izpolnjevati bistvene zahteve iz Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika.
Če tehtnice vključujejo ali so priključene na naprave, ki se ne uporabljajo v namene naštete v točki a) 4. člena tega pravilnika, za take naprave ni potrebno, da izpolnjujejo bistvene zahteve.
6. člen
Po tem pravilniku se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve tudi tehtnice, ki izpolnjujejo zahteve tistih slovenskih standardov, ki so prevzeti harmonizirani standardi in vsebujejo zahteve iz Priloge I tega pravilnika.
Seznam slovenskih standardov iz prejšnjega odstavka objavi minister, pristojen za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: minister) v Uradnem listu Republike Slovenije.
7. člen
Če urad oceni, da nacionalni standard katere od držav članic Evropske unije, ki je prevzet harmoniziran standard, ne izpolnjuje v celoti bistvenih zahtev iz Priloge I tega pravilnika, obvesti o tem kontaktno točko v okviru nacionalnega organa za standarde v skladu s predpisi, ki urejajo postopke notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti.
Če Komisija Evropske unije obvesti kontaktno točko v okviru nacionalnega organa za standarde, da določeni harmonizirani standard iz 6. člena tega pravilnika, v celoti ne izpolnjujejo bistvenih zahtev iz 5. člena tega pravilnika, objavi minister preklic tega standarda v Uradnem listu Republike Slovenije.
8. člen
Pri tehtnicah, ki vključujejo ali so priključene na več kot eno kazalno ali izpisovalno napravo in se uporabljajo v namene, naštete v točki a) 4. člena tega pravilnika, tiste naprave, ki ponavljajo rezultate tehtanja in ne morejo vplivati na pravilno delovanje tehtnice, ni potrebno, da izpolnjujejo bistvene zahteve, če so rezultati tehtanja zapisani ali zabeleženi pravilno in neizbrisno z delom tehtnice, ki izpolnjuje bistvene zahteve iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, in so dosegljivi obema partnerjema v merjenju.
Če se tehtnice uporabljajo za tehtanje blaga pri prodaji, morajo kazalne in izpisovalne naprave za prodajalca in kupca izpolnjevati bistvene zahteve.
III. NAPISI IN OZNAKE
9. člen
Tehtnice, za katere se ugotovi, da so skladne z zahtevami tega pravilnika, se označijo na način, ki je določen v Prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika, z znakom skladnosti CE (v nadaljnjem besedilu: znak CE), ki je določen v Prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika.
10. člen
Če tehtnice, ki se uporabljajo za katerega od namenov, navedenih v točki a) 4. člena tega pravilnika, vključujejo ali so priključene na naprave, ki niso predmet ugotavljanja skladnosti iz 13. člena tega pravilnika, mora vsaka od teh naprav nositi oznako, ki omejuje njeno uporabo.
Znak omejitve uporabe iz prejšnjega odstavka je določen v točki 3 v Prilogi II tega pravilnika.
11. člen
Tehtnice ne smejo biti opremljene z oznakami, ki bi utegnile zavajati glede pomena in oblike znaka CE. Tehtnice so lahko opremljene s kakršnimikoli drugimi oznakami, če s tem nista zmanjšani vidnost in čitljivost znaka CE.
Vsi napisi, oznake in izpisi rezultatov morajo biti v slovenskem jeziku.
12. člen
Če pristojni inšpektor ugotovi, da znak CE ni bil nameščen v skladu s predpisi, mora proizvajalec ali njegov pooblaščen zastopnik v Evropski uniji tehtnico spremeniti tako, da ustreza predpisom, ki se nanašajo na znak CE.
Če se neskladnost nadaljuje, mora pristojni organ izvesti ustrezne ukrepe, s katerimi omeji ali prepove dajanje v promet ali zagotovi, da se tak izdelek umakne iz prometa v skladu z 38. členom tega pravilnika.
IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
13. člen
Skladnost tehtnic z bistvenimi zahtevami je mogoče potrditi po enem od naslednjih postopkov, ki ga izbere vložnik zahteve:
(a) s tipskim pregledom Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ES tipski pregled), ki mu sledi:
– bodisi izjava Evropske skupnosti o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje) (v nadaljnjem besedilu: izjava ES o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje)),
– bodisi overitev Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ES overitev).
ES tipski pregled ni obvezen za tehtnice, ki ne uporabljajo elektronskih naprav in katerih naprava za merjenje bremena ne uporablja vzmeti za uravnoteženje bremena;
(b) z neposredno overitvijo posamičnega merila Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: neposredna ES overitev posamičnega merila).
Listine in dokumenti, ki se nanašajo na postopke iz prvega odstavka tega člena, morajo biti sestavljeni v slovenskem jeziku, tehnična dokumentacija pa v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih jezikov Evropske unije, ki ga sprejme priglašeni organ.
Če veljajo za tehtnice tudi drugi predpisi, ki pokrivajo druge vidike in prav tako predpisujejo znak CE, označitev z znakom CE pomeni, da tehtnica ustreza tudi tem predpisom.
Če eden ali več predpisov dovoljuje proizvajalcu, da v prehodnem obdobju izbira, katere predpise naj upošteva, pomeni znak CE, ki je nameščen na tehtnici, skladnost le s tistimi predpisi, ki jih uporablja proizvajalec. V tem primeru morajo biti podrobnosti upoštevanih predpisov podane v dokumentih, obvestilih ali navodilih, ki jih ti predpisi zahtevajo in so priloženi takim tehtnicam.
14. člen
ES tipski pregled je postopek, s katerim priglašeni organ preveri in potrdi, da tehtnica, ki je primerek nameravane proizvodnje, izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
15. člen
Zahtevo za ES tipski pregled lahko vloži proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji pri enem samem priglašenemu organu.
Zahteva mora vsebovati:
– ime in naslov proizvajalca ali če je zahtevo vložil pooblaščen zastopnik, tudi njegovo ime in naslov,
– pisno izjavo, da zahteva ni bila vložena pri nobenem drugem priglašenem organu,
– tehnično dokumentacijo iz 34. člena tega pravilnika.
Vložnik zahteve mora dati priglašenemu organu na voljo tehtnico, ki je primerek nameravane proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: tip).
16. člen
Priglašeni organ mora:
– pregledati tehnično dokumentacijo in preveriti ali je bil tip izdelan v skladu s to dokumentacijo,
– se dogovoriti z vložnikom glede kraja, kjer bodo izvršeni pregledi in/ali preskusi,
– izvesti ali dati izvesti ustrezne preglede in/ali preskuse, da preveri ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, izpolnjujejo bistvene zahteve, če standardi iz 6. člena tega pravilnika, niso bili uporabljeni,
– izvesti ali dati izvesti ustrezne preglede in/ali preskuse, da preveri ali so bili ustrezni standardi, za katere se je odločil proizvajalec, učinkovito uporabljeni, s čimer je zagotovil skladnost z bistvenimi zahtevami.
17. člen
Če tip izpolnjuje določbe tega pravilnika, priglašeni organ izda vložniku zahteve certifikat ES o odobritvi tipa.
V certifikatu morajo biti navedeni:
– zaključki pregleda, pogoji (če obstajajo) za njegovo veljavnost,
– potrebni podatki za razpoznavanje odobrene tehtnice in,
– če je primerno, opis njenega delovanja.
Vsi ustrezni tehnični elementi, kot so risbe in načrti, morajo biti priloženi certifikatu ES o odobritvi tipa.
18. člen
Veljavnost certifikata je 10 let od datuma izdaje in se po tem datumu lahko podaljša za zaporedna obdobja po 10 let.
V primeru temeljnih sprememb v načrtovanju tehtnice, ki so na primer posledica uporabe novih tehnik, se lahko veljavnost certifikata omeji na 2 leti in podaljša za zaporedna obdobja po 3 leta.
19. člen
Priglašeni organ mora dati vsem državam članicam Evropske unije periodično na voljo seznam, ki vsebuje naslednje:
– prispele zahteve za ES tipski pregled,
– izdane certifikate ES o odobritvi tipa,
– dodatke in dopolnila k že izdanim dokumentom.
Priglašeni organ mora nemudoma obvestiti države članice Evropske unije o preklicu certifikatov ES o odobritvi tipa. To informacijo mora priglašeni organ posredovati tudi uradu.
Priglašeni organ lahko dostavi kopije certifikatov skupaj s prilogami tudi drugim priglašenim organom.
20. člen
Vložnik zahteve mora priglašeni organ, ki je izdal certifikat ES o odobritvi tipa, sproti obveščati o spremembah na odobrenemu tipu.
Za spremembe na odobrenemu tipu mora vložnik zahteve dobiti dodatno odobritev priglašenega organa, ki je izdal certifikat ES o odobritvi tipa, če take spremembe vplivajo na skladnost z bistvenimi zahtevami ali na predpisane pogoje za uporabo te tehtnice. Ta dodatna odobritev se izda v obliki dodatka k originalnemu certifikatu ES o odobritvi tipa.
21. člen
Izjava ES o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje) je postopek, pri katerem proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz 22. člena tega pravilnika, izjavlja, da so zadevne tehtnice, kjer je ustrezno, v skladu s tipom, opisanim v certifikatu ES o odobritvi tipa in da izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.
22. člen
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji, mora namestiti na vsako tehtnico znak CE in napise iz Priloge II tega pravilnika, ter sestaviti pisno izjavo o skladnosti.
Znaku CE mora slediti identifikacijska številka priglašenega organa, ki je odgovoren za nadzor ES v skladu s 27. členom tega pravilnika.
Proizvajalec mora ustrezno izvajati sistem kakovosti, določen v 23. členu tega pravilnika, ki mora biti predmet nadzora ES v skladu s 27. členom tega pravilnika.
23. člen
Proizvajalec mora pri priglašenem organu vložiti zahtevo za odobritev sistema kakovosti.
Zahteva mora vsebovati:
– izjavo, da izvaja obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti,
– izjavo, da vzdržuje odobreni sistem kakovosti in zagotavlja njegovo nenehno primernost in učinkovitost.
Proizvajalec mora dati priglašenemu organu na voljo vse ustrezne informacije, zlasti pa dokumentacijo o sistemu kakovosti in tehnično dokumentacijo tehtnice.
24. člen
Sistem kakovosti mora zagotavljati skladnost tehtnic s tipom, opisanim v certifikatu ES o odobritvi tipa, in z zahtevami tega pravilnika.
Vsi elementi, zahteve in ukrepi, ki jih je sprejel proizvajalec, morajo biti dokumentirani na sistematičen način v obliki zapisanih pravil, postopkov in navodil. Dokumentacija sistema kakovosti mora zagotavljati pravilno razumevanje programov, načrtov, priročnikov in zapisov o kakovosti in mora vsebovati zlasti ustrezen opis:
– ciljev kakovosti ter organizacijsko strukturo odgovornosti in pooblastil vodstva,
– proizvodnega procesa, tehnik obvladovanja in zagotavljanja kakovosti ter sistematičnih ukrepov, ki jih bo uporabljal,
– pregledov in preskusov, ki jih bo izvedel pred, med in po proizvodnji, in kako pogosto jih bo izvedel,
– načinov za spremljanje doseženih postavljenih ciljev in učinkovitosti delovanja sistema kakovosti.
25. člen
Priglašeni organ mora pregledati in ovrednotiti sistem kakovosti, da ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz 24. člena tega pravilnika. Te zahteve so izpolnjene tudi, če je uveljavljen ustrezen harmoniziran standard.
Svojo odločitev sporoči proizvajalcu in o tem obvesti druge priglašene organe. Obvestilo proizvajalcu mora vsebovati ugotovitve pregleda in v primeru zavrnitve obrazložitev za tako odločitev.
26. člen
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, sproti obveščati o vsaki spremembi sistema zagotavljanja kakovosti, ki lahko vpliva na izdelek.
Vsak priglašeni organ, ki umakne odobritev sistema kakovosti, mora o tem obvestiti druge priglašene organe.
27. člen
Namen nadzora ES je prepričati se, ali proizvajalec pravilno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.
Proizvajalec mora priglašenemu organu za kontrolne namene odobriti dostop do proizvodnih, kontrolnih, preskusnih in skladiščnih prostorov. Proizvajalec mora nuditi vse potrebne informacije, zlasti:
– dokumentacijo o sistemu kakovosti,
– tehnično dokumentacijo,
– zapise o kakovosti, npr. poročila o kontroli, podatke o preskusih in kalibracijah, poročila o usposobljenosti odgovornega osebja itd.
Priglašeni organ mora periodično izvajati presoje, da se prepriča, ali proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti in o tem proizvajalcu poda poročilo.
Priglašeni organ lahko izvaja tudi nenajavljene obiske pri proizvajalcu. Takrat lahko priglašeni organ izvaja popolne ali delne presoje. Proizvajalcu poda poročilo o obisku in kjer je ustrezno, tudi poročilo o presoji.
Priglašeni organ se mora prepričati, ali proizvajalec vzdržuje in uporablja odobreni sistem kakovosti.
28. člen
ES overitev je postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji, zagotavlja in izjavlja, da so tehtnice, ki so bile preverjene v skladu z 29. členom tega pravilnika, kjer je to potrebno, v skladu s tipom, opisanim v certifikatu ES o odobritvi tipa, in so v skladu z zahtevami tega pravilnika.
29. člen
Proizvajalec mora ukreniti vse potrebno, da bo proizvodni proces zagotavljal, kjer je potrebno, skladnost tehtnic s tipom, opisanim v certifikatu ES o odobritvi tipa in z zahtevami tega pravilnika. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji, mora vsako tehtnico opremiti z znakom CE in sestaviti pisno izjavo o skladnosti.
Priglašeni organ izvede ustrezne preglede in preskuse, s katerimi se preveri skladnost izdelka z zahtevami tega pravilnika, tako da pregleda in preskusi vsako tehtnico, kot je določeno v 30. členu tega pravilnika.
Za tehtnice, ki niso predmet ES tipskega pregleda, mora biti priglašenemu organu na zahtevo na voljo tehnična dokumentacija o tehtnici, kot je navedena v 34. členu tega pravilnika.
30. člen
Vse tehtnice morajo biti posamično pregledane. Izvedejo se ustrezni preskusi, ki so navedeni v ustreznih standardih (standardu) iz 6. člena tega pravilnika, ali enakovredni preskusi, da se preveri njihovo skladnost s tipom, opisanim v certifikatu ES o odobritvi tipa, ter z zahtevami tega pravilnika.
Priglašeni organ na vsako tehtnico, katere skladnost z zahtevami je ugotovil, namesti ali da namestiti svojo identifikacijsko številko in sestavi pisni certifikat o skladnosti v zvezi z izvedenimi preskusi.
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora zagotoviti, da je na zahtevo sposoben dostaviti certifikate o skladnosti priglašenega organa.
31. člen
Neposredna ES overitev posamičnega merila je postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji, zagotavlja in izjavlja, da je tehtnica, ki je na splošno načrtovana za posebno uporabo, za katero je bil izdan certifikat iz 32. člena tega pravilnika, skladna z zahtevami tega pravilnika. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik namesti na tehtnico znak CE in sestavi pisno izjavo o skladnosti.
32. člen
Priglašeni organ pregleda tehtnico in izvede ustrezne preskuse, ki so navedeni v ustreznem standardu (standardih) iz 6. člena tega pravilnika, ali enakovredne preskuse, da bi ugotovil njeno skladnost z zahtevami tega pravilnika.
Priglašeni organ na tehtnico, katere skladnost z zahtevami je ugotovil, namesti ali da namestiti svojo identifikacijsko številko in sestavi pisni certifikat o skladnosti, ki se nanaša na izvedene preskuse.
Namen tehnične dokumentacije, ki se nanaša na načrtovanje tehtnice, kot je določeno v 34. členu tega pravilnika, je omogočiti skladnost z zahtevami tega pravilnika, ki jo je treba ugotoviti ter razumevanje konstrukcije, izdelave in delovanja tehtnice. Tehnična dokumentacija mora biti na voljo priglašenemu organu.
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora zagotoviti, da je na zahtevo sposoben dostaviti certifikate o skladnosti priglašenega organa.
33. člen
Izjava ES o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje), ES overitev in neposredna ES overitev posamičnega merila se lahko izvedejo v proizvajalčevi tovarni ali na katerikoli drugi lokaciji, če tehtnice za transport na mesto uporabe ni treba razstavljati, če tehtnice za začetek obratovanja na mestu uporabe ni treba sestavljati ali izvršiti druga namestitvena dela, ki bi lahko ogrozila delovanje tehtnice, in če se upošteva vrednost težnega pospeška mesta, na katerem bo tehtnica obratovala, oziroma je delovanje tehtnice neobčutljivo na spremembe težnosti. V vseh drugih primerih morajo biti izvedeni na mestu uporabe tehtnice.
Če je delovanje tehtnice občutljivo na spremembe težnosti, se lahko postopki iz prejšnjega odstavka, izvedejo v dveh stopnjah, s tem da druga stopnja zajema vse preglede in preskuse, katerih izid je odvisen od težnosti, prva stopnja pa vse druge preglede in preskuse. Druga stopnja se izvede na mestu uporabe tehtnice.
Če se je proizvajalec odločil, da bo enega od postopkov iz prvega odstavka izvedel v dveh stopnjah, in če bosta ti stopnji izvajali dve različni stranki, mora tehtnica, na kateri je opravljena prva stopnja postopka, nositi identifikacijsko številko priglašenega organa, ki je opravil to stopnjo.
Izvajalec prve stopnje postopka, za vsako tehtnico izda potrdilo, ki vsebuje potrebne podatke za razpoznavanje tehtnice in ki navaja preglede in preskuse, ki so bili izvedeni.
Izvajalec druge stopnje postopka, izvede tiste preglede in preskuse, ki še niso bili izvedeni.
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora zagotoviti, da je na zahtevo sposoben dostaviti certifikate o skladnosti priglašenega organa.
Proizvajalec, ki se je odločil za izjavo ES o skladnosti tipa (garancijo kakovosti proizvodnje) na prvi stopnji, lahko bodisi uporabi isti postopek na drugi stopnji bodisi se odloči, da bo na drugi stopnji nadaljeval z ES overjanjem.
Znak CE se odtisne na tehtnico ob zaključku druge stopnje skupaj z identifikacijsko številko priglašenega organa, ki je sodeloval na drugi stopnji.
34. člen
Tehnična dokumentacija mora na razumljiv način opisati načrtovanje, proizvodnjo in delovanje izdelka in omogočiti ugotavljanje njegove skladnosti z zahtevami tega pravilnika.
Dokumentacija za ugotavljanje skladnosti mora vključevati:
– splošni opis tipa,
– idejne projekte in proizvodne skice in načrte elementov, podsestavov, vezij itd.,
– opise in pojasnila, potrebna za razumevanje zgornjih zahtev vključno z delovanjem tehtnice,
– seznam standardov, določenih v 6. členu tega pravilnika; če standardi iz 6. člena tega pravilnika niso bili uporabljeni v celoti ali delno mora tehnična dokumentacija vsebovati opise rešitev, ki dokazujejo izpolnjevanje bistvenih zahtev,
– rezultate projektnih izračunov, pregledov itd.,
– poročila o preskusih,
– certifikat ES o odobritvi tipa in rezultate ustreznih preskusov na tehtnicah, ki vsebujejo dele, ki so identični tistim v načrtu.
35. člen
ES tipski pregled, ES overitve, neposredne ES overitve posamičnega merila in nadzor Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzor ES) izvaja urad oziroma pravna oseba, ki jo imenuje minister.
Urad oziroma pravna oseba lahko začne izvajati ES tipski pregled, ES overitve, neposredne ES overitve posamičnega merila in nadzor ES, ko je zanj oziroma zanjo izveden postopek priglasitve Komisiji Evropske unije, državam članicam Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora.
Minister obvesti ministra, pristojnega za gospodarstvo kdaj naj začne postopek priglasitve. Minister, pristojen za gospodarstvo priglasi urad oziroma pravno osebo iz prejšnjega odstavka, Komisiji Evropske unije, državam članicam Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora.
36. člen
Pravna oseba iz 35. člena tega pravilnika mora:
– razpolagati z ustrezno usposobljenim osebjem in potrebnimi tehničnimi sredstvi in opremo,
– imeti strokovno osebje, ki je tehnično usposobljeno in ima poklicno integriteto ter, ki varuje poslovno tajnost vseh podatkov do katerih je prišlo med opravljanjem svojih nalog,
– delovati neodvisno od krogov, skupin ali oseb, ki imajo neposreden ali posreden interes v zvezi z tehtnicami glede izvajanja preskusov, priprave poročil, izdajanja certifikatov o ES tipskih pregledih in nadzorom, ki ga zahteva ta pravilnik,
– imeti zavarovano odškodninsko odgovornost razen, če za odgovornost jamči država v skladu s predpisi.
Te zahteve mora izpolnjevati tudi urad, če se minister odloči za njegovo priglasitev.
Za postopek imenovanja pravne osebe iz prvega odstavka in nadzor nad njenim delom se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo zahteve in postopek za imenovanje pravnih oseb in o načinu izvajanja nadzora nad delom imenovanih pravnih oseb na področju meroslovja.
37. člen
Če pravna oseba, ki je bila priglašena ne izpolnjuje več zahtev iz 36. člena tega pravilnika, minister imenovanje razveljavi, minister pristojen za gospodarstvo, pa o tem nemudoma obvesti Komisijo Evropske unije ter druge članice Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora.
Če urad ne izpolnjuje več zahtev iz 36. člena tega pravilnika, minister začne postopek, da se o tem nemudoma obvesti Komisijo Evropske unije, države članice Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora.
38. člen
Pristojni inšpektor izvede vse potrebne ukrepe za odstranitev tehtnic iz prometa oziroma omeji ali prepove njihovo uporabo oziroma dajanje v promet kadar ugotovi, da tehtnice, ki so opremljene z znakom CE pri pravilni namestitvi in uporabi, ne izpolnjujejo zahtev iz tega pravilnika.
Pristojni inšpektor mora o ukrepih, ki jih je izvedel v skladu s prejšnjim odstavkom in o razlogih za svojo odločitev nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.
Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo mora takoj posredovati informacije o ukrepih iz prvega odstavka Komisiji Evropske unije in pri tem navesti razloge zanje, še posebej ali je neustreznost posledica:
1. neizpolnjevanja bistvenih zahtev iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, če tehtnice ne ustrezajo zahtevam standardov iz 6. člena tega pravilnika,
2. nepravilne uporabe standardov iz 6. člena tega pravilnika,
3. pomanjkljivosti standardov iz 6. člena tega pravilnika.
V. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
39. člen
Redne in izredne overitve se izvajajo po postopkih za meroslovni pregled, ki so navedeni v OIML R76-1 .
Največji dopustni pogreški pri rednih in izrednih overitvah so enaki kot v točki 4.1 poglavja I v Prilogi I tega pravilnika, največji dopustni pogreški pri nadzornih pregledih tehtnic v uporabi pa so določeni v točki 4.2 poglavja I v Prilogi I tega pravilnika.
Razširjena merilna negotovost preskusnega sistema, ki se uporablja za izvajanje meroslovnega pregleda, ne sme preseči 1/3 največjega dopustnega pogreška tehtnice za dano breme.
V primeru posebnih konstrukcij ali dvomljivih rezultatov se poleg preskusov, določenih v prvem odstavku tega člena, izvedejo še drugi potrebni preskusi.
Rok redne overitve tehtnic z največjo zmogljivostjo do vključno 9000 kg je dve leti, tehtnic z največjo zmogljivostjo nad 9000 kg pa eno leto.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Vse tehtnice, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika v uporabi, se lahko dajejo še naprej v overitev, če izpolnjujejo zahteve glede največjega dopustnega pogreška kazanja in števila razdelkov, predpisanih s tem pravilnikom.
41. člen
Tehtnice, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika odobritev tipa merila, se smejo dati v promet in uporabo po tem pravilniku do izteka veljavnosti certifikata o odobritvi tipa merila oziroma najdlje do dneva pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
42. člen
Določbe 7., 37. in 38. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
Določbe 10. do 34. člena, podtočki 1.1 (a) in 1.1. (b), sedma alinea podtočke 1.1 (c) in 3. točka Priloge II ter Priloga III tega pravilnika se začnejo uporabljati z dnem prve priglasitve organa oziroma pravne osebe iz 35. člena tega pravilnika.
43. člen
Do prve priglasitve urada oziroma pravne osebe iz 35. člena tega pravilnika se skladnost tehtnic potrjuje v skladu z določbami tega pravilnika in pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) po enem od naslednjih postopkov, ki ga izbere vložnik zahteve:
– z odobritvijo tipa, ki ji sledi prva overitev ali izjava o skladnosti z odobrenim tipom,
– z neposredno posamično overitvijo.
Odobritve tipa izvaja urad, prve overitve pa izvajajo urad in pravne osebe, ki jih imenuje minister.
Postopki za meroslovni pregled, ki se izvajajo pri ugotavljanju skladnosti, so navedeni v OIML R76-1.
Razširjena merilna negotovost preskusnega sistema, ki se uporablja za izvajanje meroslovnega pregleda, ne sme preseči 1/3 največjega dopustnega pogreška tehtnice za dano breme.
44. člen
Kot seznam slovenskih standardov iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika velja objava harmoniziranega standarda (Uradni list RS, št. 7/99).
45. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice (Uradni list RS, št. 67/01).
46. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-3/03
Ljubljana, dne 18. septembra 2003.
EVA 2003-3311-0208
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo, znanost in šport
* Ta pravilnik povzema vsebino Direktive Sveta 90/384/EGS o harmonizaciji zakonov držav članic, ki so povezani z neavtomatskimi tehtnicami, ki je bila dopolnjena z Direktivo Sveta 93/68/EGS.
    Priloga II
    1. Tehtnice, ki so predmet postopka ugotavljanja skladnosti
    1.1. Te tehtnice morajo nositi:
    (a)  – znak CE, kot je določen v Prilogi III tega pravilnika,
    – identifikacijsko številko priglašenega organa, ki je izvedel nadzor ES
ali overitev ES.
    Zgoraj navedene oznake in napisi morajo biti nameščeni na tehtnico v
jasno razločljivih skupinah;
    (b) zeleno nalepko kvadratne oblike, veliko najmanj 12,5 x 12,5 mm z
natisnjeno veliko črno črko “M”;
    (c) naslednje napise:
    – številko certifikata o odobritvi tipa, če obstaja,
    – oznako ali ime proizvajalca,
    – razred točnosti, obkrožen z ovalno črto ali z dvema vodoravnima
črtama, povezanima s polkrogoma,
    – največjo zmogljivost v obliki Max ...,
    – najmanjšo zmogljivost v obliki Min ...,
    – vrednost preskusnega razdelka v obliki e =,
    – zadnji dve številki leta namestitve znaka CE,
    in, če je potrebno:
    – serijsko številko,
    – za tehtnice, ki sestojijo iz ločenih, vendar med seboj povezanih enot:
identifikacijsko oznako na vsaki enoti,
    – vrednost razdelka, če je drugačna od e, v
      obliki d = ...,
    – največji prištevalni tarirni efekt, v obliki T = + ...,
    – največji odštevalni tarirni efekt, če je drugačen od Max, v 
      obliki T = – ...,
    – vrednost razdelka za taro, če je drugačna od d, v obliki d(T)= ...,
    – največje varno breme, če se razlikuje od Max, v obliki Lim ...,
    – posebne mejne temperature, v obliki ... °C/... °C,
    – razmerje med sprejemnikom bremena in bremenom.
    1.2 Na tehtnicah mora biti mogoče odtisniti znak CE oziroma napise.
Zagotoviti je treba, da oznake in napisov ni mogoče odstraniti, ne da bi se
poškodovali, in da so oznaka in napisi vidni, ko so tehtnice v pravilni
obratovalni legi.
    1.3 Če se uporabi napisna ploščica, mora biti mogoče le-to zapečatiti,
razen če je ni mogoče odstraniti, ne da bi se poškodovala. Če je ploščico
treba zapečatiti, mora biti mogoče nanjo namestiti kontrolni znak.
    1.4 Napisi Max, Min, e, d morajo biti prav tako nameščeni blizu prikaza
rezultata, če se tam že ne nahajajo.
    1.5 Vsaka naprava za merjenje bremena, ki je priključena ali je lahko
priključena na enega ali več sprejemnikov bremena, mora nositi ustrezne
napise, povezane z omenjenimi sprejemniki bremena.

    2. Druge tehtnice
    Druge tehtnice morajo nositi:
    – oznako ali ime proizvajalca,
    – največjo zmogljivost tehtanja v obliki Max ...
    Te tehtnice ne smejo biti opremljene z nalepko iz točke 1.1 (b).

    3. Znak omejitve uporabe
    Znak omejitve uporabe se sestoji iz velike črke “M”, ki je natisnjena v
črni barvi na rdečem ozadju na kvadratu, velikem najmanj 25 mm x 25 mm, z
dvema sekajočima se diagonalama, ki tvorita križ. Ta znak mora biti nameščen
na naprave v razločni in neizbrisni obliki.