Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2003 z dne 10. 10. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2003 z dne 10. 10. 2003

Kazalo

4329. Pravilnik o varnosti dvigal, stran 13701.

Na podlagi 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99, 31/00 – popr. in 54/00 – ZKme) izdaja ministrica za gospodarstvo
P R A V I L N I K
o varnosti dvigal*
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Vsebina
Ta pravilnik določa zahteve za dvigala in za varnostne komponente dvigal, ki so dani v promet zato, da se trajno vgradijo v stavbe in zgradbe ter se v njih stalno uporabljajo.
Ta pravilnik določa tudi ukrepe za izboljšanje varnosti dvigal, ki so bila dana v uporabo pred začetkom veljavnosti tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: obstoječa dvigala), prevzemne preglede, periodične preglede, vzdrževanje in skrbništvo dvigal, nadzor in postopke obveščanja.
2. člen
Veljavnost
Ta pravilnik velja tudi za dvigala, ki se premikajo vzdolž nespremenljive poti, čeprav se ne premikajo vzdolž togih vodil (na primer: škarjasta dvigala).
Ta pravilnik ne velja za:
1. žičnice, vključno z vzpenjačami za javni ali zasebni prevoz oseb,
2. dvigala, posebej načrtovana in izdelana za vojaške ali policijske namene,
3. rudarske dvižne naprave,
4. gledališka dvigala,
5. dvigala, vgrajena v prevozna sredstva,
6. dvigala, ki so povezana s stroji in namenjena izključno dostopu do delovnega mesta,
7. zobate železnice,
8. dvigala na gradbiščih, namenjena za dviganje oseb ali oseb in blaga.
Če so določene nevarnosti za dvigala in za varnostne komponente dvigal urejene z drugimi predpisi, za te nevarnosti ne veljajo določbe tega pravilnika.
3. člen
Pomen izrazov
V tem pravilniku imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:
– “Dvigalo“ je naprava, ki deluje med določenimi nivoji in ima kabino, ki se premika vzdolž vodil, ki so toga in nagnjena pod kotom, večjim od 15 stopinj glede na vodoravnico in je namenjena za prevoz:
1. oseb,
2. oseb in blaga,
3. samo blaga, če je kabina dostopna, to pomeni, da lahko oseba brez težav vstopi vanjo ter je opremljena s krmilnimi napravami, nameščenimi znotraj kabine ali na dosegu osebe, ki je v njej.
– “Monter dvigala“ je fizična ali pravna oseba, odgovorna za načrtovanje, izdelavo, vgrajevanje in dajanje dvigala v promet, in ki pritrdi oznako CE ter sestavi ES-izjavo o skladnosti.
– “Dajanje dvigala v promet“ je takrat, ko monter prvič da dvigalo na razpolago uporabniku.
– “Varnostna komponenta“ je komponenta, ki je navedena v Prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika.
– “Proizvajalec varnostnih komponent“ je fizična ali pravna oseba, odgovorna za načrtovanje in izdelavo varnostnih komponent ter pritrdi oznako CE in sestavi ES-izjavo o skladnosti.
– “Vzorčno dvigalo“ je reprezentativno dvigalo, katerega tehnična dokumentacija kaže, na kakšen način bodo izpolnjene bistvene varnostne zahteve za dvigala, ki so v skladu z vzorčnim dvigalom, ki je določeno z objektivnimi parametri in uporablja popolnoma enake varnostne komponente.
II. DAJANJE V PROMET, RAZSTAVE IN PREDSTAVITVE
4. člen
Zahteve
Dvigala se lahko dajo v promet in v obratovanje samo kadar ni nevarnosti, da bi ogrožala zdravje in varnost oseb ali varnost premoženja, če so pravilno vgrajena in vzdrževana ter se uporabljajo v skladu z njihovim predvidenim namenom.
Varnostne komponente za dvigala se lahko dajo v promet in v obratovanje samo kadar ni nevarnosti, da bi dvigala, v katera naj bi se vgradile, ogrožala zdravje ali varnost oseb ali varnost premoženja, če so pravilno vgrajena in vzdrževana ter se uporabljajo v skladu z njihovim predvidenim namenom.
Osebe, odgovorne za delo na stavbi ali zgradbi ter monter dvigala morajo drug drugega sproti obveščati o dejstvih, potrebnih za pravilno obratovanje in varno uporabo dvigala, ter izvesti ustrezne ukrepe, da zagotovijo pravilno obratovanje in varno uporabo dvigala.
Jaški, namenjeni za nova dvigala, ne smejo vsebovati nobenih cevi ali žic ali napeljav, razen tistih, ki so potrebne za delovanje in varnost dvigala.
Komponente za dvigala, ki niso varnostne komponente, vendar so namenjene vgradnji v dvigalo, se lahko dajo v promet samo, če jim je priložena izjava o skladnosti proizvoda, ki jo sestavi proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji.
Vsa dovoljena odstopanja med vzorčnim dvigalom in dvigali, ki so izpeljana iz vzorčnega dvigala, morajo biti v tehnični dokumentaciji jasno opredeljena z največjimi in najmanjšimi vrednostmi.
Za izpolnjevanje bistvenih varnostnih zahtev je dovoljeno podobnost skupine izdelkov prikazati z izračuni oziroma na podlagi konstrukcijskih načrtov.
Ne sme se prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja v promet ali v obratovanje dvigal oziroma varnostnih komponent za dvigala, ki ustrezajo določbam tega pravilnika.
5. člen
Razstave in predstavitve
Na sejmih, razstavah, predstavitvah in podobnih prireditvah, se dvigala in varnostne komponente za dvigala, lahko prikazujejo, tudi če niso v skladu z določbami tega pravilnika, pod pogojem, da se vidno označi, da ta dvigala ali varnostne komponente niso v skladu s predpisi in niso naprodaj, dokler jih monter dvigala, proizvajalec varnostnih komponent ali njegov pooblaščeni zastopnik ne uskladi s predpisi.
Med predstavitvami dvigal in varnostnih komponent za dvigala je treba izvesti ustrezne varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti oseb.
6. člen
Postopek zagotavljanja skladnosti
Monter ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji lahko da v promet samo dvigalo, ki je v skladu z zahtevami tega pravilnika. Pri tem mora:
– izpolniti ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika,
– ravnati po postopku za ugotavljanje skladnosti iz 11. člena tega pravilnika,
– zagotoviti navodila za uporabo iz 6.2. točke Priloge I,
– sestaviti ES-izjavo o skladnosti iz 12. člena tega pravilnika in B poglavja Priloge II, ki je sestavni del tega pravilnika,
– pritrditi na vsako dvigalo oznako CE v skladu s 13. členom tega pravilnika in Prilogo III, ki je sestavni del tega pravilnika.
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji lahko da v promet samo varnostno komponento za dvigala, ki je v skladu z zahtevami tega pravilnika. Pri tem mora:
– izpolniti ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz Priloge I ali omogočiti, da dvigala, v katere so vgrajene, izpolnjujejo te bistvene zahteve,
– izpolniti zahteve postopka za ugotavljanje skladnosti iz 10. člena tega pravilnika,
– zagotoviti navodila za uporabo iz 6.1. točke Priloge I,
– sestaviti ES-izjavo o skladnosti iz 12. člena tega pravilnika in A poglavja Priloge II,
– pritrditi na vsako varnostno komponento za dvigala oznako CE v skladu s 13. členom tega pravilnika in Prilogo III.
Če niti monter dvigala niti proizvajalec varnostne komponente ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji ali Evropski uniji ne izpolnijo obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena, se te obveznosti prenesejo na tistega, ki da dvigalo ali varnostno komponento v promet v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji. Iste obveznosti veljajo za vsakogar, ki proizvaja dvigalo ali varnostno komponento za svojo lastno uporabo.
7. člen
Priznavanje postopkov za zagotavljanje skladnosti
Za dvigala, za katera monter ali njegov pooblaščeni zastopnik, s sedežem v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji, izpolnjuje zahteve, navedene v prvem odstavku prejšnjega člena, se šteje, da izpolnjujejo vse te zahteve tudi v Republiki Sloveniji.
Za varnostne komponente za dvigala, za katere proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, s sedežem v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji, izpolnjuje zahteve, navedene v drugem odstavku prejšnjega člena, se šteje, da izpolnjujejo vse te zahteve tudi v Republiki Sloveniji.
8. člen
Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve
Dvigala morajo izpolnjevati bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, določene v Prilogi I.
Varnostne komponente morajo izpolnjevati bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, določene v Prilogi I ali pa morajo omogočati, da dvigala, v katera so pravilno vgrajene, izpolnjujejo te bistvene zahteve.
9. člen
Harmonizirani standardi in domneva o skladnosti
Minister, pristojen za gospodarstvo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznam standardov, ki privzemajo harmonizirane standarde.
Za dvigala, izdelana v skladu s harmoniziranim standardom, ki pokriva eno ali več bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, se šteje, da izpolnjujejo te bistvene zahteve.
Za varnostne komponente za dvigala, izdelane v skladu s harmoniziranim standardom, ki pokriva eno ali več bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, se šteje, da lahko omogočijo dvigalom, če so vanje pravilno vgrajene, da izpolnjujejo te bistvene zahteve.
Če ni prevzetih ali sprejetih harmoniziranih standardov, minister, pristojen za gospodarstvo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznam obstoječih slovenskih standardov in tehničnih specifikacij, potrebnih za zagotavljanje bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz Priloge I.
10. člen
Ugotavljanje skladnosti za varnostne komponente
Pred dajanjem varnostnih komponent v promet mora proizvajalec varnostnih komponent ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji:
– predložiti vzorec varnostne komponente za ES-pregled tipa v skladu z A poglavjem Priloge V, ki je sestavni del tega pravilnika ter poskrbeti za kontrolo proizvodnje, kar opravi priglašeni organ v skladu s Prilogo XI, ki je sestavni del tega pravilnika, ali
– predložiti vzorec varnostne komponente za ES-pregled tipa v skladu z A poglavjem Priloge V in izvajati sistem zagotavljanja kakovosti izdelka v skladu s Prilogo VIII, ki je sestavni del tega pravilnika, ali
– izvajati sistem popolnega zagotavljanja kakovosti v skladu s Prilogo IX, ki je sestavni del tega pravilnika.
11. člen
Ugotavljanje skladnosti za dvigala
Preden se da dvigalo v promet, mora biti na njem opravljen eden od naslednjih postopkov:
1. Če je bilo dvigalo načrtovano v skladu z dvigalom, za katerega je bil opravljen ES-pregled tipa, v skladu z B poglavjem Priloge V, mora biti zgrajeno, montirano in preskušeno z izvajanjem:
– končnega pregleda, določenega v Prilogi VI, ki je sestavni del tega pravilnika, ali
– sistema zagotavljanja kakovosti izdelka, določenega v Prilogi XII, ki je sestavni del tega pravilnika, ali
– sistema zagotavljanja kakovosti proizvodnje, določenega v Prilogi XIV, ki je sestavni del tega pravilnika.
Postopki faze načrtovanja in gradnje na eni strani ter faze vgrajevanja in preskušanja na drugi strani se lahko opravijo na istem dvigalu.
2. Če je bilo dvigalo načrtovano v skladu z vzorčnim dvigalom, za katerega je bil opravljen ES-pregled tipa, v skladu z B poglavjem Priloge V, mora biti zgrajeno, montirano in preskušeno z izvajanjem:
– končnega pregleda, določenega v Prilogi VI, ali
– sistema zagotavljanja kakovosti izdelka, določenega v Prilogi XII, ali
– sistema zagotavljanja kakovosti proizvodnje, določenega v Prilogi XIV.
3. Če je bilo dvigalo načrtovano v skladu z dvigalom, za katerega je bil izveden sistem popolnega zagotavljanja kakovosti po Prilogi XIII, ki je sestavni del tega pravilnika, dopolnjen s pregledom načrta, če slednji ni popolnoma v skladu s harmoniziranimi standardi, mora biti zgrajeno, montirano in preskušeno ob dodatnem izvajanju:
– končnega pregleda, določenega v Prilogi VI, ali
– sistema zagotavljanja kakovosti izdelka v skladu s Prilogo XII ali
– sistema zagotavljanja kakovosti proizvodnje v skladu s Prilogo XIV.
4. Na njem bil opravljen postopek preverjanja posameznega izdelka, določen v Prilogi X, ki je sestavni del tega pravilnika, opravil pa ga je priglašeni organ.
5. Zanj je veljal sistem popolnega zagotavljanja kakovosti v skladu s Prilogo XIII, dopolnjen s pregledom načrta, če slednji ni popolnoma v skladu s harmoniziranimi standardi.
V primerih, navedenih v 1., 2. in 3. točki prejšnjega odstavka, mora oseba, odgovorna za načrt, preskrbeti osebi, odgovorni za izgradnjo, montažo in preskušanje, vse potrebne dokumente in informacije, ki so potrebni za varnost pri delu.
12. člen
Izjava o skladnosti
Monter mora sestaviti izjavo o skladnosti, ki vsebuje informacije, navedene v B poglavju Priloge II, ob upoštevanju specifikacij, navedenih v Prilogah VI, X, XII, XIII ali XIV, v vseh primerih, navedenih v prejšnjem členu. Monter mora hraniti izvod izjave o skladnosti 10 let od dne, ko je bilo dvigalo dano v promet.
Monter mora na zahtevo ministra, pristojnega za gospodarstvo, pristojnega inšpektorata za nadzor nad izvajanjem tega pravilnika ali priglašenega organa dati kopijo izjave o skladnosti in poročil o preskusih, vključenih v končni pregled. Komisija Evropske unije, države članice Evropske unije ali drugi priglašeni organi lahko na zahtevo dobijo od monterja kopijo izjave o skladnosti in poročil o preskusih, vključenih v končni pregled.
Proizvajalec varnostne komponente ali njegov pooblaščeni zastopnik mora za vsako varnostno komponento, preden jo da v promet, sestaviti izjavo o skladnosti, ki vsebuje informacije, navedene v A poglavju Priloge II, ob upoštevanju specifikacij, navedenih v Prilogah VIII, IX ali XI. Izvod izjave o skladnosti mora hraniti 10 let od dne, ko se je varnostna komponenta zadnjič proizvajala.
13. člen
Oznaka CE
V vseh primerih iz 11. člena tega pravilnika mora monter pritrditi na dvigala oznako CE. Oznaka CE mora biti pritrjena na vsako kabino dvigala jasno, razločno in vidno v skladu s 5. poglavjem Priloge I.
Proizvajalec varnostnih komponent, ki so naštete v Prilogi IV ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji mora na vsako varnostno komponento pritrditi oznako CE. Če je ni mogoče pritrditi na varnostno komponento, jo je treba pritrditi na etiketo, ki je trajno pritrjena na varnostno komponento.
Oznaka CE je sestavljena iz velikih začetnic “CE”. Vzorec oznake, ki jo je treba uporabiti, je prikazan v Prilogi III.
Oznaki CE mora slediti identifikacijska številka priglašenega organa, ki se ukvarja s:
– postopki za varnostne komponente za dvigala, določenimi v drugi in tretji alinei 10. člena tega pravilnika,
– postopki za dvigala, določenimi v prvem odstavku 11. člena tega pravilnika.
Na dvigala ali na varnostne komponente je prepovedano pritrjevanje oznak, ki bi lahko zavedle tretje stranke glede pomena in oblike oznake CE. Na dvigala ali varnostne komponente se lahko pritrdi katero koli drugo oznako, če s tem nista zmanjšani vidljivost in čitljivost oznake CE.
Ne glede na določbe tretjega odstavka 29. člena:
– če je bila oznaka CE pritrjena nepravilno, mora monter dvigala ali proizvajalec varnostne komponente za dvigala ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji izvesti vse potrebne ukrepe, da se izdelek uskladi z določbami tega pravilnika, zlasti glede oznake CE,
– če se neskladnost nadaljuje, mora pristojni inšpekcijski organ izvesti vse ustrezne ukrepe s katerimi za takšne varnostne komponente omeji ali prepove dajanje v promet ali zagotovi, da so umaknjene s trga ter prepove uporabo dvigala v skladu s 16. členom zakona, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
Če so dvigala ali varnostne komponente urejeni tudi z drugimi predpisi, ki se nanašajo na namestitev oznake CE, ta oznaka pomeni, da je dvigalo ali varnostna komponenta skladna z določbami teh drugih predpisov.
Če eden ali več predpisov, ki smiselno povzemajo vsebino direktiv Evropske unije, dovoljujejo proizvajalcu, da v prehodnem obdobju lahko izbira, kateri predpis bo upošteval, tedaj oznaka CE označuje skladnost samo s predpisi, ki jih je upošteval monter dvigala ali proizvajalec varnostnih komponent. V tem primeru morajo biti v dokumentih, obvestilih ali navodilih, ki jih zahtevajo predpisi in so priloženi dvigalu ali varnostni komponenti, navedene podrobnosti o uporabljenih predpisih in napotitve nanje, zlasti njihove številske oznake in kratki naslovi.
14. člen
Priglašeni organi
Priglašeni organi, ki ugotavljajo skladnost dvigal ali varnostnih komponent za dvigala, morajo pred svojo vključitvijo v postopke ugotavljanja skladnosti v skladu z 10. in 11. členom tega pravilnika izpolnjevati minimalna merila, določena v Prilogi VII, ki je sestavni del tega pravilnika in morajo biti imenovani v skladu z 12. členom zakona, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Za organe, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje, določena v ustreznih standardih, ki privzemajo harmonizirane standarde, se šteje, da izpolnjujejo merila, določena v Prilogi VII.
Organe iz prejšnjega odstavka, lahko minister, pristojen za gospodarstvo v skladu s postopkom priglasitve po 14. členu zakona, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, priglasi Komisiji Evropske unije in državam članicam Evropske unije. S to priglasitvijo se opredelijo posebne naloge in postopki pregledovanja, za katere je bil organ imenovan in za katere mu je Komisija Evropske unije dodelila identifikacijsko številko.
Če priglašeni organ ne izpolnjuje več meril, določenih v Prilogi VII, mora minister, pristojen za gospodarstvo, priglasitev umakniti, Komisijo Evropske unije in države članice Evropske unije pa v skladu s formalnim postopkom priglasitve o tem nemudoma obvestiti.
Če priglašeni organ zavrne izdajo certifikata o pregledu, se lahko prosilec v 15 dnevih pritoži ministru, pristojnemu za gospodarstvo. Minister prouči, ali je zavrnitev upravičena. Če je zavrnitev upravičena, obvesti stranko in priglašeni organ, da se strinja z odločitvijo priglašenega organa. Če minister meni, da zavrnitev ni upravičena, zahteva od priglašenega organa, naj ponovno prouči svojo odločitev ter postopa v skladu z 12. členom zakona, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
III. IZBOLJŠANJE VARNOSTI OBSTOJEČIH DVIGAL
15. člen
Priporočila
Za izboljšanje varnosti obstoječih dvigal je priporočljivo, kadarkoli je mogoče, uporabiti bistvene zdravstvene in varnostne zahteve v skladu s Prilogo I ali harmonizirane standarde. Za izboljšanje varnosti obstoječih dvigal je priporočljivo uporabiti naslednja priporočila:
1. na vhodih v kabino morajo biti nameščena vrata; znotraj kabine mora biti nameščen kazalnik nadstropja,
2. nosilna sredstva (vrvi, verige, trakove…), na katerih je obešena kabina, je treba redno pregledovati in po potrebi zamenjati,
3. krmiljenje pogonov dvigal je treba predelati tako, da se doseže visoka točnost zaustavljanja kabine v postajah in postopno zmanjševanje hitrosti ter postopno pospeševanje,
4. vgraditi krmilne naprave, ki so razumljive in uporabne za invalide brez spremstva, tako v kabinah kot tudi pri dostopih do jaška,
5. na avtomatska vrata namestiti senzorje prisotnosti ljudi in živali,
6. na dvigalih, katerih nazivna hitrost je večja kot 0,63 m/s, je treba vgraditi lovilne naprave, ki omogočajo, da se pri delovanju le-teh hitrost kabine postopno zmanjšuje,
7. iz zavornih sistemov je treba odstraniti ves azbest, kjer ta obstaja,
8. namestiti je treba napravo, ki preprečuje nenadzorovana gibanja kabine v smeri navzgor,
9. kabine je treba opremiti z zasilno razsvetljavo, ki deluje v primeru odpovedi glavnega vira električne energije. Delovati mora dovolj dolgo, da omogoči reševalnim službam normalno posredovanje. Napeljava mora omogočati tudi delovanje alarmnega sistema, določenega v 7. točki tega člena.
16. člen
Obvezna navodila
Slovenski priglašeni organi za dvigala in druge zainteresirane stranke v industriji dvigal, ki izdajo navodila za izvajanje načel za izboljšanje varnosti obstoječih dvigal, morajo predložiti ta navodila v odobritev ministru, pristojnemu za gospodarstvo, ki jih lahko izda kot obvezna navodila.
Lastniki obstoječih dvigal morajo upoštevati ta obvezna navodila, da zagotovijo zadovoljivo raven vzdrževanja in izboljšanja varnosti obstoječih dvigal.
IV. PREVZEMNI PREGLED, PERIODIČNI PREGLED, VZDRŽEVANJE, SKRBNIŠTVO DVIGAL IN REŠEVANJE
IZ DVIGAL
17. člen
Prevzemni pregled
Lastnik dvigala oziroma njegov pooblaščeni zastopnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) mora poskrbeti za izvedbo prevzemnega pregleda dvigala.
Prevzemni pregled izvede pooblaščena organizacija za tehnični pregled dvigal (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija) iz 26. člena tega pravilnika in preveri, ali dvigalo ustreza predvidenemu namenu:
– po bistvenih spremembah dvigala kot je to določeno v 18. členu tega pravilnika,
– po nezgodah.
Prevzemni pregled mora zajemati oceno tveganj in mora dokazati, da so izpolnjene vse bistvene zdravstvene in varnostne zahteve v skladu s Prilogo I. Pooblaščena organizacija mora o tem izdati mnenje in vnesti datum ter rezultate pregleda v kontrolno knjigo v skladu s 6.2. poglavjem Priloge I.
Pooblaščena organizacija mora voditi seznam prevzemnih pregledov z enakimi podatki kot so bili vnešeni v kontrolno knjigo v skladu s 6.2. poglavjem Priloge I. Ta seznam mora na zahtevo posredovati v elektronski in pisni obliki pristojnemu inšpektoratu ali ministru, pristojnemu za gospodarstvo.
Lastnik mora izbrati pooblaščeno organizacijo dvigala iz seznama pooblaščenih organizacij za tehnični pregled dvigal.
18. člen
Bistvena sprememba na dvigalu
Kot bistvena sprememba na dvigalu se šteje zlasti:
1. Sprememba:
– nazivne hitrosti,
– nazivne nosilnosti,
– teže kabine oziroma uteži,
– višine dviga.
2. Sprememba ali zamenjava:
– tipa naprave za zaklepanje (zamenjava naprave za zaklepanje z napravo za zaklepanje enakega tipa se ne šteje za pomembno spremembo),
– krmilja,
– vodil ali tipa vodil,
– tipa vrat (ali dodatna vgraditev enih ali več jaškovnih vrat ali kabinskih vrat),
– pogonskega stroja ali pogonske vrvenice,
– ostalih varnostnih komponent (po Prilogi IV).
Za preskus po opravljeni bistveni spremembi na dvigalu morajo biti dokumentacija in potrebne informacije predložene pooblaščeni organizaciji, ki se nato odloči ali je potrebno izvesti preskus po vgradnji spremenjenih oziroma zamenjanih delov.
Pooblaščena organizacija presodi ali mora tako prenovljeno dvigalo izpolnjevati vse zahteve kot veljajo za nova dvigala iz tega pravilnika.
19. člen
Periodični tehnični pregled dvigala
Lastnik je dolžan zagotoviti periodični tehnični pregled dvigala.
Dvigala mora redno pregledovati pooblaščena organizacija. Vzdrževalec dvigala ali predstavnik podjetja, ki opravlja vzdrževanje dvigala mora sodelovati pri periodičnem tehničnemu pregledu. Če je potrebno mora lastnik pri izvajanju periodičnega pregleda pomagati ali pa zagotoviti potrebno osebje za pomoč, kar določi pooblaščena organizacija.
Periodični tehnični pregled osebnih in tovorno-osebnih dvigal se mora opraviti najmanj enkrat na leto.
Periodični tehnični pregled dvigala zajema vse tiste preglede in preskuse, ki so potrebni, da organ za izvajanje tehničnih pregledov preveri varno delovanje posameznega dvigala. Odločitev o tem sprejme pooblaščena organizacija, pri čemer v čim večji meri upošteva navodila proizvajalca dvigala.
Pri periodičnem tehničnem pregledu dvigala izvede pooblaščena organizacija vsaj naslednje postopke:
– preveri pravilno delovanje opreme za varnost in zaščito,
– preveri pravilno delovanje druge opreme, ki lahko vpliva na varnost,
– pregleda sestavne dele dvigala za vožnjo, podporo in obešanje, da se prouči morebitno zmanjšanje varnosti zaradi obrabe,
– pregleda, če dvigalo ni bilo tako spremenjeno, da bi to lahko vplivalo na varnost,
– pregleda, če okolica dvigala ni bila tako spremenjena, da bi to lahko vplivalo na varnost,
– preveri, če uporaba dvigala ni bila tako spremenjena, da bi to lahko vplivalo na varnost,
– pregleda, če so prisotne vse oznake za uporabo, delovanje, reševanje oseb iz dvigala in skrbništvo ter navodila za uporabo in vzdrževanje,
– pregleda, če je kontrolna knjiga ažurirana z vsemi novimi informacijami od zadnjega periodičnega pregleda,
– preveri, če so bile od zadnjega periodičnega pregleda popravljene katerekoli manjše okvare,
– preveri in obnovi seznam lastnikov dvigala.
Rezultate periodičnega pregleda mora pooblaščena organizacija podati v pisni obliki kot poročilo o periodičnem pregledu dvigala. Poročilo mora vsebovati navedbo morebitnih pomanjkljivosti ali okvar dvigala in potrebne ukrepe, ki jih mora izvesti lastnik ter rok za njihovo izvedbo. Lastnik dobi original poročila o periodičnem pregledu. V kontrolno knjigo dvigala se vpiše datum izvedbe periodičnega pregleda, ime pooblaščene organizacije, ki je izvedla periodični pregled, morebitne pomanjkljivosti ali okvare in ali je dvigalo dovoljeno uporabljati oziroma ukrepe, ki jih mora izvesti lastnik ter rok za njihovo izvedbo. Poročila o pregledu je treba hraniti skupaj s tehnično dokumentacijo dvigala.
Pooblaščena organizacija lahko izda dovoljenje za obratovanje dvigala za določen čas, v katerem je treba odpraviti napake in pomanjkljivosti. Popravilo mora v kontrolni knjigi potrditi vzdrževalec dvigala ter o tem obvestiti lastnika in pooblaščeno organizacijo. Če se popravilo ne izvede v roku, mora pooblaščena organizacija o tem obvestiti pristojni inšpektorat.
Lastnik ne sme zamenjati pooblaščene organizacije dokler niso odpravljene vse napake in pomanjkljivosti, za katere je pooblaščena organizacija predpisala rok za odpravo. To mora potrditi ista pooblaščena organizacija, ki je dala rok za odpravo napak in pomanjkljivosti.
Pooblaščeni organizaciji mora lastnik med periodičnim pregledom zagotoviti sodelovanje ustreznega serviserja dvigal kot ga določa 22. člen tega pravilnika. Če ta oseba ni ustrezno usposobljena ali pripravljena sodelovati pri izvajanju periodičnega tehničnega pregleda, lahko pooblaščena organizacija prekine izvajanje tehničnega pregleda ter o tem pisno obvesti pristojni inšpektorat, podjetje, ki opravlja vzdrževanje tega dvigala ter lastnika.
Če se med periodičnim pregledom odkrijejo okvare in pomanjkljivosti, ki lahko ogrozijo zdravje in varnost uporabnikov, mora serviser dvigala ali predstavnik podjetja, ki opravlja vzdrževanje dvigala na zahtevo pooblaščene organizacije takoj ustaviti obratovanje dvigala. Pooblaščena organizacija o tem nemudoma pisno obvesti pristojni inšpektorat, vzdrževalca dvigala in lastnika. Poročilo je treba vključiti v kontrolno knjigo.
V primeru ogrožanja varnosti in zdravja uporabnikov dvigala mora pristojni inšpekcijski organ prepovedati uporabo dvigala in po potrebi zahtevati ponovni prevzemni pregled.
Pooblaščena organizacija, ki opravlja tehnični pregled dvigal je dolžna pošiljati mesečno pristojnemu inšpektoratu seznam vseh tistih dvigal iz svojega seznama dvigal, ki jim je ob prevzemnem pregledu podelila identifikacijsko številko dvigala, za katere ni bil opravljen periodični tehnični pregled, in sicer v pisni ali v elektronski obliki.
Pooblaščena organizacija dodeli dvigalu ob prvem periodičnem pregledu identifikacijsko številko dvigala. Ta številka je trajna in jo pooblaščena organizacija, ki opravi prvi periodični pregled dvigala vpiše v kontrolno knjigo dvigala in namesti na notranjo stran vrat krmilne omarice dvigala.
Varnostne zahteve obstoječih dvigal glede periodičnih pregledov se lahko podrobneje predpiše v obliki obveznih navodil, ki jih izda minister, pristojen za gospodarstvo.
20. člen
Odgovornost lastnika
Lastnik je odgovoren za varno uporabo, vzdrževanje in delovanje dvigala v skladu z navodili monterja.
Lastnik mora:
– vzdrževanje dvigala s pogodbo poveriti vzdrževalcu, ki izpolnjuje predpisane pogoje,
– reševanje oseb, ujetih v dvigalu, s pogodbo poveriti reševalcu, ki izpolnjuje predpisane pogoje,
– skrbništvo dvigala s pogodbo ali pisnim pooblastilom poveriti skrbniku, ki izpolnjuje predpisane pogoje,
– skrbeti za redno vzdrževanje dvigal, ki jih obravnava ta pravilnik, da zagotovijo zanesljivo delovanje v skladu z navodili monterja,
– zagotoviti, da sta ime in telefonska številka vzdrževalca vedno pritrjena znotraj kabine in jasno vidna ter na razpolago uporabnikom dvigala,
– skrbeti za kontrolo delovanja dvigala tudi v času med posameznimi periodičnimi tehničnimi pregledi in nemudoma obvestiti vzdrževalca o nenormalnem delovanju dvigala ali nenormalni spremembi neposredne okolice,
– izklopiti pogon dvigala oziroma preprečiti njegovo uporabo v primeru, če pomanjkljivosti ali poškodbe ogrožajo varno uporabo dvigala ter o tem obvestiti vzdrževalca,
– omogočiti varen in prost dostop do dvigala vzdrževalcu in ga obvestiti o nevarnostih na področjih, kjer se izvaja vzdrževanje,
– omogočiti varen in prost dostop do dvigala reševalcu in skrbniku dvigala,
– zagotoviti redne tehnične preglede dvigal,
– zagotoviti, da so v kontrolni knjigi dvigala vpisani podatki o vzdrževalcu, reševalcu in skrbniku dvigala.
Lastnik je dolžan poskrbeti za izvajanje vseh vzdrževalnih del in servisov dvigala v predvidenih rokih, kot jih predpiše monter dvigala.
Lastnik mora v roku 5 let po začetku veljavnosti tega pravilnika obstoječe dvigalo predelati tako, da alarmni sistem v obstoječem dvigalu vzpostavi stalno dvosmerno govorno povezavo z mestom za reševanje oseb iz dvigala. Vzpostavitev zveze z mestom za reševanje oseb iz dvigala mora biti neprestano dostopna.
21. člen
Vzdrževanje dvigala
Lastnik je dolžan zagotoviti redno vzdrževanje dvigala. Vzdrževanje dvigala pomeni ukrepe za zagotavljanje varnega obratovanja dvigala in njegovih sestavnih delov v skladu z namenom od izgradnje do konca uporabe.
Če za obstoječa dvigala ni ustreznih navodil za uporabo, skrbništvo in vzdrževanje oziroma so ta pomanjkljiva, jih mora lastnik pridobiti od monterja dvigala ali poskrbeti za njihovo izdelavo oziroma dopolnitev. Navodila za uporabo, skrbništvo in vzdrževanje morajo vsebovati informacije in navodila za dela, ki jih je potrebno opraviti pri skrbništvu dvigala, reševanju oseb, ujetih v dvigalu in rednem vzdrževanju dvigala. Za takšna navodila, ki jih ni pripravil monter dvigala, mora lastnik pridobiti njihovo potrditev od pooblaščene organizacije. Lastnik mora ta navodila zagotoviti, in kolikor je to potrebno, pridobiti potrditev najkasneje v roku 18 mesecev po začetku veljavnosti tega pravilnika.
Pooblaščena organizacija lahko priporoči postopke za vzdrževanje dvigala v skladu z navodili monterja ter priporoči postopke za reševanje oseb, ujetih v dvigalu.
Varnostne zahteve glede vzdrževanja obstoječih dvigal se lahko podrobneje predpiše v obliki obveznih navodil, ki jih izda minister, pristojen za gospodarstvo.
22. člen
Vzdrževalec in serviser dvigala
Vzdrževalec dvigala mora biti usposobljena pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec), ki skrbi za vzdrževanje dvigala v imenu lastnika in izvaja preverjanje dvigala v obratovanju ter mora biti seznanjen z navodili za uporabo in vzdrževanje dvigala ter ustreznimi deli kontrolne knjige. Vzdrževalec dvigala mora imeti zaposlenega vsaj enega serviserja dvigal.
Serviser dvigala (v nadaljnjem besedilu: serviser) mora biti polnoleten. Vsaj en serviser, zaposlen pri vzdrževalcu, mora imeti srednjo izobrazbo elektrotehniške smeri. Pooblaščena organizacija mora pred začetkom vzdrževanja in ob periodičnih pregledih dvigala preveriti ali je serviser seznanjen z ustreznimi deli navodil za uporabo in vzdrževanje dvigala in ali je sposoben nadzorovati pravilno delovanje in uporabo dvigala. Ime in naslov vzdrževalca morata biti vpisana v kontrolno knjigo. Pogodba o vzdrževanju dvigala mora biti vložena v kontrolno knjigo dvigala.
Vzdrževalec mora pomanjkljivosti ali poškodbe, ki se ne dajo takoj odpraviti, nemudoma javiti lastniku in jih zapisati v kontrolno knjigo dvigala. Če nastale pomanjkljivosti ali poškodbe ogrožajo varno uporabo dvigala, mora vzdrževalec dvigalo izklopiti ali preprečiti njegovo uporabo in o tem obvestiti lastnika in pooblaščeno organizacijo.
Med obratovanjem dvigala mora biti omogočen stik z vzdrževalcem.
23. člen
Odgovornost vzdrževalca
Vzdrževalec mora:
– skrbeti, da izvajajo vzdrževanje usposobljeni serviserji, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so opremljeni s potrebnimi napravami in orodjem,
– prilagoditi načrt vzdrževanja, tako da upošteva predvidljive napake kot so npr.: napake zaradi zlorabe, slabega ravnanja, obrabe delov itd.,
– izvajati vzdrževanje v skladu z navodili za vzdrževanje in na podlagi periodičnih sistematičnih pregledov,
– obvestiti lastnika o vsakem delu na dvigalu, še posebno o delih in ukrepih za varno delo na dostopih do stavbe in dvigala,
– vzdrževati sestavne dele dvigala v brezhibnem stanju, tako da mere kljub obrabi ustrezajo zahtevam,
– izklopiti pogon dvigala oziroma preprečiti njegovo uporabo v primeru nevarnosti, ki jo odkrije med vzdrževanjem, in ki je ni moč nemudoma odpraviti ter obvestiti lastnika o ustavitvi dvigala do popravila,
– voditi zapise o rezultatih rednih pregledov in vsake intervencije na dvigalu,
– zagotavljati potrebne rezervne dele za popravilo in zamenjave,
– skrbeti za usposobljenost vsega vzdrževalnega osebja,
– obveščati lastnika o potrebnih spremembah na dvigalih,
– obveščati lastnika o potrebnih periodičnih tehničnih pregledih,
– biti prisoten pri periodičnih tehničnih pregledih.
24. člen
Skrbnik dvigala
Skrbnik dvigala mora biti fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: skrbnik), s katero ima lastnik sklenjeno pogodbo o skrbništvu dvigala ali jo pisno pooblasti za oskrbovanje dvigala. Skrbnik skrbi za dvigalo in njegovo obratovanje ter mora biti seznanjen z navodili za oskrbovanje dvigala ter ustreznimi deli kontrolne knjige.
Naziv, ime in naslov ter telefonska številka skrbnika morajo biti vpisani v kontrolno knjigo dvigala. Pogodba o skrbništvu dvigala mora biti vložena v kontrolno knjigo. V izjemnih primerih, npr. v enostanovanjskih stavbah, ko skrbništvo izvaja lastnik, pogodba o skrbništvu ni obvezna. Skrbništvo dvigala se lahko poveri vzdrževalcu ali reševalcu.
Med obratovanjem mora skrbnik redno preverjati dvigalo, da se prepriča, če ni na njem nobenih okvar, ki lahko ogrozijo zdravje in varnost uporabnikov. Ta preverjanja morajo v čim večji meri upoštevati navodila monterja dvigala in morajo obsegati zlasti naslednje:
– kabina se ne sme premikati, če jaškovna vrata ali vrata kabine niso popolnoma zaprta,
– jaškovnih vrat ne sme biti možno odpreti, dokler je kabina izven odklepalnega področja teh jaškovnih vrat,
– normalna pristajalna natančnost mora v okviru dovoljenih meja ustrezati dvigalu, zavore pa morajo delovati,
– sistem za posredovanje alarmov mora delovati pravilno, navodila pri glavnem vhodu in znotraj kabine morajo biti čitljiva in ustrezati trenutnemu stanju,
– naprava za zasilno zaustavljanje ali naprava za ponovno odpiranje avtomatskih vrat mora delovati pravilno,
– če kabina ni opremljena s kabinskimi vrati, notranja stena jaška na strani vhoda v kabino ne sme biti poškodovana, fotosenzorske naprave pa morajo delovati pravilno,
– komande in signalizacija morajo delovati brezhibno,
– kabina in vstopne postaje morajo biti primerno osvetljene,
– stene jaška in jaškovna vrata ne smejo biti poškodovani,
– tla v kabini in pri vseh pristajališčih vstopnih in izstopnih postaj ne smejo biti poškodovana in ne smejo ogrožati varne uporabe.
Skrbnik, če ni vzdrževalec istega dvigala, ne sme vstopati na streho kabine.
Skrbnik mora pomanjkljivosti ali okvare nemudoma javiti lastniku in vzdrževalcu ter jih vpisati v kontrolno knjigo dvigala. Če so pomanjkljivosti ali okvare tolikšne, da ogrožajo varno uporabo dvigala, mora skrbnik takoj prekiniti obratovanje dvigala.
Oskrbovanje dvigala je treba izvajati najmanj enkrat na mesec ali bolj pogosto, če to določajo navodila monterja. Če kabine dvigala niso opremljene s kabinskimi vrati, je treba preverjanje v skladu s šesto alineo četrtega odstavka tega člena izvajati enkrat na teden. Glede na specifične obratovalne pogoje, možne poškodbe in zlorabe pri uporabi dvigala lahko pooblaščena organizacija predpiše tudi drugačne roke. V soglasju s pooblaščeno organizacijo lahko vzdrževalec izvaja skrbništvo z daljinskim nadzorom delovanja dvigala.
25. člen
Reševanje oseb, ujetih v dvigalu
Reševalec oseb iz dvigala mora biti usposobljena pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: reševalec), ki v imenu lastnika skrbi za reševanje oseb iz dvigala. Seznanjen mora biti z navodili za uporabo in reševanje oseb iz kabine dvigala in jaška ter ustreznimi deli kontrolne knjige. Za reševanje iz dvigala se lahko imenuje tudi vzdrževalec, če izpolnjuje zahteve iz tega člena.
Naziv, ime in naslov ter telefonska številka reševalca morajo biti vpisani v kontrolno knjigo dvigala. Pogodba o reševanju oseb iz dvigala mora biti vložena v kontrolno knjigo. V izjemnih primerih, npr. v enostanovanjskih stavbah, ko reševanje izvaja lastnik, pogodba o reševanju ni obvezna.
Med obratovanjem dvigala mora biti omogočen stik z reševalcem iz kabine dvigala. Dvigalo mora biti povezano z reševalcem prek sistema sporočanja in alarmiranja na daljavo za klice v sili. V izjemnih primerih, npr. v enostanovanjskih stavbah, ali v poslovnih objektih s stalno recepcijo, je dopustna dvosmerna govorna povezava do tega mesta pod pogojem, da s tem v nobenem primeru ni zmanjšana hitrost in strokovnost reševanja ujetih oseb v dvigalu.
Reševalec mora izpolnjevati naslednja organizacijska merila:
– reševalec ali osrednja reševalna enota mora biti vselej, ko obstaja možnost, da kdorkoli uporablja dvigalo, pripravljena za reševanje oseb iz dvigala in imeti osebje na razpolago,
– v skladu s številom dvigal, povezanih z reševalcem oziroma reševalno enoto prek sistema za sporočanje in alarmiranje na daljavo, mora razpolagati z zadostnim številom reševalnega osebja,
– reševalno osebje mora imeti možnost priti do zadevne stavbe in zadevnega dvigala, zlasti do mesta za reševanje,
– čas med klici v sili in vzpostavitvijo stika z osebami v kabini mora biti kar najkrajši,
– čas med klici v sili in prihodom reševalcev k zadevni stavbi ter zadevnemu dvigalu ne sme presegati 60 minut, razen če gre za nenormalne pogoje (prometni zastoji, sneg, nalivi itd.),
– reševalno osebje mora nemudoma obvestiti osrednjo reševalno enoto, da je prišlo k zadevni stavbi in zadevnemu dvigalu, v vsakem primeru pa ne kasneje kot v trenutku dejanske rešitve ujetih oseb; to je treba vnesti v dokumente osrednje reševalne enote, ki vodi seznam vseh klicev v sili in reševalnih posegih,
– na zahtevo morajo podatki o klicih v sili in reševalnih posegih ter odzivnih časih biti dostopni pristojnemu inšpektoratu.
26. člen
Pooblaščena organizacija za tehnični pregled dvigal
Pooblaščena organizacija za tehnični pregled dvigal mora imeti sedež v Republiki Sloveniji.
Pooblaščena organizacija mora biti akreditirana na področju dvigal in mora izpolnjevati zahteve standarda SIST EN 45004.
Pooblaščena organizacija mora imeti pred pridobitvijo in v času veljavnosti pooblastila v rednem delovnem razmerju najmanj enega univerzitetnega diplomiranega inženirja elektrotehnike in najmanj enega univerzitetnega diplomiranega inženirja strojništva, ki izpolnjujeta merila za strokovno osebje za tehnični pregled dvigala iz 28. člena tega pravilnika.
Pooblaščena organizacija, njen poslovodja in osebje, odgovorno za izvajanje postopkov pri tehničnih pregledih, ne smejo biti načrtovalci, proizvajalci, monterji ali dobavitelji dvigal in varnostnih komponent, ki jih pregledujejo, niti pooblaščeni zastopniki katere koli teh strank. To ne izključuje možnosti izmenjav tehničnih informacij s proizvajalci dvigal in varnostnih komponent.
Pooblaščena organizacija mora imeti sklenjeno zavarovanje za odgovornost. Višino zavarovanja določi minister, pristojen za gospodarstvo v odločbi, s katero pooblasti organizacijo za opravljanje tehničnih pregledov dvigal.
Osebje pooblaščene organizacije mora spoštovati poklicno molčečnost glede vseh informacij, pridobljenih pri izvajanju nalog (razen nasproti pristojnim upravnim organom), v skladu z veljavno zakonodajo in tem pravilnikom.
Pooblaščena organizacija mora na zahtevo ministra, pristojnega za gospodarstvo sodelovati pri oblikovanju stališč in navodil na področju, za katerega je pooblaščena in izpolnjevati vsa obvezna navodila.
Organizacijo, ki se namerava ukvarjati s tehničnim pregledom dvigal in izpolnjuje merila iz tega člena, lahko minister, pristojen za gospodarstvo imenuje za pooblaščeno organizacijo in jo s tem pooblasti za opravljanje obsega in nalog na tem področju. Začasno lahko minister, pristojen za gospodarstvo, imenuje tudi organizacijo, ki se namerava ukvarjati s tehničnim pregledom dvigal za pooblaščeno organizacijo, kolikor je ta organizacija v postopku za pridobitev ustrezne akreditacije in izpolnjuje merila iz tega člena. Pooblaščeno organizacijo minister vpiše v seznam pooblaščenih organizacij za tehnični pregled dvigal, obnovljen seznam teh organizacij pa periodično objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije.
Minister, pristojen za gospodarstvo, lahko razveljavi pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov dvigal pooblaščeni organizaciji in z odločbo prepove organizaciji opravljanje dejavnosti po tem pravilniku, če:
– v predpisanem roku ne pridobi akreditacije iz drugega odstavka tega člena ali če le-to med izvajanjem pooblastila izgubi,
– tehničnih pregledov dvigal ne opravlja v skladu z veljavnimi predpisi in odobrenimi postopki ter dobro inženirsko prakso,
– ne izpolnjuje obveznih navodil ministra, pristojnega za gospodarstvo,
– je proti njej uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek ali je prenehala poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe,
– ne dela na svojem področju več kot dve leti.
Pooblaščena organizacija mora voditi in obnavljati seznam dvigal, kjer je opravila prevzemni ali periodični pregled dvigala. Ta seznam mora v elektronski in v pisni obliki na zahtevo posredovati ministru, pristojnemu za gospodarstvo oziroma pristojnemu inšpektoratu.
Priglašeni organ za področje dvigal se lahko ukvarja poleg svoje dejavnosti na področju dvigal tudi z izobraževanjem ter pripravo navodil za uporabo za dvigala, kadar takih navodil ne pripravi monter dvigala.
Pooblaščena organizacija mora to dejavnost opravljati na neprofiten način. Cenik njenih storitev mora biti javno dostopen in potrjen s strani ministra, pristojnega za gospodarstvo.
27. člen
Seznam pooblaščenih organizacij za tehnični pregled dvigal
Minister, pristojen za gospodarstvo, periodično objavlja seznam pooblaščenih organizacij za tehnični pregled dvigal v Republiki Sloveniji v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pred sprejetjem na seznam ali če so iz njega črtane, pooblaščene organizacije ne smejo opravljati postopkov, izdajati listin v zvezi s pregledovanjem dvigal oziroma vpisovati v kontrolno knjigo dvigala. Po objavi na seznamu smejo opravljati obseg dejavnosti in nalog, ki ga pooblastilo opredeljuje.
28. člen
Merila za strokovno osebje za tehnični pregled dvigal
Strokovno osebje za tehnični pregled dvigal mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– univerzitetna izobrazba elektrotehnične ali strojne smeri in najmanj eno leto delovnih izkušenj (v zadnjih petih letih) na področju dvigal, ali
– visoka strokovna izobrazba elektrotehnične ali strojne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj (v zadnjih petih letih) na področju dvigal, ali
– višja strokovna izobrazba elektrotehnične ali strojne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj (v zadnjih petih letih) na področju dvigal,
– strokovni izpit iz elektrotehnične ali strojne stroke po zakonu o graditvi objektov.
Delovne izkušnje na področju dvigal iz prejšnjega odstavka so:
– projektiranje, konstruiranje, kalibriranje in nastavljanje komponent za dvigala,
– projektiranje, konstruiranje, kalibriranje in nastavljanje krmilnih naprav za dvigala,
– montaža dvigal.
Zahteva po poklicni praksi v industriji dvigal lahko v celoti ali delno odpade, če se dokaže enakovredna poklicna praksa pri pregledu dvigal.
Strokovno osebje za tehnični pregled dvigal imenuje pooblaščena organizacija, v kateri so zaposleni. Listino o imenovanju skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlje pooblaščena organizacija ministru, pristojnemu za gospodarstvo.
Zaposleni v pooblaščeni organizaciji morajo redno posodabljati ustrezno znanje in veščine.
Oseba, ki je bila imenovana za tehnični pregled dvigal, se črta iz seznama, če:
– ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka tega člena,
– če več kot tri leta ni opravljala dela v zvezi s preskušanjem dvigal,
– če je ravnala zoper dolžnosti, ki izhajajo iz dejavnosti osebja za tehnični pregled dvigal,
– če ne izkaže zadovoljivega strokovnega znanja na področju preskušanja dvigal.
Seznam oseb, ki so bile črtane iz seznama strokovnega osebja za tehnični pregled dvigal, pošlje pooblaščena organizacija ministru, pristojnemu za gospodarstvo.
V. NADZOR IN POSTOPKI OBVEŠČANJA
29. člen
Nadzor
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ter Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s 16. členom zakona, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor je pristojen za nadzor nad dvigali v stanovanjskih stavbah, Inšpektorat Republike Slovenije za delo pa je pristojen za nadzor nad dvigali v poslovnih stavbah.
Kadar lahko dvigalo ali varnostna komponenta, ki imata oznako CE in se uporabljata v skladu s svojim namenom, ogrozita varnost ljudi, živali in premoženja, sprejme pristojni inšpektorat vse ustrezne ukrepe za umik takega dvigala ali take varnostne komponente iz prometa, prepove njuno dajanje v promet ali v uporabo ali omeji njun prost promet.
Pristojni inšpektorat zapečati dvigalo, ki ni varno za uporabo in izda lastniku odločbo o prepovedi uporabe dvigala. Lastnik mora spoštovati sklep inšpektorata ne glede na to, če se pritoži ter je odgovoren za zapečatenje dvigala. Pečat lahko odstrani samo pristojni inšpektor ali pooblaščena organizacija ali pa vzdrževalec, če je to potrebno za izvedbo popravila. O tem nemudoma obvesti pristojni inšpektorat tisti, ki je pečat odstranil ter prepreči uporabo dvigala, dokler ni opravljen prevzemni pregled.
Pristojni inšpektorat izda odločbo oziroma prepoved uporabe dvigala lastniku in ga ustrezno sankcionira, pri čemer upošteva princip proporcionalnosti.
30. člen
Postopki obveščanja
O vsakem ukrepu umika s trga, prepovedi dajanja v promet ali v obratovanje ali omejevanju prostega pretoka iz 16. člena zakona, ki ureja tehnične zahteve in ugotavljanje skladnosti, ki ga izvede Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, mora inšpektorat, ki je tak ukrep sprejel, nemudoma uradno obvestiti ministra, pristojnega za gospodarstvo, informacijo o tem pa mora dati na razpolago tudi drugim organom, ki jih to zadeva. Pri tem mora pristojni inšpektorat navesti vzroke za svojo odločitev, še posebej ali je neskladnost posledica:
– neuspešnega izpolnjevanja bistvenih zahtev, navedenih v 8. členu tega pravilnika,
– nepravilne uporabe standardov, navedenih v 9. členu tega pravilnika,
– pomanjkljivosti v samih standardih, navedenih v 9. členu tega pravilnika.
Takšno odločitev mora pristojni inšpekcijski organ čim prej sporočiti prizadeti stranki, ki mora biti hkrati obveščena o pravnih sredstvih, ki so ji na voljo za pritožbo v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek in o časovnih rokih, ki veljajo za takšna pravna sredstva.
Minister, pristojen za gospodarstvo, mora v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi sporazumi nemudoma obvestiti Komisijo Evropske unije o ukrepih za umik s trga, za prepoved dajanja na trg, za prepoved dajanja v obratovanje, za prepoved uporabe ali za omejitev prostega pretoka neustreznih dvigal in varnostnih komponent za dvigala ter navesti razloge za tako odločitev, zlasti s pojasnilom ali je neskladnost posledica:
– neizpolnjevanja bistvenih zahtev, določenih v 8. členu tega pravilnika,
– nepravilne uporabe standardov, navedenih v 9. členu tega pravilnika,
– pomanjkljivosti v samih standardih, navedenih v 9. členu tega pravilnika.
Minister, pristojen za gospodarstvo, mora v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi sporazumi nemudoma obvestiti Komisijo Evropske unije in države članice Evropske unije o ukrepih, ki zadevajo neustrezna dvigala in varnostne komponente za dvigala, ki nosijo oznako CE.
Minister, pristojen za gospodarstvo, mora v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi sporazumi nemudoma obvestiti Komisijo Evropske unije in države članice Evropske unije, če kak slovenski priglašeni organ umakne potrdilo o pregledu, pri čemer navede razloge za to odločitev.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Prenehanje veljavnosti in uporabe predpisov
Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji preneha veljati odredba o obveznem certificiranju dvigal na električni pogon za navpični prevoz oseb in tovora, ki se stalno uporabljajo v stavbah in konstrukcijah (Uradni list RS, št. 16/02).
Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se prenehajo uporabljati naslednji predpisi:
1. pravilnik o tehničnih normativih za dvigala na električni pogon za navpični prevoz oseb in tovora (Uradni list SFRJ, št. 16/86 in 28/89),
2. pravilnik o obveznem atestiranju dvigal na električni pogon za navpični prevoz oseb in tovora in o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, pooblaščene za atestiranje teh proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 27/90),
3. pravilnik o obveznem atestiranju blažilnikov, ki se uporabljajo pri dvigalih in o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, pooblaščene za atestiranje teh proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 18/91),
4. pravilnik o obveznem atestiranju naprave za zaklepanje jaškovnih vrat za dvigala in o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, pooblaščene za atestiranje teh proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 18/91),
5. pravilnik o obveznem atestiranju omejilnika hitrosti za dvigala in o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, pooblaščene za atestiranje teh proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 18/91),
6. pravilnik o obveznem atestiranju lovilne naprave za dvigala in o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, pooblaščene za atestiranje teh proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 18/91),
7. pravilnik o tehničnih normativih za dvigala na električni pogon za poševni prevoz oseb in tovora (Uradni list SFRJ, št. 49/86).
32. člen
Prehodna določba
Do pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji opravlja naloge “priglašenega organa“ “organ za ugotavljanje skladnosti“, ki ga z odločbo imenuje minister, pristojen za gospodarstvo.
33. člen
Začetek uporabe
Določbe 13. člena, drugega in tretjega odstavka 14. člena ter tretjega, četrtega in petega odstavka 30. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
34. člen
Začetek veljavnosti
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-160/2002-11
Ljubljana, dne 18. septembra 2003.
EVA 2003-2111-0018
dr. Tea Petrin l. r.
Ministrica
za gospodarstvo
* Ta pravilnik vsebinsko povzema direktivo Parlamenta in Sveta 95/16/ES.
                                 PRILOGA I

   BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE V ZVEZI Z NAČRTOVANJEM IN
                KONSTRUKCIJO DVIGAL IN VARNOSTNIH KOMPONENT

                               UVODNE OPOMBE

    1. Obveznosti na podlagi bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev
veljajo samo, če dvigalo ali varnostna komponenta pomeni določeno nevarnost,
kadar se uporablja, kakor je predvidel monter dvigala ali proizvajalec
varnostne opreme.
    2. Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, ki jih določa ta
pravilnik, so obvezne. Vendar glede na sedanje stanje tehnike morda cilji,
ki jih določajo, niso dosegljivi. V takih primerih morata biti dvigalo
oziroma varnostna komponenta načrtovani in zgrajeni tako, da se v največji
možni meri približata tem ciljem.
    3. Proizvajalec varnostnih komponent in monter dvigala sta dolžna
opraviti analizo nevarnosti, da bi ugotovila vse nevarnosti, ki so povezane
z njunim izdelkom, nato jih morata načrtovati in graditi ob upoštevanju
takšne analize.
    4. Bistvene zahteve, določene v zakonu o gradbenih proizvodih (Uradni
list RS, št. 52/00 in 110/02), ki niso vključene v ta pravilnik, veljajo za
dvigala.

1.      SPLOŠNO
1.1.    Uporaba odredbe o varnosti strojev
        Če obstaja določena nevarnost, ki ni obravnavana v tej prilogi,
        veljajo bistvene zdravstvene in varnostne zahteve Priloge I k
        odredbi
        o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 52/00 in 57/00). Bistvene
        zahteve iz 1.1.2. poglavja Priloge I k odredbi o varnosti strojev
        veljajo v vsakem primeru.
1.2.    Kabina
        Kabina mora biti načrtovana in izdelana tako, da je dovolj
        prostorna in močna, ustrezno maksimalnemu številu oseb in dopustni
        obremenitvi dvigala, kot ju je določil monter.
        V primeru dvigal, ki so namenjena prevozu oseb, in kadar to
        dovoljujejo dimenzije, mora biti kabina načrtovana in narejena
        tako, da njene strukturne značilnosti ne preprečujejo ali ovirajo
        dostopa in uporabe invalidnim osebam ter da omogočajo kakršne koli
        ustrezne prilagoditve, ki so namenjene olajšanju uporabe kabine za
        njih.
1.3.    Nosilna in podporna sredstva
        Nosilna in/ali podporna sredstva kabine, njeni dodatki in kakršni
        koli omejevalni deli morajo biti izbrani in načrtovani tako, da
        zagotovijo ustrezno raven splošne varnosti in kar najbolj zmanjšajo
        nevarnost padca kabine ob upoštevanju okoliščin uporabe,
        uporabljenih materialov in proizvodnih razmer.
        Kadar se za nosilna sredstva kabine uporabljajo vrvi ali verige,
        morata biti vsaj dva neodvisna kabla ali verigi, vsaka s svojim
        sidrnim sistemom. Takšne vrvi in verige ne smejo imeti členov ali
        spojev, razen kadar je to nujno za pritrditev ali oblikovanje
        zanke.
1.4.    Nadzor obremenitve (vključno s preveliko hitrostjo)
1.4.1   Dvigala morajo biti načrtovana, izdelana in montirana tako, da
        preprečujejo normalen začetek vožnje, če je presežena dopustna
        obremenitev.
1.4.2.  Dvigala morajo biti opremljena z omejevalnikom hitrosti.
        Te zahteve ne veljajo za dvigala, v katerih pogonski sistem
        preprečuje preveliko hitrost.
1.4.3.  Hitra dvigala morajo biti opremljena z napravo za nadzorovanje in
        omejevanje hitrosti.
1.4.4.  Dvigala, ki jih poganjajo torne vrvenice, morajo biti načrtovana
        tako, da zagotovijo stabilnost vlečnih vrvi na vrvenici.
1.5.    Pogonski mehanizem
1.5.1.  Vsako osebno dvigalo mora imeti svoj lastni pogonski mehanizem. Ta
        zahteva ne velja za dvigala, v katerih so protiuteži nadomeščene z
        drugo kabino.
1.5.2.  Monter dvigala mora zagotoviti, da pogonski mehanizem dvigala in z
        dvigalom povezane naprave niso dostopni, razen za vzdrževanje in v
        nujnih primerih.
1.6.    Komande
1.6.1.  Komande dvigal, namenjenih za uporabo invalidnih oseb brez
        spremstva,morajo biti ustrezno načrtovane in nameščene.
1.6.2.  Delovanje komand mora biti jasno označeno.
1.6.3.  Klicni tokokrogi skupine dvigal so lahko skupni ali med seboj
        povezani.
1.6.4.  Električna oprema mora biti montirana in povezana tako, da:
        –  ni mogoča nobena zamenjava s tokokrogi, ki niso neposredno
        povezani z dvigalom,
        –  je preskrbo z električno energijo mogoče vključiti ob
        obremenitvi,
        –  so premiki dvigala odvisni od električnih varnostnih naprav v
        ločenem električnem varnostnem tokokrogu,
        –  napaka v električni napeljavi ne povzroči nevarne situacije.

2.      NEVARNOSTI ZA OSEBE ZUNAJ KABINE
2.1.    Dvigalo mora biti načrtovano in izdelano tako, da zagotavlja, da je
        prostor, v katerem potuje kabina, nedostopen, razen za vzdrževanje
        ali v nujnih primerih. Preden oseba vstopi v ta prostor, mora biti
        onemogočena normalna uporaba dvigala.
2.2.    Dvigalo mora biti načrtovano in izdelano tako, da preprečuje
        nevarnost trčenja, ko je kabina v enem od svojih skrajnih
        položajev.
        Cilj bo dosežen s prostim prostorom ali pribežališčem za skrajnimi
        položaji.
        V posebnih primerih se v Republiki Sloveniji pri dajanju možnosti
        za predhodno odobritev, zlasti v obstoječih stavbah, kjer je to
        rešitev nemogoče uresničiti, lahko zagotovijo druga ustrezna
        sredstva, da bi se izognili nevarnosti.
2.3.    Pristajališča na vhodu in izhodu kabine morajo biti opremljena z
        etažnimi vrati z ustrezno mehansko trdnostjo za okoliščine
        predvidene uporabe.
        Naprava za zaklepanje mora med normalnim delovanjem preprečevati:
        –  začetek premikanja kabine, sproženega namerno ali nenamerno,
        razen če vsa etažna vrata niso zaprta in zaklenjena,
      – odpiranje etažnih vrat, ko se kabina še premika in izven
        predpisanega pristajalnega območja.
        Vsi pristajalni premiki z odprtimi vrati so na posebej določenih
        območjih dovoljeni, pod pogojem, da je izravnalna hitrost
        nadzorovana.

3.      NEVARNOSTI ZA OSEBE V KABINI
3.1.    Kabine dvigal morajo biti popolnoma zaprte s stenami po vsej
        dolžini, vključno s tlemi in stropi, z izjemo odprtin za
        prezračevanje in z vrati po vsej dolžini. Ta vrata morajo biti
        načrtovana in montirana tako, da se kabina ne more premakniti, če
        niso zaprta, razen pri pristajalnih premikih, določenih v zadnjem
        stavku 2.3. točke in pride do ustavitve, če se vrata odprejo.
        Vrata kabine morajo ostati zaprta in zaklenjena, če se dvigalo
        ustavi med dvema nivojema, kjer obstaja nevarnost padca med kabino
        in jaškom ali če jaška ni.
3.2.    Za slučaj prekinitve električnega toka ali napake sestavnih delov
        mora imeti dvigalo naprave za preprečitev prostega padca in
        nenadzorovanih premikov kabine navzgor.
        Naprava, ki preprečuje prosti padec kabine, mora biti neodvisna od
        nosilnih sredstev kabine.
        Ta naprava mora biti zmožna zaustaviti kabino ob njeni dopustni
        obremenitvi in maksimalni hitrosti, ki jo predvideva monter
        dvigala. Kakršna koli zaustavitev s to napravo ne sme povzročiti
        takega zmanjšanja hitrosti, ki bi škodilo ljudem v kabini, ne glede
        na okoliščine obremenitve.
3.3.    Blažilniki morajo biti nameščeni med dnom jaška in tlemi kabine.
        V tem primeru je treba prosti prostor, omenjen v 2.2. točki
        izmeriti, ko so blažilniki popolnoma stisnjeni.
        Ta zahteva ne velja za dvigala, v katerih kabina zaradi oblike
        pogonskega sistema ne more vstopiti v prosti prostor, določen v 2.2.
        točki.
3.4.    Dvigala morajo biti načrtovana in izdelana tako, da jih je nemogoče
        spraviti v pogon, če naprava, določena v 3.2. točki ni v
        operativnem položaju.

4.      DRUGE NEVARNOSTI
4.1.    Etažna vrata in vrata kabine ali oboje vrat skupaj morajo biti,
        kadar so motorizirana, opremljena z napravo, ki preprečuje
        priprtje, ko se premikajo.
4.2.    Kadar morajo prispevati k protipožarni zaščiti stavbe, morajo biti
        etažna vrata, vključno tista s steklenimi deli, ustrezno odporna
        proti ognju v smislu njihove celovitosti in njihovih lastnosti
        glede izolacije (zadržanje plamenov) in oddajanja toplote (toplotno
        sevanje).
4.3.    Protiuteži morajo biti montirane tako, da preprečujejo kakršno koli
        nevarnost trčenja s kabino ali padca nanjo.
4.4.    Dvigala morajo biti opremljena s sredstvi, ki omogočajo osvoboditev
        in evakuacijo v kabini ujetih ljudi.
4.5.    Kabine morajo biti opremljene z dvosmernimi komunikacijskimi
        sredstvi, ki omogočajo stalen stik z reševalno službo.
4.6.    Dvigala morajo biti načrtovana in izdelana tako, da če temperatura
        strojnice dvigala preseže maksimum, ki ga je določil monter
        dvigala, lahko dokončajo premike, ki že potekajo, zavrnejo pa nove
        komande.
4.7.    Kabine morajo biti načrtovane in izdelane tako, da potnikom
        zagotavljajo zadostno zračenje, celo v slučaju daljše zaustavitve.
4.8.    Kabina bi morala biti ustrezno osvetljena, kadar koli se uporablja
        in kadar koli so vrata odprta. Na voljo mora biti tudi osvetlitev v
        sili.
4.9.    Komunikacijska sredstva, določena v 4.5. točki in osvetlitev v
        sili, določena v 4.8. točki, morajo biti načrtovani in izdelani
        tako, da delujejo celo brez normalne oskrbe z električnim tokom.
        Njihov čas delovanja mora biti dovolj dolg, da omogoča normalen
        potek reševanja.
4.10.   Kontrolni tokokrogi dvigal, ki bi jih lahko uporabljali ob požaru,
        morajo biti načrtovani in izdelani tako, da se lahko prepreči
        zaustavitev dvigal na določenih nivojih in reševalnim ekipam
        omogoči prednostni nadzor dvigala.

5.      OZNAČEVANJE
5.1.    Poleg minimalnih podatkov, ki se v skladu z 1.7.3. točko Priloge I
        odredbe o varnosti strojev zahtevajo za vsak stroj, mora imeti
        vsaka kabina dobro vidno tablico, ki navaja dopustno obremenitev v
        kilogramih in maksimalno število potnikov, ki se lahko peljejo.
5.2.    Če je dvigalo načrtovano tako, da dopušča v kabini ujetim osebam
        osvoboditev brez zunanje pomoči, morajo biti ustrezna navodila v
        kabini jasna in vidna.
6.      NAVODILA ZA UPORABO
6.1.    Varnostne komponente, omenjene v Prilogi IV, morajo biti opremljene
        z navodili za uporabo, sestavljenimi v slovenskem jeziku ali v
        uradnem jeziku države članice, iz katere je monter dvigala, ali v
        drugem jeziku Evropske unije, ki je zanj sprejemljiv, tako da je:
        – montažo,
        – povezovanje,
        – prilagoditev in
        – vzdrževanje
        mogoče izvajati učinkovito in brez nevarnosti.
6.2.    Vsako dvigalo mora spremljati dokumentacija, sestavljena v
        slovenskem jeziku. Dokumentacija mora vsebovati vsaj:
        –  navodila za uporabo, ki vsebujejo načrte in diagrame kot je
        potrebno za normalno delovanje, kakor tudi za vzdrževanje,
        pregledovanje, popravilo, redne preglede in reševalne akcije,
        določene v 4.4. točki,
        –  kontrolno knjigo, v katero se lahko zapisujejo popravila, in
        kadar pride v poštev, redni pregledi.
                                 PRILOGA II

    A) Vsebina ES-izjave o skladnosti za varnostne sestavne dele, ki mora
biti pripravljena v istem jeziku kot navodila za uporabo, navedena v 6.1.
točki Priloge I in natipkana ali natisnjena
    ES-izjava o skladnosti mora vsebovati naslednje informacije:
    – ime in naslov proizvajalca varnostne komponente (ime podjetja, poln
naslov; če gre za pooblaščenega zastopnika, navesti tudi ime podjetja in
naslov proizvajalca varnostnih komponent),
    – kadar pride v poštev, ime in naslov njegovega pooblaščenega
zastopnika,
    – opis varnostne komponente, podrobnosti o tipu ali seriji in serijsko
številko,
    – varnostno funkcijo varnostne komponente, če ni očitna iz opisa,
    – leto izdelave varnostne komponente,
    – vse ustrezne določbe, ki jih izpolnjuje varnostna komponenta,
    – kadar pride v poštev, napotilo na uporabljene harmonizirane standarde,
    – kadar pride v poštev, ime, naslov in identifikacijsko številko
priglašenega organa, ki je opravil ES-pregled tipa v skladu z 10. členom
tega pravilnika,
    – kadar pride v poštev, napotilo na certifikat o ES-pregledu tipa, ki ga
je izdal ta priglašeni organ,
    – kadar pride v poštev, ime, naslov in identifikacijsko številko
priglašenega organa, ki je opravil preglede proizvodnje v skladu z 10.
členom tega pravilnika,
    – kadar pride v poštev, ime, naslov in identifikacijsko številko
priglašenega organa, ki je preveril sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga je
proizvajalec uporabil v skladu z 10. členom tega pravilnika,
    – identifikacijo podpisnika, ki je pooblaščen za delovanje v imenu
proizvajalca varnostnih komponent ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

    B) Vsebina ES-izjave o skladnosti za montirana dvigala, ki mora biti
pripravljena v istem jeziku kot priročnik z navodili, naveden v 6.2. točki
Priloge I in natipkana ali natisnjena
    ES-izjava o skladnosti mora vsebovati naslednje informacije:
    – ime in naslov monterja dvigala (ime podjetja in poln naslov),
    – opis dvigala, podrobnosti o tipu ali seriji, serijsko številko in
naslov, kje je dvigalo montirano,
    – leto montaže dvigala,
    – vse ustrezne določbe, ki jih izpolnjuje dvigalo,
    – kadar pride v poštev, napotilo na uporabljene harmonizirane standarde,
    – kadar pride v poštev, ime, naslov in identifikacijsko številko
priglašenega organa, ki je opravil ES-pregled tipa vzorca dvigala v skladu z
11. členom tega pravilnika,
    – kadar pride v poštev, napotilo na certifikat o ES-pregledu tipa,
    – kadar pride v poštev, ime, naslov in identifikacijsko številko
priglašenega organa, ki je preveril dvigalo v skladu z 11. členom tega
pravilnika,
    – kadar pride v poštev, ime, naslov in identifikacijsko številko
priglašenega organa, ki je opravil končni pregled dvigala v skladu z 11.
členom tega pravilnika,
    – kadar pride v poštev, ime, naslov in identifikacijsko številko
priglašenega organa, ki je preveril sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga je
uporabil monter v skladu z 11. členom tega pravilnika,
    – identifikacijo podpisnika, ki je pooblaščen za delovanje v imenu
monterja dvigala.
                                 PRILOGA IV

          SEZNAM VARNOSTNIH KOMPONENT (10. člen tega pravilnika)

    1. Naprave za zaklepanje etažnih vrat.
    2. Naprave za preprečevanje padcev, določene v 3.2. točki Priloge I, ki
preprečujejo padec kabine ali nekontrolirane premike navzgor.
    3. Naprave za omejevanje obratov motorja.
    4. a) Blažilniki, ki akumulirajo energijo:
    – bodisi nelinearni
    – bodisi z dušenjem povratnega gibanja.
    b) Blažilniki, ki energijo porabijo.
    5. Varnostne naprave, nameščene v mehanizme hidravličnih tokokrogov,
kadar se ti uporabljajo kot naprave za preprečevanje padcev.
    6. Električne varnostne naprave v obliki varnostnih stikal, ki vsebujejo
elektronske sestavne dele.
                                 PRILOGA V

                              ES-PREGLED TIPA
                                 (modul B)

    A) ES-pregled tipa za varnostne komponente

    1. ES-pregled tipa je postopek, s katerim priglašeni organ ugotovi in
potrdi, da bo značilni primerek varnostne komponente dvigalu, v katerem je
pravilno nameščena, omogočil izpolnjevanje ustreznih zahtev tega pravilnika.

    2. Prošnjo za ES-pregled tipa mora vložiti proizvajalec varnostne
komponente ali njegov pooblaščeni zastopnik, pri priglašenem organu,
katerega izbere sam.
    Prošnja mora vključevati:
    – ime in naslov proizvajalca varnostne komponente in njegovega
pooblaščenega zastopnika, če je zahtevek vložil slednji ter kraj izdelave
varnostnih komponent,
    – pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem
priglašenem organu,
    – tehnično dokumentacijo,
    – značilni primerek varnostne komponente ali podrobnosti o kraju, kjer
jo je mogoče pregledati. Priglašeni organ lahko upravičeno zahteva nadaljnje
vzorce.

    3. Tehnična dokumentacija mora omogočiti presojo skladnosti in
primernosti varnostne komponente, da bo dvigalu, v katerem je pravilno
vgrajena, omogočila skladnost z določbami tega pravilnika.
    Kolikor je potrebno za presojo skladnosti, mora tehnična dokumentacija
vsebovati naslednje:
    – splošen opis varnostne komponente, vključno z njenim področjem uporabe
(še posebej možne omejitve hitrosti, obremenitve in moči) in okoliščine
(zlasti eksplozivna okolja in izpostavljenost elementom),
    – načrt in proizvodne risbe ali diagrame,
    – bistvene upoštevane zahteve in sprejeta sredstva za njihovo izpolnitev
(npr. harmonizirani standard),
    – rezultate kakršnih koli preskusov ali izračunov, ki jih je opravil ali
dal v izvajanje proizvajalec,
    – izvod navodil za montažo varnostnih komponent,
    – sprejete ukrepe v fazi proizvodnje za zagotovitev, da serijsko
izdelane varnostne komponente ustrezajo pregledani varnostni komponenti.

    4. Priglašeni organ mora:
    – pregledati tehnično dokumentacijo, da presodi, koliko lahko izpolnjuje
želene cilje,
    – pregledati varnostno komponento, da preveri njeno ustreznost v smislu
tehnične dokumentacije,
    – opraviti ali dati v izvajanje ustrezne preglede in preskuse, potrebne
za preveritev, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec varnostne
komponente, izpolnjujejo zahteve tega pravilnika in varnostni komponenti
omogočajo opravljanje njene funkcije, če je v dvigalo pravilno vgrajena.

    5. Če značilni primerek varnostne komponente ustreza določbam tega
pravilnika, ki veljajo zanjo, mora priglašeni organ prosilcu izdati
certifikat o ES-pregledu tipa. Certifikat mora vsebovati ime in naslov
proizvajalca varnostne komponente, ugotovitve pregleda, kakršne koli pogoje
za veljavnost certifikata in podrobne podatke, ki so potrebni za prepoznanje
odobrenega tipa.
    Slovenski upravni organi, Komisija Evropske unije, države članice
Evropske unije in drugi priglašeni organi lahko prejmejo izvod certifikata
in na upravičeno zahtevo izvod tehnične dokumentacije in poročila o
opravljenih pregledih ter izračunih in preskusih. Če priglašeni organ zavrne
izdajo certifikata proizvajalcu o ES-pregledu tipa, mora navesti podrobne
razloge za zavrnitev. Zagotovljene morajo biti določbe za pritožbeni
postopek.

    6. Proizvajalec varnostne komponente ali njegov pooblaščeni zastopnik
mora obvestiti priglašeni organ o kakršnih koli spremembah, celo o manjših,
ki jih je izvedel ali jih namerava izvesti na odobreni varnostni komponenti,
vključno z novimi razširitvami ali različicami, ki niso določene v
originalni tehnični dokumentaciji (glej prvo alineo 3. točke A) poglavja).
Priglašeni organ mora pregledati spremembe in obvestiti prosilca ali
certifikat o ES-pregledu tipa ostane veljaven. (Če priglašeni organ meni, da
je treba, lahko bodisi izda dodatek k originalnemu certifikatu o ES-pregledu
tipa, bodisi zahteva predložitev novega zahtevka.)

    7. Vsak priglašeni organ mora sporočiti slovenskim upravnim organom in
državam članicam Evropske skupnosti ustrezne informacije v zvezi z:
    – izdanimi certifikati o ES-pregledu tipa,
    – umaknjenimi certifikati o ES-pregledu tipa.
    Vsak priglašeni organ mora tudi drugim priglašenim organom sporočiti
ustrezne informacije glede certifikatov o ES-pregledu tipa, ki jih je
umaknil.

    8. Certifikati o ES-pregledu tipa, dokumentacija in korespondenca v
zvezi s postopki ES-pregleda tipa morajo biti sestavljeni v slovenskem
jeziku ali v uradnem jeziku države članice Evropske unije, kjer je sedež
priglašenega organa, ali v jeziku, ki je zanj sprejemljiv.

    9. Proizvajalec varnostne komponente ali njegov pooblaščeni zastopnik
mora s tehnično dokumentacijo hraniti izvode certifikatov o ES-pregledu tipa
in njihove dodatke še deset let po izdelavi zadnje varnostne komponente.
    Kadar niti proizvajalec varnostne komponente niti njegov pooblaščeni
zastopnik nima sedeža v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji, preide
odgovornost za ohranjanje razpoložljivosti tehnične dokumentacije na osebo,
ki da varnostno komponento na slovenski trg.

    B) ES-pregled tipa za dvigala

    1. ES-pregled tipa je postopek, s katerim priglašeni organ ugotovi in
potrdi, da vzorčno dvigalo ali dvigalo, za katero ni določbe za razširitev
ali različico, izpolnjuje zahteve tega pravilnika.

    2. Prošnjo za ES-pregled tipa mora vložiti monter dvigala pri
priglašenem organu po lastni izbiri.
    Prošnja mora vključevati:
    – ime in naslov monterja dvigala,
    – pisno izjavo, da enaka prošnja ni bila vložena pri nobenem drugem
priglašenem organu,
    – tehnično dokumentacijo,
    – podrobnosti o kraju, kjer je mogoče pregledati vzorčno dvigalo.
Vzorčno dvigalo, ki je predloženo v pregled, mora vključevati končne dele in
biti zmožno delovati na vsaj treh nivojih (zgornjem, srednjem in spodnjem).

    3. Tehnična dokumentacija mora omogočiti presojo skladnosti dvigala z
določbami tega pravilnika ter razumevanje konstrukcije in delovanja dvigala.
    Kolikor je potrebno za presojo skladnosti, mora tehnična dokumentacija
vsebovati naslednje:
    – splošen opis reprezentativnega vzorca dvigala. Tehnična dokumentacija
mora jasno kazati vse možne razširitve reprezentativnega vzorca
pregledovanega dvigala (glej 3. člen tega pravilnika),
    – načrt in proizvodne risbe ali diagrame,
    – bistvene upoštevane zahteve in sprejeta sredstva za izpolnitev teh
zahtev (npr. harmonizirani standard),
    – izvod ES-izjav o skladnosti za varnostne komponente, uporabljene pri
proizvodnji dvigala,
    – rezultate kakršnih koli preskusov ali izračunov, ki jih je opravil ali
dal v izvajanje proizvajalec,
    – izvod navodil za uporabo dvigala,
    – sprejete ukrepe v fazi montaže za zagotovitev, da v seriji izdelano
dvigalo ustreza določbam tega pravilnika.

    4. Priglašeni organ mora:
    – pregledati tehnično dokumentacijo, da presodi, koliko lahko izpolnjuje
želene cilje,
    – pregledati reprezentativni vzorec dvigala, da preveri, ali je bil
izdelan v skladu s tehnično dokumentacijo,
    – opraviti ali dati v izvajanje ustrezne preglede in preskuse, potrebne
za preveritev ali rešitve, ki jih je sprejel monter dvigala, izpolnjujejo
zahteve tega pravilnika in omogočajo skladnost dvigala z njimi.

    5. Če vzorčno dvigalo ustreza določbam tega pravilnika, ki veljajo zanj,
mora priglašeni organ prosilcu izdati certifikat o ES-pregledu tipa.
Certifikat mora vsebovati ime in naslov monterja dvigala, ugotovitve
pregleda, kakršne koli pogoje za veljavnost certifikata in podrobne podatke,
ki so potrebni za prepoznanje odobrenega tipa.
    Slovenski upravni organi, Komisija Evropske unije, države članice
Evropske unije in drugi priglašeni organi lahko prejmejo izvod certifikata
in na upravičeno zahtevo izvod tehnične dokumentacije in poročila o
opravljenih pregledih, izračunih ter preskusih.
    Če priglašeni organ proizvajalcu zavrne izdajo certifikata o ES-pregledu
tipa, mora navesti podrobne razloge za zavrnitev. Zagotovljene morajo biti
določbe za pritožbeni postopek.

    6. Monter dvigala mora obvestiti priglašeni organ o kakršnih koli
spremembah, celo o manjših, ki jih je izvedel ali jih namerava izvesti na
odobrenem dvigalu, vključno z novimi razširitvami ali različicami, ki niso
določene v originalni tehnični dokumentaciji (glej prvo alineo 3. točke B)
poglavja). Priglašeni organ mora pregledati spremembe in obvestiti prosilca
ali certifikat o ES-pregledu tipa ostane veljaven. (Če priglašeni organ
meni, da je treba, lahko bodisi izda dodatek k originalnemu certifikatu o
ES-pregledu tipa, bodisi zahteva predložitev novega zahtevka.)

    7. Vsak priglašeni organ mora slovenskim upravnim organom in državam
članicam Evropske unije sporočiti ustrezne informacije v zvezi z:
    – izdanimi certifikati o ES-pregledu tipa,
    – umaknjenimi certifikati o ES-pregledu tipa.
    Vsak priglašeni organ mora tudi drugim priglašenim organom sporočiti
ustrezne informacije glede certifikatov o ES-pregledu tipa, ki jih je
umaknil.

    8. Certifikati o ES-pregledu tipa, dokumentacija in korespondenca v
zvezi s postopki ES-pregleda tipa morajo biti sestavljeni v slovenskem
jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, kjer je sedež
priglašenega organa, ali v jeziku, ki je zanj sprejemljiv.
    9. Monter dvigala mora s tehnično dokumentacijo hraniti izvode
certifikatov o ES-pregledu tipa in njihove dodatke še vsaj deset let po
izdelavi zadnjega dvigala v skladu z reprezentativnim vzorcem dvigala.
                                 PRILOGA VI

                               KONČNI PREGLED

    1. Končni pregled je postopek, s katerim monter dvigala, ki izpolnjuje
obveznosti iz 2. točke, zagotovi in izjavi, da dvigalo, ki se daje v promet,
ustreza zahtevam tega pravilnika. Monter dvigala mora v vsako kabino dvigala
pritrditi oznako CE in sestaviti ES-izjavo o skladnosti.

    2. Monter dvigala mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da
dvigalo, ki se daje v promet, ustreza vzorčnemu dvigalu, opisanem v
certifikatu o ES-pregledu tipa in izpolnjuje bistvene zdravstvene in
varnostne zahteve, ki veljajo zanj.

    3. Monter dvigala mora hraniti izvod ES-izjave o skladnosti in
certifikat o končnem pregledu, določen v 6. točki, deset let od datuma
dajanja dvigala v promet.

    4. Priglašeni organ, ki ga izbere monter dvigala, mora izvesti ali dati
v izvajanje končni pregled dvigala, ki naj bi bilo dano v promet. Opraviti
je treba ustrezne preskuse in preglede, ki jih opredeljujejo veljavni
standardi, navedeni v 9. členu tega pravilnika, ali enakovredne preskuse, da
bi zagotovili skladnost dvigala z ustreznimi zahtevami tega pravilnika.
    Ti pregledi in preskusi morajo zajemati še zlasti:
    a) pregled dokumentacije, da bi preverili, ali dvigalo ustreza
reprezentativnemu vzorcu dvigala, odobrenemu v skladu z B) poglavjem
Priloge V,
    b) – delovanje dvigala, ko je prazno, in ko je maksimalno obremenjeno,
da bi zagotovili pravilno montažo in delovanje varnostnih naprav (končnih
zaustavitev, naprav za zaklepanje itd.),
    – delovanje dvigala pri maksimalni obremenitvi, in ko je prazno, da bi
zagotovili pravilno delovanje varnostnih naprav v slučaju prekinitve
električnega toka,
    – statični preskus z obremenitvijo, ki je enaka 1,25-kratniku nazivne
obremenitve.
    Nazivna obremenitev je tista, ki je navedena v 5. poglavju Priloge I.
    Po izvedbi teh preskusov priglašeni organ preveri, če ni prišlo do
kakšne deformacije ali okvare, ki bi lahko škodovala uporabi dvigala.

    5. Priglašeni organ mora prejeti naslednje dokumente:
    – načrt celotnega dvigala,
    – načrte in diagrame, ki so potrebni za končni pregled, zlasti diagrame
kontrolnega tokokroga,
    – izvod navodil za uporabo, določenih v 6.2. točki Priloge I.
    Priglašeni organ ne sme zahtevati podrobnih načrtov ali natančnih
informacij, ki niso potrebne za potrditev skladnosti dvigala, ki naj bi bilo
dano v promet, z vzorčnim dvigalom, opisanim v izjavi o ES-pregledu tipa.

    6. Če dvigalo izpolnjuje določbe tega pravilnika, mora priglašeni organ
pritrditi ali dati pritrditi svojo identifikacijsko številko poleg oznake CE
v skladu s Prilogo III in sestaviti certifikat o končnem pregledu, ki navaja
opravljene preglede in preskuse.
    Priglašeni organ mora izpolniti ustrezne strani v kontrolni knjigi,
določeni v 6.2. točki Priloge I.
    Če priglašeni organ zavrne izdajo certifikata o končnem pregledu, mora
navesti podrobne razloge za zavrnitev in priporočiti sredstva, s katerimi je
potrditev mogoče pridobiti. Če monter dvigala spet zaprosi za končni
pregled, mora prošnjo vložiti pri istem priglašenem organu.

    7. Certifikat o končnem pregledu, dokumentacija in korespondenca v zvezi
s postopki sprejema morajo biti sestavljeni v slovenskem jeziku ali v enem
od uradnih jezikov države članice, kjer je sedež priglašenega organa, ali v
jeziku, ki je zanj sprejemljiv.
                                 PRILOGA VII

                MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO UPOŠTEVATI
                   DRŽAVE ČLANICE ZA PRIGLASITEV ORGANOV

    1. Organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za izvajanje preverjanja,
ne smejo biti niti načrtovalci, graditelji, dobavitelji ali proizvajalci
varnostnih komponent, niti monterji dvigal, ki jih pregledujejo, niti
pooblaščeni zastopniki katere koli od teh strank. Podobno, organ, njegov
direktor in osebje, odgovorno za nadzor sistemov zagotavljanja kakovosti,
določenih v 10. in 11. členu tega pravilnika, ne smejo biti načrtovalci,
graditelji, dobavitelji ali proizvajalci varnostnih komponent, niti monterji
dvigal, ki jih pregledujejo, niti pooblaščeni zastopniki katere koli od teh
strank. Ne smejo biti vključeni niti neposredno, niti kot pooblaščeni
zastopniki v načrtovanje, izgradnjo, trženje ali vzdrževanje varnostnih
komponent ali v montažo dvigal. To ne izključuje možnosti izmenjav tehničnih
informacij med proizvajalcem varnostnih komponent ali monterjem dvigala in
organom.

    2. Organ in njegovo osebje morata preglede ali nadzor izvajati z
najvišjo stopnjo strokovne integritete in tehnične pristojnosti ter biti
osvobojena vseh pritiskov in motivov, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali
na presojo ali rezultate pregleda, zlasti od ljudi ali skupin ljudi z
interesom pri rezultatu pregleda ali nadzora.

    3. Organ mora imeti na razpolago potrebno osebje in posedovati potrebne
zmogljivosti, ki mu omogočajo pravilno izvajanje tehničnih in
administrativnih nalog, povezanih s pregledom ali nadzorom. Imeti mora tudi
dostop do opreme, ki se zahteva za posebno potrditev.

    4. Osebje, ki je odgovorno za pregled, mora imeti:
    – primerno tehnično in strokovno usposobljenost,
    – zadovoljivo znanje o zahtevah za preskuse, ki jih izvaja in ustrezne
izkušnje s takšnimi preskusi,
    – biti sposobno sestaviti potrdila, zapiske in poročila, ki se zahtevajo
za potrditev izvršitve preskusov.

    5. Zagotovljena mora biti nepristranskost osebja, ki opravlja pregled.
Njihove nagrade ne smejo biti odvisne od števila opravljenih preskusov ali
od rezultatov takšnih preskusov.

    6. Organ mora skleniti odgovornostno zavarovanje, razen če njegove
odgovornosti ne prevzame država v skladu z nacionalno zakonodajo, ali je za
preskuse neposredno odgovorna sama država.

    7. Osebje organa mora spoštovati poklicno molčečnost glede vseh
informacij, pridobljenih pri izvajanju njegovih nalog (razen nasproti
pristojnim administrativnim oblastem države, v kateri potekajo njegove
dejavnosti), po tem pravilniku, ali kateri koli določbi nacionalne
zakonodaje, ki ga za to pooblašča.
                                PRILOGA VIII

                      ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI IZDELKA
                                 (modul E)

    1. Zagotavljanje kakovosti izdelka je procedura, s katero proizvajalec
varnostne komponente, ki izpolnjuje zahteve 2. poglavja, zagotovi in izjavi,
da so varnostne komponente skladne s tipom, ki je opisan v certifikatu o ES-
pregledu tipa in izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, ki veljajo zanje ter
zagotovi in izjavi, da bo varnostna komponenta dvigalu, v katerem je
pravilno montirana, omogočila izpolnjevanje določb tega pravilnika.
    Proizvajalec varnostne komponente ali njegov pooblaščeni zastopnik mora
na vsako varnostno komponento pritrditi oznako CE in sestaviti ES-izjavo o
skladnosti. Oznaka CE mora biti opremljena z identifikacijsko številko
priglašenega organa, odgovornega za nadzor, kakor je določeno v 4. poglavju.

    2. Proizvajalec mora pri končnem pregledu varnostne komponente in pri
preskušanju uporabiti odobren sistem zagotavljanja kakovosti, kakor je
opredeljen v 3. poglavju in mora biti nadzorovan, kakor je določeno v 4.
poglavju.

    3. Sistem zagotavljanja kakovosti
    3.1. Proizvajalec varnostne komponente mora prošnjo za presojo svojega
sistema zagotavljanja kakovosti za zadevne varnostne komponente vložiti pri
priglašenem organu, katerega izbere sam.
    Prošnja mora vsebovati:
    – vse pomembne informacije za obravnavane varnostne komponente,
    – dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti,
    – tehnično dokumentacijo za odobrene varnostne komponente in izvod
certifikatov o ES-pregledu tipa.
    3.2. Po sistemu zagotavljanja kakovosti je treba vsako varnostno
komponento pregledati in opraviti ustrezne preskuse, kakor so določeni v
ustreznih standardih, navedenih v 9. členu tega pravilnika, ali enakovredne
preskuse, da bi zagotovili njegovo skladnost z ustreznimi zahtevami tega
pravilnika.
    Vse sestavine, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec
varnostnih komponent, je treba sistematsko in metodično dokumentirati v
obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil. Ta dokumentacija sistema
zagotavljanja kakovosti mora zagotavljati splošno razumevanje programov
kakovosti, načrtov, priročnikov in zapisov.
    Še posebej mora vsebovati ustrezen opis:
    a) ciljev kakovosti,
    b) organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva glede
kakovosti varnostnih komponent,
    c) pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni po proizvodnji,
    d) sredstev za potrditev učinkovitega delovanja sistema zagotavljanja
kakovosti,
    e) zapisov kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o
preskusih, podatki o preverjanju meril, poročila o kvalifikacijah zadevnega
osebja itd.
    3.3. Priglašeni organ mora presoditi sistem zagotavljanja kakovosti, da
bi določil, ali izpolnjuje zahteve, navedene v 3.2. točki. Pri sistemih
zagotavljanja kakovosti, ki uporabljajo ustrezen harmoniziran standard, se
predpostavlja skladnost s temi zahtevami. (Ta harmonizirani standard je SIST
EN ISO 9001:2000, kjer je treba dopolnjen, da upošteva specifične lastnosti
varnostnih komponent.)
    Presojevalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri
presojanju zadevne tehnologije dvigal. Postopek presoje mora vključevati
obisk prostorov proizvajalca varnostne komponente.
    Proizvajalca varnostnih komponent je treba obvestiti o odločitvi. To
obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na
podlagi presoje.
    3.4. Proizvajalec varnostnih komponent mora jamčiti, da bo izpolnjeval
obveznosti, ki izhajajo iz sistema zagotavljanja kakovosti, kakor je bil
odobren ter zagotoviti njegovo vzdrževanje na primeren in učinkovit način.
    Proizvajalec varnostnih komponent ali njegov pooblaščeni zastopnik mora
priglašeni organ, ki je odobril sistem zagotavljanja kakovosti, obveščati o
kakršnih koli nameravanih dopolnitvah sistema zagotavljanja kakovosti.
    Priglašeni organ mora predlagane spremembe presoditi in odločiti, ali
spremenjeni sistem zagotavljanja kakovosti še vedno izpolnjuje zahteve,
navedene v 3.2. točki ali je potrebna vnovična presoja.
    O svoji odločitvi mora obvestiti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati
ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na podlagi presoje.

    4. Nadzorovanje v okviru odgovornosti priglašenega organa
    4.1. Namen nadzorovanja je zagotoviti, da proizvajalec varnostne
komponente primerno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema
zagotavljanja kakovosti.
    4.2. Proizvajalec mora priglašenemu organu v namene pregledov omogočiti
dostop do krajev pregledovanja, preskušanja in shranjevanja in mu preskrbeti
vse potrebne informacije, še zlasti:
    – dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti,
    – tehnično dokumentacijo,
    – zapise kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih,
podatki o preverjanju meril, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja itd.
    4.3. Priglašeni organ mora periodično opravljati preglede za
zagotovitev, da proizvajalec varnostnih komponent vzdržuje in uporablja
sistem zagotavljanja kakovosti ter proizvajalcu varnostnih komponent
preskrbeti poročilo o pregledu.
    4.4. Poleg tega lahko priglašeni organ nepričakovano obišče proizvajalca
varnostne komponente.
    Ob takšnih obiskih lahko priglašeni organ opravi preskuse ali jih da
opraviti, da preveri ustrezno delovanje sistema zagotavljanja kakovosti,
kjer je potrebno. Proizvajalcu varnostnih komponent mora preskrbeti poročilo
o obisku, in če je bil opravljen preskus, tudi poročilo o preskusu.

    5. Proizvajalec mora na razpolago nacionalnim oblastem še deset let po
izdelavi zadnje varnostne komponente hraniti:
    – dokumentacijo, navedeno v tretji alinei drugega odstavka 3.1. točke,
    – dopolnitve, določene v drugem odstavku 3.4. točke,
    – odločitve in poročila priglašenega organa, navedene v zadnjem odstavku
3.4. točke ter v 4.3. in 4.4. točki.

    6. Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom dostaviti
ustrezne informacije, ki zadevajo izdane in umaknjene odobritve sistemov
zagotavljanja kakovosti.
                                 PRILOGA IX

                      POPOLNO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
                                  (modul H)

    1. Popolno zagotavljanje kakovosti je procedura, s katero proizvajalec
varnostne komponente, ki izpolnjuje zahteve iz 2. poglavja, zagotovi in
izjavi, da varnostne komponente izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, ki
veljajo zanje, in da bo varnostna komponenta dvigalu, v katerem je pravilno
montirana, omogočila izpolnjevanje zahtev tega pravilnika.
    Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora na vsako varnostno
komponento pritrditi oznako CE in sestaviti ES-izjavo o skladnosti. Oznaka
CE mora biti opremljena z identifikacijsko številko priglašenega organa,
odgovornega za nadzor, kakor je določeno v 4. poglavju.

    2. Proizvajalec mora upravljati odobren sistem zagotavljanja kakovosti
za načrtovanje, izdelavo in končni pregled varnostnih komponent ter
preskušanje, kakor je določeno v 3. poglavju in mora biti nadzorovan, kakor
je določeno v 4. poglavju.

    3. Sistem zagotavljanja kakovosti
    3.1. Proizvajalec mora pri priglašenem organu vložiti prošnjo za presojo
svojega sistema zagotavljanja kakovosti.
    Prošnja mora vsebovati:
    – vse ustrezne informacije o varnostnih komponentah,
    – dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti.
    3.2. Sistem zagotavljanja kakovosti mora zagotoviti skladnost varnostnih
komponent z zahtevami tega pravilnika, ki veljajo zanje in omogočiti
dvigalom, v katerih so pravilno montirane, da izpolnjujejo te zahteve.
    Vse sestavine, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, je
treba sistematsko in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov,
postopkov in navodil. Ta dokumentacija sistema zagotavljanja kakovosti mora
zagotavljati splošno razumevanje politik kakovosti in postopkov kot so
programi, načrti, priročniki in zapisi kakovosti.
    Še zlasti mora vsebovati ustrezen opis:
    – ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in
pristojnosti vodstva glede načrtovanja in kakovosti varnostnih komponent,
    – specifikacij tehničnih načrtov, vključno s standardi, ki bodo
uporabljeni, in kjer standardi, navedeni v 9. členu tega pravilnika, ne bodo
v celoti uporabljeni, sredstev, ki bodo uporabljena za zagotovitev
izpolnjevanja osnovnih zahtev tega pravilnika, ki veljajo za varnostne
komponente,
    – tehnik kontrole in preverjanja načrtov, postopkov in sistematičnih
dejanj, ki bodo uporabljeni pri načrtovanju varnostnih komponent,
    – ustreznih tehnik proizvodnje, nadzora kakovosti in zagotavljanja
kakovosti, postopkov in sistematičnih dejanj, ki bodo uporabljeni,
    – pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo, med njo
in po njej ter pogostnost njihovega izvajanja,
    – zapise kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih,
podatki o preverjanju meril, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja
itd.,
    – sredstev za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti načrta in
proizvoda ter učinkovitega delovanja sistema zagotavljanja kakovosti.
    3.3 Priglašeni organ mora presoditi sistem zagotavljanja kakovosti, da
bi odločil, če izpolnjuje zahteve iz 3.2. točke. Pri sistemih zagotavljanja
kakovosti, ki uporabljajo ustrezen harmoniziran standard, se predpostavlja
skladnost s temi zahtevami. (Ta harmonizirani standard je SIST EN ISO
9001:2000, ki ga je treba dopolniti, da upošteva specifične lastnosti
varnostnih komponent.)
    Presojevalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri
presojanju zadevne tehnologije dvigal. Postopek presoje mora vključevati
obisk proizvajalčevih prostorov.
    Proizvajalca varnostnih komponent je treba obvestiti o odločitvi.
Obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na
podlagi presoje.
    3.4. Proizvajalec varnostnih komponent se mora zavezati, da bo
izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz sistema zagotavljanja kakovosti,
kakor je bil odobren in zagotoviti, da se ga vzdržuje na primeren in
učinkovit način.
    Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora priglašeni organ, ki
je odobril sistem zagotavljanja kakovosti, obveščati o kakršnih koli
nameravanih dopolnitvah sistema zagotavljanja kakovosti.
    Priglašeni organ mora predlagane spremembe presoditi in odločiti, ali bo
spremenjeni sistem zagotavljanja kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve,
navedene v 3.2. točki, ali je potrebna vnovična presoja.
    Proizvajalca mora obvestiti o svoji odločitvi. Obvestilo mora vsebovati
ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na podlagi presoje.

    4. Nadzorovanje v okviru odgovornosti priglašenega organa
    4.1. Namen nadzorovanja je zagotoviti, da proizvajalec varnostnih
komponent primerno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema
zagotavljanja kakovosti.
    4.2. Proizvajalec varnostnih komponent mora priglašenemu organu
omogočiti dostop do krajev načrtovanja, proizvodnje, pregledovanja,
preskušanja in shranjevanja zaradi namenov pregledovanja in mu zagotoviti
vse potrebne informacije, še zlasti:
    – dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti,
    – zapise kakovosti, zagotovljene za načrtovalni del sistema kakovosti
kot so rezultati analiz, izračunov, preskusov itd.,
    – zapise kakovosti, zagotovljene za proizvodni del sistema zagotavljanja
kakovosti kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih, podatki o
preverjanju meril, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja itd.
    4.3. Priglašeni organ mora redno opravljati presoje za zagotovitev, da
proizvajalec varnostnih komponent vzdržuje in uporablja sistem zagotavljanja
kakovosti ter proizvajalcu varnostnih komponent preskrbeti poročilo o
presoji.
    4.4. Poleg tega lahko priglašeni organ nepričakovano obišče proizvajalca
varnostnih komponent. Ob takšnih obiskih lahko priglašeni organ izvede ali
da v izvajanje preskuse, da preveri pravilno delovanje sistema zagotavljanja
kakovosti, kjer je treba. Proizvajalcu varnostnih komponent mora preskrbeti
poročilo o obisku, če je bil opravljen preskus pa tudi poročilo o preskusu.

    5. Proizvajalec varnostnih komponent ali njegov pooblaščeni zastopnik
mora na razpolago nacionalnim oblastem še deset let po izdelavi zadnje
varnostne komponente hraniti:
    – dokumentacijo, navedeno v drugi alinei drugega odstavka 3.1. točke,
    – dopolnitve, določene v drugem odstavku 3.4. točke,
    – odločitve in poročila priglašenega organa, ki so navedene v zadnjem
odstavku 3.4. točke ter v 4.3. in 4.4. točki.
    Če niti proizvajalec varnostnih komponent niti njegov pooblaščeni
zastopnik nimata sedeža v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji,
obveznost za hranjenje razpoložljive tehnične dokumentacije preide na osebo,
ki varnostno komponento da v promet na slovenski trg.

    6. Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom predložiti
ustrezne informacije o potrjenih in umaknjenih odobritvah sistemov
zagotavljanja kakovosti.

    7. Gradiva in korespondenca v zvezi s postopki popolnega zagotavljanja
kakovosti morajo biti sestavljeni v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih
jezikov države članice, kjer je sedež priglašenega organa, ali v jeziku, ki
je zanj sprejemljiv.
                                  PRILOGA X

                      PREVERJANJE POSAMEZNEGA IZDELKA
                                  (modul G)

    1. Preverjanje posameznega izdelka je postopek, s katerim monter dvigala
zagotovi in izjavi, da dvigalo, ki se daje v promet, in ki je pridobilo
certifikat o skladnosti, omenjen v 4. točki, izpolnjuje zahteve tega
pravilnika. Monter dvigala mora v kabino pritrditi oznako CE in sestaviti
ES-izjavo o skladnosti.

    2. Monter dvigala se za preverjanje posameznega izdelka obrne na
priglašeni organ po lastni izbiri.
    Prošnja mora vsebovati:
    – ime in naslov monterja dvigala ter kraj, kjer je dvigalo montirano,
    – pisno izjavo, ki potrjuje, da podoben zahtevek ni bil vložen pri
nobenem drugem priglašenem organu,
    – tehnično dokumentacijo.

    3. Namen tehnične dokumentacije je omogočiti presojo skladnosti dvigala
z zahtevami tega pravilnika in razumevanje načrta, montaže in delovanja.
    Kar zadeva presojo skladnosti, mora tehnična dokumentacija vsebovati
naslednje:
    – splošen opis dvigala,
    – načrt in proizvodne risbe in diagrame,
    – bistvene omenjene zahteve in sprejeto rešitev za njihovo izpolnitev
(npr.: harmonizirani standard),
    – rezultate kakršnih koli preskusov ali izračunov, ki jih je izvedel ali
dal v izvajanje monter dvigala,
    – izvod navodil za uporabo dvigala,
    – izvod certifikatov o ES-pregledu tipa za uporabljene varnostne
komponente.

    4. Priglašeni organ mora pregledati tehnično dokumentacijo in dvigalo
ter opraviti ustrezne preskuse, kakor so določeni v ustreznih standardih,
navedenih v 9. členu tega pravilnika, ali enakovredne preskuse, da zagotovi
njegovo skladnost z ustreznimi zahtevami tega pravilnika.
    Če dvigalo izpolnjuje določbe tega pravilnika, priglašeni organ pritrdi
ali da v pritrditev svojo identifikacijsko številko poleg oznake CE v skladu
s Prilogo III in sestavi certifikat o skladnosti v zvezi z opravljenimi
preskusi.
    Priglašeni organ izpolni ustrezne strani v kontrolni knjigi, omenjeni v
6.2. točki Priloge I.
    Če priglašeni organ zavrne izdajo certifikata o skladnosti, mora
podrobno navesti razloge za zavrnitev in nakazati, kako je mogoče doseči
skladnost. Kadar monter dvigala spet zaprosi za potrditev, mora prošnjo
vložiti pri istem priglašenem organu.

    5. Certifikat o skladnosti, gradiva in korespondenca v zvezi s postopki
preverjanja posameznega izdelka morajo biti sestavljeni v slovenskem jeziku
ali v uradnem jeziku države članice, kjer je sedež priglašenega organa, ali
v jeziku, ki je zanj sprejemljiv.

    6. Monter dvigala mora s tehnično dokumentacijo hraniti izvod
certifikatov o skladnosti še deset let po datumu dajanja dvigala v promet.
                                 PRILOGA XI

                SKLADNOST S TIPOM Z NAKLJUČNIM PREVERJANJEM
                                 (modul C)

    1. Skladnost s tipom je postopek, s katerim proizvajalec varnostnih
komponent ali njegov pooblaščeni zastopnik zagotovi in izjavi, da so
varnostne komponente skladne s tipom, kakršen je opisan v certifikatu o ES-
tipu, in da izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, ki veljajo zanje ter
kateremu koli dvigalu, v katerem so pravilno nameščene, omogočajo
izpolnjevanje bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev tega pravilnika.
    Proizvajalec varnostnih komponent ali njegov pooblaščeni zastopnik s
sedežem v Evropski uniji mora na vsako varnostno komponento pritrditi oznako
CE in sestaviti ES-izjavo o skladnosti.

    2. Proizvajalec varnostnih komponent mora sprejeti vse ukrepe, ki so
potrebni za zagotovitev, da proizvodni proces zagotavlja skladnost izdelanih
varnostnih komponent s tipom, kakršen je opisan v certifikatu o ES-pregledu
tipa in z zahtevami tega pravilnika, ki veljajo zanje.

    3. Proizvajalec varnostnih komponent ali njegov pooblaščeni zastopnik
mora hraniti izvod ES-izjave o skladnosti še deset let po izdelavi zadnje
varnostne komponente.
    Če niti proizvajalec varnostnih komponent niti njegov pooblaščeni
zastopnik nimata sedeža v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji, preide
odgovornost za hranjenje razpoložljive tehnične dokumentacije na osebo, ki
varnostne komponente da v promet na slovenski trg.

    4. Priglašeni organ, ki ga je izbral proizvajalec, mora preverjanja
varnostnih komponent izvesti ali dati v izvajanje v naključno izbranih
časovnih presledkih. Ustrezen vzorec končanih varnostnih komponent, ki ga je
s kraja proizvodnje vzel priglašeni organ, je treba pregledati in izvesti
ustrezne preskuse, kakor so določeni v ustreznih standardih, navedenih v 9.
členu tega pravilnika, ali enakovredne preskuse za pregled skladnosti
proizvodnje ustreznim zahtevam tega pravilnika. Če v teh primerih eden ali
več preverjenih varnostnih komponent ne ustreza, mora priglašeni organ
ustrezno ukrepati.
    Točke, ki jih je treba upoštevati pri preverjanju varnostnih komponent,
bodo opredeljene v skupnem sporazumu med vsemi priglašenimi organi,
odgovornimi za ta postopek, ob upoštevanju bistvenih značilnosti varnostnih
komponent, navedenih v Prilogi IV.
    Proizvajalec mora med procesom proizvodnje na odgovornost priglašenega
organa pritrditi identifikacijsko številko tega organa.

    5. Gradiva in korespondenca o postopkih naključnega preverjanja,
navedenih v 4. točki, morajo biti sestavljeni v slovenskem jeziku ali v enem
od uradnih jezikov države članice, kjer je sedež priglašenega organa, ali v
jeziku, ki je zanj sprejemljiv.
                                PRILOGA XII

                ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI IZDELKA ZA DVIGALA
                                 (modul E)

    1. Zagotavljanje kakovosti izdelka je postopek, s katerim monter
dvigala, ki izpolnjuje zahteve 2. poglavja, zagotovi in izjavi, da so
montirana dvigala skladna s tipom, kakor je opisan v certifikatu o ES-
pregledu tipa in izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, ki veljajo zanje.
    Monter dvigala mora na vsako dvigalo pritrditi oznako CE in sestaviti
ES-izjavo o skladnosti. Oznaka CE mora biti opremljena z identifikacijsko
številko priglašenega organa, odgovornega za nadzor, kakor je določeno v 4.
poglavju.

    2. Monter dvigala mora pri končnem pregledu dvigala in pri preskušanju
uporabiti odobren sistem zagotavljanja kakovosti, kakor je opredeljeno v 3.
poglavju in mora biti nadzorovan, kakor je določeno v 4. poglavju.

    3. Sistem zagotavljanja kakovosti
    3.1. Monter dvigala mora prošnjo za presojo svojega sistema
zagotavljanja kakovosti za zadevna dvigala vložiti pri priglašenem organu,
katerega izbere sam.
    Prošnja mora vsebovati:
    – vse pomembne informacije za obravnavana dvigala,
    – dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti,
    – tehnično dokumentacijo za odobrena dvigala in izvod certifikatov o ES-
pregledu tipa.
    3.2. V skladu s sistemom zagotavljanja kakovosti je treba vsako dvigalo
pregledati in izvesti ustrezne preskuse, kakor so določeni v ustreznih
standardih, navedenih v 9. členu, ali enakovredne preskuse, da bi zagotovili
njegovo skladnost z ustreznimi zahtevami tega pravilnika.
    Vse sestavine, zahteve in določbe, ki jih je sprejel monter dvigala, je
treba sistematsko in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov,
postopkov in navodil. Ta dokumentacija sistema zagotavljanja kakovosti mora
zagotavljati splošno razumevanje programov, načrtov, priročnikov in zapisov
o kakovosti.
    Še zlasti mora vsebovati ustrezen opis:
    a) ciljev kakovosti,
    b) organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva glede
kakovosti dvigal,
    c) pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni pred dajanjem v promet in
vključujejo vsaj preskuse, opredeljene v b) točki 4. poglavja Priloge VI,
    d) sredstev za potrditev učinkovitega delovanja sistema zagotavljanja
kakovosti,
    e) zapisov kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o
preskusih, podatki o preverjanju meril, poročila o kvalifikacijah zadevnega
osebja itd.
    3.3 Priglašeni organ mora presoditi sistem zagotavljanja kakovosti, da
bi določil, ali izpolnjuje zahteve iz 3.2. točke. Pri sistemih zagotavljanja
kakovosti, ki uporabljajo ustrezen harmoniziran standard, se predpostavlja
skladnost s temi zahtevami. (Ta harmonizirani standard je SIST EN ISO
9001:2000, kjer je treba dopolnjen, da upošteva specifične lastnosti
dvigal.)
    Presojevalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri
presojanju zadevne tehnologije dvigal. Postopek presoje mora vključevati
obisk prostorov monterja dvigal in kraja montaže.
    Monterja dvigala je treba obvestiti o odločitvi. To obvestilo mora
vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na podlagi presoje.
    3.4. Monter dvigala se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki
izhajajo iz sistema zagotavljanja kakovosti, kakor je bil odobren ter
zagotoviti njegovo primerno in učinkovito vzdrževanje.
    Monter dvigala mora obveščati priglašeni organ, ki je odobril sistem
zagotavljanja kakovosti, o kakršnih koli nameravanih dopolnitvah sistema
zagotavljanja kakovosti.
    Priglašeni organ mora predlagane spremembe presoditi in odločiti, ali
spremenjeni sistem zagotavljanja kakovosti še vedno izpolnjuje zahteve,
navedene v 3.2. točki, in ali je potrebna vnovična presoja.
    O svoji odločitvi mora obvestiti monterja dvigala. Obvestilo mora
vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na podlagi presoje.

    4. Nadzorovanje v okviru odgovornosti priglašenega organa
    4.1. Namen nadzorovanja je zagotoviti, da monter dvigala ustrezno
izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz odobrenega sistema zagotavljanja
kakovosti.
    4.2. Monter dvigala mora priglašenemu organu omogočiti dostop do krajev
pregledovanja in preskušanja zaradi namenov pregledovanja ter mu zagotoviti
vse potrebne informacije, še zlasti:
    – dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti,
    – tehnično dokumentacijo,
    – zapise kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih,
podatki o preverjanju meril, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja itd.
    4.3. Priglašeni organ mora periodično opravljati preglede za
zagotovitev, da monter dvigala vzdržuje in uporablja sistem zagotavljanja
kakovosti in monterju dvigal zagotoviti poročilo o pregledu.
    4.4. Poleg tega lahko priglašeni organ nepričakovano obišče kraje
montaže dvigal.
    Ob takšnih obiskih lahko priglašeni organ izvede ali da v izvajanje
preskuse, da preveri ustrezno delovanje sistema zagotavljanja kakovosti in,
kadar je treba, dvigala. Monterju dvigala mora zagotoviti poročilo o obisku,
če je bil opravljen preskus pa tudi poročilo o preskusu.

    5. Monter dvigala mora na razpolago nacionalnim oblastem še deset let po
izdelavi zadnjega dvigala hraniti:
    – dokumentacijo, navedeno v tretji alinei drugega odstavka 3.1. točke,
    – dopolnitve, določene v drugem odstavku 3.4. točke,
    – odločitve in poročila priglašenega organa, navedene v zadnjem odstavku
3.4. točke ter v 4.3. in 4.4. točki.

    6. Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom predložiti
ustrezne informacije o potrjenih in umaknjenih odobritvah sistemov
zagotavljanja kakovosti.
                                PRILOGA XIII

                 POPOLNO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ZA DVIGALA
                                  (modul H)

    1. Popolno zagotavljanje kakovosti je postopek, s katerim monter
dvigala, ki izpolnjuje zahteve iz 2. poglavja, zagotovi in izjavi, da
dvigala izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, ki veljajo zanje.
    Monter dvigala mora na vsako dvigalo pritrditi oznako CE in sestaviti
ES-izjavo o skladnosti. Oznaka CE mora biti opremljena z identifikacijsko
številko priglašenega organa, odgovornega za nadzor, kakor je določeno v 4.
poglavju.

    2. Monter dvigala mora upravljati odobren sistem zagotavljanja kakovosti
za načrtovanje, izdelavo, sestavo, montažo in končni pregled dvigal ter
preskušanje, kakor je opredeljeno v 3. poglavju in mora biti nadzorovan,
kakor je določeno v 4. poglavju.

    3. Sistem zagotavljanja kakovosti
    3.1. Proizvajalec mora pri priglašenem organu vložiti prošnjo za presojo
svojega sistema zagotavljanja kakovosti.
    Prošnja mora vsebovati:
    – vse ustrezne informacije o dvigalih, zlasti tiste, ki pomagajo
razumeti razmerje med konstrukcijo in delovanjem dvigala ter omogočajo
skladnost z zahtevami tega pravilnika, ki jih je treba presoditi,
    – dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti.
    3.2. Sistem zagotavljanja kakovosti mora zagotoviti skladnost dvigal z
zahtevami tega pravilnika, ki veljajo zanje.
    Vse sestavine, zahteve in določbe, ki jih je sprejel monter dvigala, je
treba sistematsko in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov,
postopkov in navodil. Ta dokumentacija sistema zagotavljanja kakovosti mora
zagotavljati splošno razumevanje politik kakovosti in postopkov kot so
programi, načrti, priročniki in zapisi kakovosti.
    Še zlasti mora vsebovati ustrezen opis:
    – ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in
pristojnosti vodstva glede načrtovanja in kakovosti dvigal,
    – specifikacije tehničnih načrtov, vključno s standardi, ki bodo
uporabljeni, in kjer standardi, navedeni v 9. členu tega pravilnika, ne bodo
v celoti uporabljeni, sredstva, ki bodo uporabljena za zagotovitev
izpolnjevanja zahtev tega pravilnika, ki veljajo za dvigala,
    – tehnik kontrole in preverjanja načrtov, postopkov in sistematičnih
ukrepov, ki bodo uporabljeni pri načrtovanju dvigal,
    – pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni ob prejemu zalog
materialov, komponent in montažnih podsestavov,
    – ustreznih tehnik sestavljanja, montaže ter zagotavljanja kakovosti,
postopkov in sistematičnih ukrepov, ki bodo uporabljeni,
    – pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni pred montažo (pregled
montažnih okoliščin: jašek, ohišje strojev itd.), med njo in po njej
(vključno vsaj s preskusi, določenimi v b) točki 4. poglavja Priloge VI),
    – zapisov kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih,
podatki o preverjanju meril, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja itd,
    – sredstev za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti načrta in
montaže ter učinkovitega delovanja sistema zagotavljanja kakovosti.
    3.3. Pregled načrta
    Kadar načrt ni popolnoma skladen s harmoniziranimi standardi, mora
priglašeni organ ugotoviti, ali načrt ustreza določbam tega pravilnika, in
če ustreza, monterju izdati “certifikat o ES-pregledu načrta“, ki določa
omejitve veljavnosti certifikata in navaja podrobnosti, ki se zahtevajo za
identifikacijo odobrenega načrta.
    3.4. Presoja sistema zagotavljanja kakovosti
    Priglašeni organ mora presoditi sistem zagotavljanja kakovosti, da bi
določil, ali izpolnjuje zahteve iz 3.2. točke. Pri sistemih zagotavljanja
kakovosti, ki uporabljajo ustrezen harmoniziran standard, se predpostavlja
skladnost s temi zahtevami. (Ta harmonizirani standard je SIST EN ISO
9001:2000, kjer je treba dopolnjen, da upošteva specifične lastnosti
dvigal.)
    Presojevalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri
presojanju zadevne tehnologije dvigal. Postopek presoje mora vključevati
obisk prostorov monterja dvigal in kraja montaže.
    Monterja dvigal je treba obvestiti o odločitvi. Obvestilo mora vsebovati
ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na podlagi presoje.
    3.5. Monter dvigal se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki
izhajajo iz sistema zagotavljanja kakovosti, kakor je bil odobren in
zagotoviti, da se ga primerno in učinkovito vzdržuje.
    Monter dvigal mora priglašeni organ, ki je odobril sistem zagotavljanja
kakovosti, obveščati o kakršnih koli nameravanih dopolnitvah sistema
zagotavljanja kakovosti.
    Priglašeni organ mora predlagane spremembe presoditi in odločiti, ali bo
spremenjeni sistem zagotavljanja kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve,
navedene v 3.2. točki, in ali je potrebna vnovična presoja.
    Monterja dvigal mora obvestiti o svoji odločitvi. Obvestilo mora
vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na podlagi presoje.

    4. Nadzorovanje v okviru odgovornosti priglašenega organa
    4.1. Namen nadzorovanja je zagotoviti, da monter dvigala ustrezno
izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz odobrenega sistema zagotavljanja
kakovosti.
    4.2. Monter dvigal mora priglašenemu organu omogočiti dostop do krajev
načrtovanja, proizvodnje, sestavljanja, montaže, pregledovanja, preskušanja
in shranjevanja zaradi namenov pregledovanja in mu zagotoviti vse potrebne
informacije, še zlasti:
    – dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti,
    – zapise kakovosti, zagotovljene za načrtovalni del sistema
zagotavljanja kakovosti, kot so rezultati analiz, izračunov, preskusov itd.,
    – zapise kakovosti, zagotovljene za del sistema zagotavljanja kakovosti,
ki zadeva prejem zalog in montažo, kot so poročila o pregledih in podatki o
preskusih, podatki o preverjanju meril, poročila o kvalifikacijah zadevnega
osebja itd.
    4.3. Priglašeni organ mora periodično opravljati preglede za
zagotovitev, da monter dvigala vzdržuje in uporablja sistem zagotavljanja
kakovosti ter monterju zagotoviti poročilo o pregledu.
    4.4. Poleg tega lahko priglašeni organ nepričakovano obišče monterja
dvigal v njegovih prostorih ali na kraju montaže dvigala. Ob takšnih obiskih
lahko priglašeni organ izvede ali da v izvajanje preskuse, da preveri
ustrezno delovanje sistema zagotavljanja kakovosti, kjer je treba. Monterju
dvigal mora zagotoviti poročilo o obisku, če je bil opravljen preskus pa
tudi poročilo o preskusu.

    5. Monter dvigala mora na razpolago nacionalnim oblastem še deset let po
dajanju dvigala v promet hraniti:
    – dokumentacijo, navedeno v drugi alinei drugega odstavka 3.1. točke,
    – dopolnitve, določene v drugem odstavku 3.5. točke,
    – odločitve in poročila priglašenega organa, navedene v zadnjem odstavku
3.5. točke ter v 4.3. in 4.4. točki.
    Če monter nima sedeža v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji, ta
odgovornost preide na priglašeni organ.

    6. Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom predložiti
ustrezne informacije o potrjenih in umaknjenih odobritvah sistemov
zagotavljanja kakovosti.

    7. Gradiva in korespondenca v zvezi s postopki zagotavljanja popolne
kakovosti morajo biti sestavljeni v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih
jezikov države članice, kjer je sedež priglašenega organa, ali v jeziku, ki
je zanj sprejemljiv.
                                 PRILOGA XIV

                    ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROIZVODNJE
                                  (modul D)

    1. Zagotavljanje kakovosti proizvodnje je postopek, s katerim monter
dvigala, ki izpolnjuje zahteve iz 2. poglavja, zagotovi in izjavi, da
dvigala izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, ki veljajo zanje. Monter
dvigala mora na vsako dvigalo pritrditi oznako CE in sestaviti pisno ES-
izjavo o skladnosti. Oznaka CE mora biti opremljena z identifikacijskim
simbolom priglašenega organa, odgovornega za nadzor, kakor je določeno v 4.
poglavju.

    2. Monter dvigala mora upravljati odobren sistem zagotavljanja kakovosti
za proizvodnjo, montažo, končni pregled dvigal ter preskušanje, kot je
opredeljeno v 3. poglavju in mora biti nadzorovan, kakor je določeno v
       4. poglavju.

    3. Sistem zagotavljanja kakovosti
    3.1. Proizvajalec mora pri priglašenem organu, katerega izbere sam,
vložiti prošnjo za presojo svojega sistema zagotavljanja kakovosti.
    Prošnja mora vsebovati:
    – vse ustrezne informacije o dvigalih,
    – dokumentacijo, ki zadeva sistem zagotavljanja kakovosti,
    – tehnično dokumentacijo odobrenega tipa in izvod certifikata o ES-
pregledu tipa.
    3.2. Sistem zagotavljanja kakovosti mora zagotoviti skladnost dvigal z
zahtevami tega pravilnika, ki veljajo zanje.
    Vse sestavine, zahteve in določbe, ki jih je sprejel monter dvigala, je
treba sistematsko in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov,
postopkov in navodil. Dokumentacija sistema zagotavljanja kakovosti mora
omogočati dosledno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapisov o
kakovosti.
    Še zlasti mora vsebovati ustrezen opis:
    – ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in
pristojnosti vodstva glede načrtovanja in kakovosti dvigal,
    – tehnik proizvodnje, nadzorovanja kakovosti in zagotavljanja kakovosti,
postopkov in sistematičnih ukrepov, ki bodo uporabljeni,
    – pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni pred montažo, med njo in po
njej (ti preskusi vključujejo vsaj preskuse, ki so navedeni v b) točki 4.
poglavja Priloge VI),
    – zapisov kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih,
podatki o preverjanju meril, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja
itd.,
    – sredstev za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti dvigal ter
učinkovitega delovanja sistema zagotavljanja kakovosti.
    3.3. Priglašeni organ mora presoditi sistem zagotavljanja kakovosti, da
bi določil, ali izpolnjuje zahteve iz 3.2. točke. Pri sistemih zagotavljanja
kakovosti, ki uporabljajo ustrezen harmoniziran standard, se predpostavlja
skladnost s temi zahtevami. (Ta harmonizirani standard je SIST EN ISO
9001:2000, kjer je treba dopolnjen, da upošteva specifične lastnosti
dvigal.)
    Presojevalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri
presojanju zadevne tehnologije dvigal. Postopek presoje mora vključevati
obisk s pregledom monterjevih prostorov.
    Monterja je treba obvestiti o odločitvi. Obvestilo mora vsebovati
ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na podlagi presoje.
    3.4. Monter se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo
iz sistema zagotavljanja kakovosti, kakor je bil odobren in zagotoviti, da
se sistem primerno in učinkovito vzdržuje.
    Monter mora obveščati priglašeni organ, ki je odobril sistem
zagotavljanja kakovosti, o kakršnih koli nameravanih dopolnitvah sistema
zagotavljanja kakovosti.
    Priglašeni organ mora predlagane spremembe presoditi in odločiti, ali bo
spremenjeni sistem zagotavljanja kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve,
navedene v 3.2. točki, in ali je potrebna vnovična presoja.
    Monterja mora obvestiti o svoji odločitvi. Obvestilo mora vsebovati
ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na podlagi presoje.

    4. Nadzorovanje v okviru odgovornosti priglašenega organa
    4.1. Namen nadzorovanja je zagotoviti, da monter ustrezno izpolnjuje
zahteve, ki izhajajo iz odobrenega sistema zagotavljanja kakovosti.
    4.2. Monter mora priglašenemu organu omogočiti dostop do krajev
proizvodnje, pregledovanja, sestavljanja, montaže, preskušanja in
skladiščenja zaradi namenov pregledovanja ter mu zagotoviti vse potrebne
informacije, še zlasti:
    – dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti,
    – zapise kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih,
podatki o preverjanju meril, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja itd.
    4.3. Priglašeni organ mora redno izvajati preglede za zagotovitev, da
monter vzdržuje in uporablja sistem zagotavljanja kakovosti ter monterju
zagotoviti poročilo o pregledu.
    4.4. Poleg tega lahko priglašeni organ nepričakovano obišče monterja. Ob
takšnih obiskih lahko priglašeni organ izvede ali da v izvajanje preskuse,
da preveri ustrezno delovanje sistema zagotavljanja kakovosti, če je treba.
Monterju dvigal mora zagotoviti poročilo o obisku, če je bil opravljen
preskus pa tudi poročilo o preskusu.

    5. Monter mora na razpolago nacionalnim oblastem še deset let po
proizvodnji dvigala hraniti:
    – dokumentacijo, navedeno v drugi alinei drugega odstavka 3.1. točke,
    – dopolnitve, določene v drugem odstavku 3.4. točke,
    – odločitve in poročila priglašenega organa, navedene v zadnjem odstavku
3.4. točke ter v 4.3. in 4.4. točki.

    6. Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom dati ustrezne
informacije o potrjenih in umaknjenih odobritvah sistemov zagotavljanja
kakovosti.

    7. Dokumentacija in korespondenca v zvezi s postopki zagotavljanja
kakovosti proizvodnje morata biti sestavljeni v slovenskem jeziku ali v
uradnem jeziku države članice, kjer je sedež priglašenega organa, ali v
jeziku, ki je zanj sprejemljiv.