Na podlagi tretjega odstavka 3. člena, osmega odstavka 10. člena, četrtega odstavka 20. člena in dvanajstega odstavka 22. člena zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 58/02) in drugega odstavka 95. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01 in 52/02 – ZDU-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa:
– kategorije razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja, ter za posamezno kategorijo zahteve za pridelavo in trženje razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin;
– način vodenja seznama sort sadnih rastlin, ki ga vodi dobavitelj;
– postopek uradnega nadzora nad dobaviteljem in razmnoževalnim materialom in sadikami sadnih rastlin;
– vsebino obrazca, roke in način vlaganja prijave pridelave razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin;
– vsebino etikete in potrdila, ki jih izda dobavitelj;
– certifikacijsko shemo za razmnoževalni material in sadike določenih vrst sadnih rastlin ter postopek in zahteve za njihovo uradno potrditev;
– roke in način vlaganja prijave v uradno potrditev, dokazila, ki morajo biti prijavi priložena, vsebino, barvo in obliko uradne etikete in vsebino potrdila o uradni potrditvi razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin.

(1) Določbe tega pravilnika se uporabljajo za razmnoževalni material sadnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: razmnoževalni material) in za sadike sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (v nadaljnjem besedilu: sadike), rodov ali vrst sadnih rastlin iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in križancev teh rodov ali vrst.
(2) Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za podlage oziroma dele rastlin drugih rodov ali vrst rastlin in njihovih križancev, če so ali če bodo cepljeni z razmnoževalnim materialom rodov ali vrst sadnih rastlin iz prejšnjega odstavka.

(1) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za razmnoževalni material in sadike, ki so namenjeni:
– izvozu, če so primerno označeni in ločeni od ostalega razmnoževalnega materiala in rastlin;
– za preizkušanje, v znanstvene namene ali za selekcijo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa morajo razmnoževalni material in sadike izpolnjevati zahteve po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. ‘razmnoževalni material’ so semena, cele rastline ali deli rastlin, vključno s podlagami, ki so namenjeni za nadaljnje razmnoževanje ali za pridelavo sadnih rastlin;
2. ‘sadike’ so sadne rastline, ki so po trženju namenjene za sajenje ali presajanje;
3. ‘kategorije razmnoževalnega materiala in sadik’ so CAC (Conformitas Agraria Communitatis) material, izvorni material, osnovni material in certificiran material;
4. ‘CAC material’ so razmnoževalni material in sadike, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, določene s tem pravilnikom za kategorijo CAC material;
5. ‘izvorni material’ je razmnoževalni material:
– ki je bil pridobljen po splošno uveljavljenih postopkih z namenom vzdrževanja pristnosti sorte, vključno z lastnostmi, ki določajo njeno pomološko vrednost, in z namenom preprečevanja širjenja škodljivih organizmov,
– ki je namenjen pridelavi osnovnega materiala,
– ki izpolnjuje zahteve za izvorni material, določene s tem pravilnikom in
– za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve iz prejšnje alinee;
6. ‘osnovni material’ je razmnoževalni material:
– ki je bil na vegetativen način pridelan neposredno ali v znanem številu stopenj iz izvornega materiala, po splošno uveljavljenih postopkih z namenom ohranjanja pristnosti sorte, vključno z lastnostmi, ki določajo njeno pomološko vrednost, in z namenom preprečevanja širjenja škodljivih organizmov,
– ki je namenjen pridelavi certificiranega materiala,
– ki izpolnjuje zahteve za osnovni material, določene s tem pravilnikom, in
– za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve iz prejšnje alinee;
7. ‘certificiran material’ so razmnoževalni material in sadike:
– ki so bili na vegetativen način pridelani neposredno ali v znanem številu stopenj iz osnovnega materiala,
– ki izpolnjujejo zahteve za certificiran material, določene s tem pravilnikom, in
– za katere je bilo na podlagi uradnih pregledov ugotovljeno, da izpolnjujejo zahteve iz prejšnje alinee;
8. ‘brezvirusni material’ (v nadaljnjem besedilu: ‘b.v.’ material) je material, za katerega je bilo na podlagi uradnih testiranj v skladu z mednarodno priznanimi znanstvenimi metodami ugotovljeno, da ni okužen z virusi oziroma virusom podobnimi škodljivimi organizmi, navedenimi v stolpcu “‘b.v.’ material“ iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, in za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov v času rasti ugotovljeno, da ne kaže znakov okužb s katerimkoli virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom, pod pogojem, da se ga vzdržuje v razmerah, v katerih okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi ni mogoča, in da je bil priznan kot brez virusov ali virusom podobnih škodljivih organizmov, navedenih v stolpcu “‘b.v.’ material“ iz priloge 2 tega pravilnika.
Za ‘b.v.’ material se šteje tudi material, ki je bil na vegetativen način neposredno ali v predpisanem številu stopenj pridelan iz ‘b.v.’ materiala iz prejšnjega odstavka, če je bilo na podlagi uradnih pregledov v času rasti ugotovljeno, da ne kaže znakov okužb s katerimkoli virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom, pod pogojem, da se ga vzdržuje v razmerah, v katerih okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi ni mogoča;
9. ‘na viruse testiran material’ (v nadaljnjem besedilu: ‘v.t.’ material) je material, za katerega je bilo na podlagi uradnih testiranj v skladu z mednarodno priznanimi znanstvenimi metodami ugotovljeno, da ni okužen z virusi oziroma virusom podobnimi škodljivimi organizmi, navedenimi v stolpcu “‘v.t.’ material“ iz priloge 2 tega pravilnika, in za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov v času rasti ugotovljeno, da ne kaže znakov okužb s katerimkoli virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom, pod pogojem, da se ga vzdržuje v razmerah, v katerih okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi ni mogoča, in da je bil priznan kot brez virusov ali virusom podobnih škodljivih organizmov, ki lahko pomembno zmanjšajo uporabno vrednost razmnoževalnega materiala in sadik in so navedeni v stolpcu “‘v.t.’ material“ iz priloge 2 tega pravilnika.
Za ‘v.t.’ material se šteje tudi material, ki je bil na vegetativen način neposredno ali v predpisanem številu stopenj pridelan iz ‘v.t.’ materiala iz prejšnjega odstavka, če je bilo na podlagi uradnih pregledov v času rasti ugotovljeno, da ne kaže znakov okužb s katerimkoli virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom, pod pogojem, da se ga prideluje in vzdržuje v razmerah, v katerih okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi ni mogoča;
10. ‘certifikacijska shema’ je shema, ki določa postopke za pridelavo uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati objekti oziroma zemljišča za pridelavo določene kategorije uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik, ter zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uradno potrditev posamezne kategorije tega materiala in sadik;
11. ‘mesto pridelave’ je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska enota, vključno z zemljišči, objekti, stroji in opremo, kjer se opravljajo pridelava, priprava za trg oziroma trženje razmnoževalnega materiala in sadik;
12. ‘enota pridelave’ je nasad matičnih rastlin, drevesnica, rastlinjak, plastenjak ali drug objekt ali zemljišče, kjer se pridobiva ali prideluje razmnoževalni material ali sadike;
13. ‘matične rastline’ so sadne rastline, ki izpolnjujejo zahteve po tem pravilniku in so namenjene za pridobivanje razmnoževalnega materiala;
14. ‘matični nasad’ je nasad matičnih rastlin; za matični nasad se lahko šteje tudi del nasada sadnih rastlin, ki je namenjen pridelavi sadja, če so posamezne rastline ali skupina rastlin iz tega nasada namenjene tudi za pridobivanje razmnoževalnega materiala kategorije CAC material;
15. ‘drevesnica’ je mesto pridelave sadik, ki so namenjene za sajenje za pridelavo sadja; v drevesnici se lahko pridelujejo tudi podlage, ki uporabijo za pridelavo cepljenih sadik
16. ‘partija’ ali ‘serija’ je količina ali število razmnoževalnega materiala ali sadik iste vrste, sorte, kategorije in izvora, pridobljena ali pridelana isto leto na isti enoti pridelave;
17. ‘pošiljka’ je količina ali število razmnoževalnega materiala ali sadik ene ali več partij ali serij, ki se prevaža skupaj;
18. ‘oznaka partije’, ‘oznaka serije’ ali ‘oznaka pošiljke’ je vsaka numerična ali alfanumerična oznaka, ki omogoča razločevanje in sledljivost partije, serije ali pošiljke;
19. ‘objekti za pripravo za trg oziroma trženje’ so zlasti skladišča, zasipnice, pakirnice in podobno;
20. ‘dobavitelj razmnoževalnega materiala in sadik’ (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja vsaj z eno od naslednjih dejavnosti: pridelavo, pripravo za trg, uvozom oziroma trženjem razmnoževalnega materiala in sadik in je vpisan v register dobaviteljev.

(1) Dobavitelj, ki prideluje, pripravlja za trg, uvaža oziroma trži razmnoževalni material in sadike, mora biti pri Upravi Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava) vpisan v register dobaviteljev v skladu s predpisom, ki ureja vodenje registra dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin, in v register imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za registracijo imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva rastlin, in mora imeti dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za izdajanje rastlinskih potnih listov.
(2) Dobavitelj mora zaradi zagotavljanja skladnosti razmnoževalnega materiala in sadik z zahtevami iz tega pravilnika izpolnjevati naslednje obveznosti:
– imeti mora načrt pridelave, ki vsebuje: kopijo katastrskega načrta z natančno vrisanimi objekti ali zemljišči za pridelavo razmnoževalnega materiala in sadik, vključno s pripadajočim varovalnim pasom, sadilni načrt matičnega nasada ali drevesnice, v primeru matičnega nasada morajo biti matične rastline v sadilnem načrtu označene, tehnološki načrt ter načrt za izvajanje nadzora škodljivih organizmov na rastlinah ter v objektih oziroma na zemljiščih, kjer se razmnoževalni material in sadike pridelujejo ali pripravljajo za trg,
– v skladu z načrtom pridelave iz prejšnje alinee mora pravočasno in kakovostno izvesti načrtovane tehnološke postopke ter voditi evidence o njihovi izvedbi (datum, vrsta izvedenega postopka ali opravila, način izvedbe),
– v skladu z načrtom pridelave iz prve alinee tega odstavka mora stalno izvajati nadzor škodljivih organizmov iz prilog 3 in 4, ki sta sestavna dela tega pravilnika, odvzemati vzorce in jih pošiljati v analizo laboratoriju, imenovanemu v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin in zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: imenovani laboratorij), ter izvajati ukrepe, potrebne za zmanjšanje nevarnosti pojava oziroma širjenja teh škodljivih organizmov,
– voditi mora evidence o izvedenem nadzoru nad škodljivimi organizmi iz prejšnje alinee: o datumu morebitnega pojava škodljivega organizma iz prilog 3 ali 4 tega pravilnika, o vsakem izvedenem ukrepu za preprečevanje njegovega širjenja, zlasti o vsakem tretiranju ali odstranitvi in uničenju razmnoževalnega materiala in sadik, ter o datumu in načinu odvzema vzorcev rastlin ali zemlje,
– v primeru pojava ali suma, da so se pojavili škodljivi organizmi iz priloge 3 tega pravilnika, mora nemudoma obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja,
– omogočiti mora izvajanje uradnega ali inšpekcijskemudoma izvesti ukrepe, ki jih odredi pristojni fitosanitarni inšpektor, v primeru razmnoževalnega materiala in sadik kategorije izvorni material, osnovni material ali certificiran material (v nadaljnjem besedilu: uradno potrjen razmnoževalni material in sadike) pa tudi organ za potrjevanje, imenovan v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: organ za potrjevanje), zlasti mora ustrezno tretirati ali odstraniti oziroma uničiti napaden razmnoževalni material ali sadne rastline,
– zagotavljati mora, da so posamezne partije ali serije razmnoževalnega materiala in sadik med pridelavo, skladiščenjem in pripravo za trg ves čas ločene,
– voditi mora evidence o poreklu materiala, uporabljenega pri zasaditvi matičnega nasada ali drevesnice: o vrsti, sorti, kategoriji, oznaki partije ali serije, količini, o datumu prejema ali nakupa ter o njegovem izvoru (o dobavitelju tega materiala ali o mestu pridelave),
– voditi mora evidence o pridelavi razmnoževalnega materiala in sadik: o vrsti, sorti, kategoriji in količini materiala, pridobljenega ali pridelanega v matičnem nasadu, in o vrsti, sorti, kategoriji in količini sadik, pridelanih v drevesnici,
– voditi mora evidence o sestavi posameznih pošiljk razmnoževalnega materiala in sadik, ki jih proda ali odda: o vrsti, sorti, kategoriji, oznaki partije ali serije, o količini in datumu prodaje ali oddaje. Če dobavitelj pred trženjem združi ali pomeša partije ali serije razmnoževalnega materiala ali sadik različnega izvora, mora evidenca o sestavi take pošiljke vsebovati podatke o količini ali številu razmnoževalnega materiala ali sadik posameznih partij ali serij, ki sestavljajo združeno partijo ali serijo.
(3) Dobavitelj, ki za razmnoževalni material in sadike kategorije CAC material izdaja potrdila in etikete dobavitelja v skladu z 9. členom tega pravilnika, mora voditi evidence o izdanih potrdilih in etiketah dobavitelja.
(4) Dobavitelj mora evidence iz druge, četrte, osme, devete in desete alinee drugega odstavka tega člena, v primeru iz prejšnjega odstavka pa tudi evidnce o izdanih etiketah in potrdilih dobavitelja, ter dokazila, na podlagi katerih vodi evidence, hraniti najmanj tri leta po preteku koledarskega leta, v katerem so evidence in dokazila nastali.
(5) Dobavitelju, katerega dejavnost je izključno trženje razmnoževalnega materiala in sadik, ni potrebno izpolnjevati obveznosti iz prve, druge, tretje, četrte, osme in devete alinee drugega odstavka tega člena ter iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika. Ne glede na prej navedeno pa mora dobavitelj voditi evidence o nabavi in o prodaji ali oddaji razmnoževalnega materiala in sadik: o vrsti, sorti, kategoriji, oznaki partije ali serije, o količini in datumu nabave in prodaje ali oddaje.

(1) Razmnoževalni material in sadike kategorije CAC material se lahko tržijo, če:
– je dobavitelj prijavil pridelavo le-teh pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju in je pristojni fitosanitarni inšpektor izvedel nadzor pri dobavitelju v skladu z 11. členom tega pravilnika,
– glede kakovosti, zdravstvenega stanja in sortne pristnosti, v primeru podlag, ki ne pripadajo sorti, pa glede vrstne pristnosti, izpolnjujejo zahteve, določene s tem pravilnikom za kategorijo CAC material,
– so izpolnjene zahteve glede sorte iz 7. člena tega pravilnika in
– so pakirani in označeni kot določa ta pravilnik za CAC material.
(2) Uradno potrjeni razmnoževalni material in sadike kategorije izvorni material, osnovni material in certificiran material se lahko tržijo, če jih je organ za potrjevanje uradno potrdil v eno od prej navedenih kategorij ter zanje izdal potrdilo o uradni potrditvi in uradne etikete iz 13. člena tega pravilnika.
(3) Organ za potrjevanje uradno potrdi razmnoževalni material in sadike, če:
– so bili pridelani v skladu s certifikacijsko shemo, določeno s tem pravilnikom za posamezno vrsto sadnih rastlin,
– so izpolnjene zahteve glede sorte iz prvega ali četrtega odstavka 7. člena tega pravilnika,
– razmnoževalni material in sadike glede kakovosti, zdravstvenega stanja, in sortne pristnosti, v primeru podlag, ki ne pripadajo sorti, pa glede vrstne pristnosti, izpolnjujejo zahteve za uradno potrditev za eno od naslednjih kategorij: izvorni material, osnovni material ali certificiran material,
– so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo izdajo rastlinskih potnih listov.
(4) Zahteve iz prejšnjega odstavka morajo biti uradno ugotovljene v postopku uradne potrditve.
(5) Poleg zahtev iz tega člena morajo razmnoževalni material in sadike glede zdravstvenega stanja izpolnjevati tudi zahteve v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.

(1) Razmnoževalni material in sadike se lahko tržijo, če pripadajo sorti, ki je splošno znana in zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo novih sort rastlin, oziroma vpisana v sortno listo v skladu s predpisi, ki urejajo vpis sorte v sortno listo.
(2) Razmnoževalni material in sadike kategorije CAC material se lahko tržijo tudi, če ne pripadajo sorti iz prejšnjega odstavka, vendar pa mora v tem primeru dobavitelj za te sorte zagotoviti opis v skladu s prilogo 5, ki je sestavni del tega pravilnika, in jih vključiti v seznam sort, ki ga vodi dobavitelj.
(3) V seznamu sort iz prejšnjega odstavka mora dobavitelj za vsako sorto voditi naslednje podatke:
– ime sorte, skupaj z njenimi splošno znanimi sinonimi, kjer obstajajo; ime sorte, ki ga dobavitelj vpiše v seznam sort, ne sme biti v nasprotju s predpisi, ki urejajo zahteve glede ustreznosti imena sorte;
– o vzdrževanju sorte in o uporabljeni tehniki razmnoževanja;
– opis sorte glede na lastnosti sorte in na stopnje njihovega izražanja v skladu s prilogo 5 tega pravilnika;
– če je mogoče tudi navedbe bistvenih lastnosti, po katerih se sorta razlikuje od sort, ki so ji najbolj podobne.
(4) Ne glede na določbe tega člena se lahko podlage uradno potrdijo oziroma tržijo tudi, če ne pripadajo nobeni sorti. V tem primeru morajo biti podlage označene najmanj z imenom vrste ali medvrstnega križanca.

(1) Razmnoževalni material in sadike kategorije CAC material glede zdravstvenega stanja izpolnjujejo zahteve iz druge alinee prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, če:
– se pridelujejo na zemljišču, na katerem so bili pred sajenjem uradno odvzeti vzorci zemlje in je bilo s testiranjem v imenovanem laboratoriju ugotovljeno, da v zemljišču niso prisotne ogorčice vrste Globodera pallida (Stone, 1973) Behrens, 1975 in Globodera rostochiensis (Wollenweber, 1923) Behrens, 1975,
– izvirajo iz razmnoževalnega materiala, za katerega je bilo na podlagi vsakoletnih najmanj vizualnih pregledov med rastjo ugotovljeno, da je brez škodljivih organizmov iz prilog 3 in 4 tega pravilnika,
– je bilo najmanj na podlagi vizualnih pregledov med rastjo ugotovljeno, da so brez škodljivih organizmov iz priloge 3 tega pravilnika ali da ne kažejo znakov njihove prisotnosti,
– je bilo najmanj na podlagi vizualnih pregledov med rastjo ugotovljeno, da so praktično brez škodljivih organizmov iz priloge 4 tega pravilnika in da ne kažejo znakov prisotnosti drugih škodljivih organizmov, ki bi vplivali na kakovost oziroma zmanjšali uporabno vrednost razmnoževalnega materiala in sadik,
– so na trgu brez vidnih znakov prisotnosti škodljivih organizmov iz prilog 3 in 4 tega pravilnika.
(2) Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka mora CAC material sadnih rastlin iz rodu Citrus L. izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
– izvirati mora iz materiala, ki je bil pregledan in posamično testiran na viruse in virusom podobne organizme iz priloge 4 tega pravilnika, in za katerega je bilo na podlagi testov ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi,
– biti mora pregledan na viruse, virusom podobne organizme in virusne bolezni iz priloge 4 tega pravilnika, in ugotovljeno mora biti, da je od začetka zadnje rastne dobe brez navedenih škodljivih organizmov,
– v primeru cepljenih sadik mora biti cepljen na podlage, ki so odporne na viroide.
(3) Poleg zahtev iz prvega odstavka tega člena mora CAC material sadnih rastlin vrste Malus Mill. izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
– izvirati mora neposredno iz materiala, ki je bil v zadnjih šestih rastnih dobah vsaj enkrat uradno testiran na Apple proliferation fitoplazma Seemüller et al., 1994 in za katerega je bilo na podlagi testov ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom,
– v nasadu, v katerem se vzdržuje material iz prejšnje alinee, in na rastlinah v neposredni bližini tega nasada zadnje tri rastne dobe ne smejo biti opaženi znaki okužbe z Apple proliferation fitoplazma Seemüller et al., 1994.
(4) Poleg zahtev iz prvega odstavka tega člena mora CAC material vrst iz rodu Prunus L., razen CAC materiala češnje (Prunus avium L.) in višnje (Prunus cerasus L.), izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
– material, iz katerega izvira, mora biti vsako leto uradno testiran na Plum pox potyvirus in s testiranjem mora biti ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom,
– v matičnem nasadu, v katerem se vzdržuje material iz prejšnje alinee, ali na rastlinah v neposredni bližini matičnega nasada ne smejo biti opaženi znaki okužbe s Plum pox potyvirus.
(5) CAC material glede sortne ali vrstne pristnosti izpolnjuje zahteve iz druge alinee prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, če izvira iz matičnih rastlin, ki so bile najmanj enkrat v življenjski dobi pregledane glede pomoloških lastnosti in fenoloških značilnosti ter je bilo zanje ugotovljeno, da so pristne glede na sorto, v primeru podlag, ki ne pripadajo sorti, pa glede na vrsto ali medvrstni križanec.
(6) CAC material glede kakovosti izpolnjuje zahteve iz druge alinee prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, če je:
– primerne rasti in dimenzij,
– vitalen, z dobro razvitimi tistimi organi, ki so pomembni za njegovo uporabno vrednost kot razmnoževalni material ali kot sadika,
– nepoškodovan in brez drugih napak, ki lahko vplivajo na kakovost oziroma zmanjšajo njegovo uporabno vrednost,
– pri cepljenih sadikah mora biti spoj med podlago in cepičem trden in brez izboklin ali odebelitev.
(7) Vzorci za testiranja iz prve alinee prvega odstavka, prve alinee drugega odstavka, prve alinee tretjega odstavka in prve alinee četrtega odstavka tega člena morajo biti uradno odvzeti in testirani v imenovanem laboratoriju.

(1) Dobavitelj lahko trži material, ki izpolnjuje zahteve za CAC material iz tega pravilnika, če ga pred tem zapakira, označi kot CAC material z etiketami dobavitelja in opremi s potrdilom dobavitelja.
(2) Dobavitelj lahko CAC material pakira posamič ali po več kosov skupaj. Posamezno enoto pakiranja označi z etiketo dobavitelja. V tem primeru mora biti CAC material pakiran in označen tako, da je zagotovljena izvirnost pakiranja. Izvirnost pakiranja je zagotovljena, če razmnoževalnega materiala ali sadik ni mogoče jemati iz pakiranja, ne da bi bilo to opazno, ali če pakiranja ni mogoče odpreti, ne da bi se pri tem vidno poškodovala embalaža ali etiketa dobavitelja. Za pakiranje se uporabi embalažni material, ki zavaruje razmnoževalni material in sadike pred izsušitvijo, pred poškodbami zaradi nizkih temperatur in pred drugimi poškodbami pri transportu ali pri ravnanju.
(3) Dobavitelj lahko pred trženjem združi ali pomeša različne partije ali serije CAC razmnoževalnega materiala ali CAC sadik, če gre za partije ali serije iste vrste in sorte, pridelane v istem letu na istem mestu pridelave. V tem primeru mora o tem voditi evidenco v skladu z deseto alineo drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(4) Etiketa dobavitelja iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati naslednje podatke o CAC materialu:
– oznako: “ES kakovost“,
– oznako kode države: “SI“,
– oznako: “MKGP-UVRS“,
– neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
– ime, priimek in naslov ali firmo in sedež dobavitelja,
– oznako partije ali serije ali pošiljke,
– datum izdaje,
– botanično ime vrste ali medvrstnega križanca,
– ime sorte, v primeru podlag: ime sorte podlage ali njeno oznako,
– količino v enoti pakiranja,
– kategorijo: CAC material,
– v primeru uvoženega materiala: državo pridelave.
(5) Potrdilo dobavitelja iz prvega odstavka tega člena mora poleg podatkov, predpisanih za etiketo v prejšnjem odstavku, vsebovati še naslednji podatek:
– skupno količino CAC materiala v partiji ali seriji ali pošiljki.
(6) Če se za CAC material zahteva izdaja rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za izdajo rastlinskih potnih listov, je lahko potni list hkrati tudi potrdilo oziroma etiketa dobavitelja. Vendar pa morajo biti na skupnem dokumentu poleg predpisanih podatkov za potni list navedeni tudi naslednji podatki, ki morajo biti ločeni od podatkov iz rastlinskega potnega lista:
– oznaka: ES kakovost,
– ime sorte, v primeru podlag ime sorte podlage ali njena oznaka,
– kategorija: CAC material,
– v primeru uvoženega materiala: država pridelave.
(7) Na potrdilu in etiketi, ki ju dobavitelj izda za CAC material, ne sme biti oznak kot so ‘brezvirusni’, ‘na viruse testiran’, ‘b.v.’, ‘v.t.’ ali podobnih oznak, ki bi zavajale kupca glede zdravstvenega stanja tega materiala.

(1) Dobavitelju, ki dobavlja CAC material na lokalnem trgu fizičnim osebam, ki so končni uporabniki tega materiala in se poklicno ne ukvarjajo s pridelavo sadja, CAC materiala ni treba zapakirati in označiti v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena tega pravilnika. Vendar pa mora v tem primeru CAC material opremiti z naslednjimi osnovnimi podatki:
– ime, priimek in naslov ali firma in sedež dobavitelja oziroma njegova neponovljiva registrska številka,
– botanično ime vrste ali medvrstnega križanca,
– ime sorte, v primeru podlag: ime sorte podlage ali njeno oznako,
– kategorija: CAC material.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če gre za vrste sadnih rastlin iz rodov Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus L. in Pyrus L. ali za rastline drugih rodov ali vrst, gostiteljic bakterije Erwinia amylowora (Burril)Winslow et al. v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, če se njihov material uporablja za podlage v smislu drugega odstavka 2. člena tega pravilnika.

(1) Nadzor nad dobaviteljem in CAC materialom, ki ga ta dobavitelj prideluje, izvaja fitosanitarni inšpektor v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, s predpisi, ki urejajo nadzor imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, in s tem pravilnikom.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka se izvede na podlagi prijave pridelave, ki jo dobavitelj vloži vsako leto najpozneje do 30. aprila pri pristojni enoti fitosanitarne inšpekcije.
(3) Prijava iz prejšnjega odstavka, vsebuje naslednje podatke:
– o dobavitelju: neponovljivo registrsko številko vpisa v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin in o vpisu v register imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov,
– o mestu oziroma o enoti pridelave: KMG-MID številko mesta in enote pridelave,
– o objektih oziroma zemljiščih, na katerih dobavitelj prideluje C.A.C material: katastrska občina in parcelne številke, na katerih je objekt ali zemljišče, ter površina,
– o razmnoževalnem materialu, ki ga prideluje v prijavljenem objektu ali na zemljišču: o številu matičnih rastlin po vrstah in sortah, o namenu uporabe matičnih rastlin (za pridobivanje podlag, cepičev), o predvideni količini razmnoževalnega materiala, ki bo pridobljena s prijavljenih matičnih rastlin,
– o razmnoževalnem materialu, uporabljenem za pridelavo sadik v prijavljenem objektu ali na zemljišču: o vrsti, sorti in kategoriji, v primeru cepljenih sadik o podlagi, na katero se cepi sorta, o količini, o izvoru razmnoževalnega materiala (lastni, nakup, uvoz), o predvideni količini sadik, ki bodo pridelane v objektu ali na zemljišču.
(4) Če se za CAC material zahteva izdaja rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za izdajo rastlinskih potnih listov, lahko dobavitelj vloži prijavo iz drugega odstavka tega člena skupaj z vlogo za izdajanje rastlinskih potnih listov v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za izdajo rastlinskih potnih listov.
(5) Fitosanitarni inšpektor izvede nadzor najmanj dvakrat v rastni dobi in pri tem preveri, ali so izpolnjuje ne zahteve iz 5. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na dobavitelja, zlasti ali:
– dobavitelj prideluje CAC material v skladu z načrtom pridelave iz prve alinee drugega odstavka 5. člena tega pravilnika,
– dobavitelj nadzor škodljivih organizmov na rastlinah ter v objektih oziroma zemljiščih, kjer razmnoževalni material in sadne rastline prideluje ali pripravlja za trg, dejansko izvaja v skladu z načrtom pridelave,
– so bili vzorci odvzeti v skladu z načrtom pridelave: pravočasno, na tehnično pravilen način in po statistično zanesljivi metodi,
– je analizo vzorcev opravil imenovani laboratorij.
(6) Pri prvem pregledu, ki ga fitosanitarni inšpektor izvede pri dobavitelju v skladu s prvim odstavkom tega člena, preveri tudi načrt pridelave iz prve alinee drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, zlasti z vidika primernosti in zanesljivosti metod za spremljanje in nadzor škodljivih organizmov iz prilog 3 in 4 tega pravilnika, vključno z načrtom odvzema vzorcev v različnih fazah pridelave oziroma v primernih časovnih presledkih.
(7) Fitosanitarni inšpektor pri nadzoru iz prvega odstavka tega člena odvzame:
– uradne vzorce razmnoževalnega materiala in zemlje v skladu s sedmim odstavkom 8. člena tega pravilnika,
– vzorce razmnoževalnega materiala ali zemlje, če obstaja sum na okužbo s škodljivim organizmom iz priloge 3 tega pravilnika.

(1) Postopek uradne potrditve razmnoževalnega materiala in sadik vodi organ za potrjevanje na podlagi prijave dobavitelja v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin, s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, in v skladu s tem pravilnikom. Prijavo, ki vsebuje podatke iz tretjega odstavka 11. člena tega pravilnika, pridobi dobavitelj pri organu za potrjevanje.
(2) Organ za potrjevanje prijavo iz prejšnjega odstavka zavrže, če dobavitelj:
– ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika,
– prijavlja v uradno potrditev razmnoževalni material in sadike sorte, ki ne izpolnjuje pogoje iz prvega ali četrtega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(3) V postopku uradne potrditve izvede organ za potrjevanje:
– pregled, ali objekti oziroma zemljišča, kjer se pridobiva ali prideluje uradno potrjen razmnoževalni material in sadike, izpolnjujejo pogoje za pridelavo določene kategorije uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik,
– vizualne preglede zdravstvenega stanja razmnoževalnega materiala in sadik v skladu s prilogo 3 in 4 tega pravilnika, zlasti glede prisotnosti škodljivih organizmov iz četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika ter glede znakov virusnih in virozam podobnih bolezni iz priloge 2 tega pravilnika,
– vizualne preglede razmnoževalnega materiala in sadik glede možnih mutacij na podlagi fenoloških značilnosti sorte,
– odvzem vzorcev razmnoževalnega materiala, sadik ali zemlje oziroma rastnega substrata, če obstaja sum na prisotnost škodljivih organizmov iz prilog 2 ali 3 tega pravilnika,
– odvzem vzorcev razmnoževalnega materiala, sadik ali zemlje oziroma rastnega substrata za testiranje ali ponovno testiranje na prisotnost določenih virusov in virusom podobnih organizmov v skladu s certifikacijsko shemo,
– pregled evidenc in dokazil o poreklu in vzdrževanju razmnoževalnega materiala ter o pridobitvi oziroma pridelavi razmnoževalnega materiala in sadik,
– pregled zapiskov o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v objektih oziroma zemljiščih, kjer se vzdržuje oziroma pridobiva razmnoževalni material ali pridelujejo sadike, zlasti o morebitni odstranitvi rastlin ali razmnoževalnega materiala iz objekta ali nasada, oziroma o njihovem uničenju,
– pregled zapiskov o vzorčenjih, izvedenih v skladu s certifikacijsko shemo, ter poročil o rezultatih analiz oziroma testiranj odvzetih vzorcev.
(4) Organ za potrjevanje izvede preglede iz prejšnjega odstavka najmanj dvakrat letno v času, ki je najprimernejši za ugotavljanje prisotnosti škodljivih organizmov, za odvzem vzorcev rastlinskega materiala ali zemlje oziroma za preverjanje sortne pristnosti na podlagi fenoloških značilnosti sorte.
(5) Če organ za potrjevanje pri pregledih iz tretjega odstavka tega člena ugotovi okužbo ali če obstaja sum na okužbo s škodljivimi organizmi iz priloge 3 tega pravilnika, o tem nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.

(1) Za razmnoževalni material in sadike, ki izpolnjujejo zahteve za uradno potrjen material po tem pravilniku, izda organ za potrjevanje potrdilo o uradni potrditvi in uradne etikete, ki so hkrati rastlinski potni list v skladu s predpisom, ki ureja izdajo rastlinskih potnih listov. Število izdanih uradnih etiket mora ustrezati količini pridelanega uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik.
(2) Uradna etiketa iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
– oznako: Rastlinski potni list RS,
– oznako: ES kakovost,
– oznako kode države: SI,
– oznako organa za potrjevanje,
– oznako partije ali serije,
– botanično ime vrste ali medvrstnega križanca,
– ime sorte, za podlage: ime sorte podlage ali njeno oznako, za cepljene sadike: ime sorte in ime ali oznako podlage,
– datum izdaje,
– količino v enoti pakiranja,
– kategorijo, v primeru osnovnega materiala tudi stopnjo,
– oznako zdravstvenega statusa (‘b.v.’ ali ‘v.t.’)
(3) Uradna etiketa iz prvega odstavka tega člena mora biti iz primernega materiala, odpornega na vlago. Podatki na etiketi morajo biti natisnjeni z neizbrisljivo, fotostabilno barvo. Za izvorni material mora biti uradna etiketa bele barve z vijolično črto, za osnovni material bele barve in za certificiran material modre barve. Uradna etiketa mora biti zaporedno oštevilčena. Velikost uradne etikete mora biti najmanj 2,5 cm x 20 cm.
(4) Potrdilo o uradni potrditvi iz prvega odstavka tega člena vsebuje poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena še naslednje podatke:
– skupno količino uradno potrjenega materiala in sadik v partiji ali seriji,
– število izdanih uradnih etiket, vključno s serijskimi številkami etiket.

(1) Uradno potrjen razmnoževalni material in sadike morajo biti na trgu označeni z uradno etiketo.
(2) Glede pakiranja se za uradno potrjeni razmnoževalni material in sadike uporabljajo določbe drugega odstavka 9. člena tega pravilnika.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek pa morajo biti:
– podlage pakirane v snopih po 25, 50 ali 100 kosov ali v kontejnerjih po 60 kosov,
– razmnoževalni material, kot so poganjki, šibe in cepiči, pakirani v snopih po 100, 500 ali 1000 očes oziroma manj, če je pošiljka manjša,
– sadike posamično pakirane in označene.

(1) Na podlagi obvestila o prejetih prijavah za uradno potrditev iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, ki ga mora organ za potrjevanje posredovati upravi in pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju vsako leto najpozneje do 15. maja, lahko fitosanitarni inšpektor izvede naključni nadzor dobaviteljev uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik.
(2) Fitosanitarni inšpektor izvede nadzor iz prejšnjega odstavka v obsegu, ki je glede na stopnjo tveganja za posamezni škodljivi organizem določen s programom nadzora in spremljanja škodljivih organizmov v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.

(1) Certifikacijske sheme se določijo za naslednje vrste sadnih rastlin:
– jablano (Malus Mill.), hruško (Pyrus communis L.) in kutino (Cydonia Mill.);
– sadne vrste iz rodu Prunus L.: češnjo (Prunus avium L), višnjo (Prunus cerasus L.), breskev in nektarino (Prunus persica (L.) Batsch), slivo in češpljo (Prunus domestica L.), kitajsko-japonsko slivo (Prunus salicina Lindl.) in marelico (Prunus armeniaca L.);
– oljko (Olea europaea L.).
(2) Certifikacijske sheme iz prejšnjega odstavka podrobneje določajo postopke za pridelavo uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati objekti oziroma zemljišča za pridelavo določene kategorije razmnoževalnega materiala in sadik, ter zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uradno potrditev posamezne kategorije tega materiala in sadik, za naslednje faze:
– odbira rastlin kandidatk za izvorne matične rastline,
– pridobivanje oziroma pridelava izvornih matičnih rastlin,
– vzdrževanje izvornih matičnih rastlin,
– pridobivanje in vzdrževanje osnovnih matičnih rastlin,
– pridelava certificiranih sadik.

(1) V primeru sorte se v proizvodnem nasadu, v kolekcijskem nasadu ali poskusnem sortnem nasadu odberejo rastline, ki imajo za sorto značilne pomološke in druge lastnosti, pomembne za pridelavo; odbrane rastline morajo biti na videz zdrave.
(2) V primeru vegetativno razmnoženih podlag se v zarodišču podlag ali v poskusnem sortnem nasadu odberejo na videz zdrave in močne rastline z znanimi lastnostmi.
(3) V primeru podlag iz sejancev se rastline kandidatke za pridobivanje semena po možnosti izberejo v območjih, kjer se ne pojavljajo viroidi sadnih rastlin. Rastline kandidatke morajo biti na videz brez znakov virusnih bolezni. Rastline, vzgojene iz semena teh rastlin kandidatk, morajo biti čim bolj izenačene in močne, podobno kot vegetativno razmnožene podlage.

(1) Razmnoževalni material odbranih rastlin kandidatk za izvorne matične rastline (v nadaljnjem besedilu: rastline kandidatke) se posadi posamič v lonce v steriliziran rastni substrat in označi. V primeru razmnoževalnega materiala sorte se le-ta cepi na podlage, ki morajo biti uradno potrjene v kategorijo izvorni material.
(2) Rastline kandidatke se posamično testira na viruse in virusom podobne organizme, navedene v prilogi 2 tega pravilnika v stolpcu “‘b.v.’ material“ ali v stolpcu “‘v.t.’ material“. Pred testiranjem se lahko na rastlinah kandidatkah izvedejo postopki za odstranitev (eliminacijo) škodljivih organizmov (npr. termo terapija).
(3) Rastline kandidatke se ves čas testiranja vzdržuje v izoliranem rastlinjaku, ločeno od izvornega materiala v pogojih, v katerih ni mogoča okužba preko stikov korenin, s cvetnim prahom, z zračnimi ali talnimi vektorji (rastlinjak mora imeti protiinsektno zaščito). Testiranje na viruse in virusom podobne organizme iz priloge 2 tega pravilnika se izvede v skladu z metodami, določenimi v certifikacijskih shemah Evropske in mediteranske organizacije za zdravstveno varstvo rastlin (European and Mediterranean Plant Protection Organization, EPPO), ki so dostopni na vpogled na upravi.
(4) Pri rastlinah kandidatkah se v času testiranja izvedejo vizualni pregledi na ostale škodljive organizme iz prilog 3 in 4 tega pravilnika, zlasti:
– pri jablani (Malus Mill.), hruški (Pyrus communis L.) in kutini (Cydonia Mill.) na: Agrobacterium tumefaciens [Rhizobium radiobacter (Beijerinck & van Delden 1902) Young et al. 2001], Erwinia amylovora (Burril)Winslow et al., Pseudomonas spp., Armillariella mellea (Vahl) P. Kumm., Chondrostereum purpureum (Pers.) Pouzar, Glomerella cingulata (Stonem.) Spauld. & Schrenk, Pezicula malicorticis (H.Jackson) Nannf., Pezicula alba Guthrie, Nectria galligena Bres., Phytophthora cactorum (Lebert & Cohn) Schröter, Roessleria pallida, Verticillium spp., Quadraspidiotus perniciosus [Diaspidiotus perniciosus (Comstock, 1881)] in Eriosoma lanigerum (Hausmann, 1802);
– pri češnji (Prunus avium L), višnji (Prunus cerasus L.), breskvi in nektarini (Prunus persica (L.) Batsch), slivi in češplji (Prunus domestica L.) in kitajsko-japonski slivi (Prunus salicina Lindl.) na: Agrobacterium tumefaciens [Rhizobium radiobacter (Beijerinck & van Delden 1902) Young et al. 2001], Pseudomonas syringae pv. morsprunorum (Wormald 1931) Young et al. 1978, Xantomonas arboricola pv. pruni (Smith 1903) Vauterin et al. 1995, Phytophthora cactorum (Lebert & Cohn) Schröter in Quadraspidiotus perniciosus [Diaspidiotus perniciosus (Comstock, 1881)];
– pri marelici (Prunus armeniaca L.) na: Agrobacterium tumefaciens [Rhizobium radiobacter (Beijerinck & van Delden 1902) Young et al. 2001], Pseudomonas syringae pv. morsprunorum (Wormald 1931) Young et al. 1978, Pseudomonas syringae pv. syringae van Hall 1902, Pseudomonas viridiflava (Burkholder 1930) Dowson 1939, Xantomonas arboricola pv. pruni (Smith 1903) Vauterin et al. 1995, Phytophthora cactorum (Lebert & Cohn) Schröter in Quadraspidiotus perniciosus [Diaspidiotus perniciosus (Comstock, 1881)];
– pri oljki (Olea europaea L.) na: Verticillium dahliae Kleb., Pseudomonas syringae subsp. savastanoi (ex Smith 1908) Gardan et al. 1992, Eusophera pinguis in Saissetia oleae (Olivier, 1791).
(5) Rastline kandidatke, za katere se s testiranjem ugotovi, da so brez virusov in virusom podobnih škodljivih organizmov, navedenih v prilogi 2 tega pravilnika v stolpcu “‘b.v.’ material“ ali v stolpcu “‘v.t.’ material“, in ki so tudi brez drugih škodljivih organizmov iz prilog 3 in 4 tega pravilnika, se vključijo v kolekcijo izvornih matičnih rastlin.

(1) Izvorne matične rastline se, razen rastlin za pridobivanje semena za vzgojo podlag iz semena, vzdržujejo v rastlinjaku v steriliziranem rastnem substratu v posodah, izolirano od tal, in v pogojih, v katerih ni mogoča okužba preko stikov korenin, s cvetnim prahom, z zračnimi ali talnimi vektorji. Vzdržuje se omejeno število izvornih matičnih rastlin vsake sorte. Vsaka izvorna matična rastlina mora biti označena, da se zagotovi sledljivost.
(2) Rastlinjak, v katerem se vzdržujejo izvorne matične rastline, mora imeti protiinsektno zaščito, ki onemogoča vstop insektom, prenašalcem virusov in virusom podobnih škodljivih organizmov. Opremljen mora biti s predprostorom oziroma z dvojnim vhodom ter varen pred površinskimi in meteornimi vodami.
(3) Za preprečevanje okužb preko cvetnega prahu se izvorne matične rastline vzdržuje tako, da je cvetenje onemogočeno.
(4) Vsaka izvorna matična rastlina mora biti preverjena glede sortne pristnosti, ki se izvede tako, da se od vsake izvorne matične rastline vegetativno razmnoži najmanj tri rastline, ki se jih med vegetacijo opazuje v referenčnem kolekcijskem nasadu, ločenem od lokacije, kjer se vzdržujejo izvorne matične rastline.
(5) Vse izvorne matične rastline se mora stalno vizualno pregledovati na prisotnost škodljivih organizmov iz prilog 3 in 4 tega pravilnika, ter na morebitne mutacije in najmanj enkrat v življenjski dobi ponovno testirati na viruse in virusom podobne škodljive organizme, navedene v prilogi 2 tega pravilnika v stolpcu “‘b.v.’ material“ ali v stolpcu “‘v.t.’ material“.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek pa je priporočljivo vse izvorne matične rastline iz rodu Prunus L. vsako leto testirati na prisotnost naslednjih virusov: Prunus necrotic ringspot ilarvirus, Prune dwarf ilarvirus, Plum pox potyvirus in Apple mosaic ilarvirus.
(7) Če se pri vizualnih pregledih oziroma na podlagi rezultatov testiranja odvzetih vzorcev ugotovi, da izvorna matična rastlina kaže znake okužb ali da je okužena s škodljivimi organizmi iz prilog 2, 3 ali 4, jo je treba nemudoma odstraniti iz rastlinjaka, kjer se vzdržujejo izvorne matične rastline. V primeru okužbe ali suma na okužbo s karantenskim škodljivim organizmom iz priloge 3 tega pravilnika je treba tako izvorno matično rastlino izolirati in o tem nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(8) Del razmnoževalnega materiala vsake izvorne matične rastline se lahko shrani v laboratoriju v ‘in vitro’ pogojih kot rezervni izvorni material. V tem primeru je treba ta material, potem ko zapusti ‘in vitro’ pogoje, ponovno preveriti glede sortne pristnosti.

(1) Osnovne matične rastline I. stopnje se pridobijo tako, da se material, pridobljen od izvornih matičnih rastlin, cepi na vegetativno razmnožene podlage, ki so enake kategorije, ali na sejance, vzgojene v pogojih za vzdrževanje izvornih matičnih rastlin, določenih v prejšnjem členu, iz semena, pridobljenega od izvornih matičnih rastlin.
(2) Osnovne matične rastline II. stopnje se pridobijo tako, da se material, pridobljen od osnovnih matičnih rastlin I. stopnje, cepi na vegetativno razmnožene podlage, ki so najmanj enake kategorije, ali na sejance, vzgojene v pogojih, v katerih se vzdržujejo osnovne matične rastline, iz semena, pridobljenega od izvornih matičnih rastlin. V primeru rastlin iz rodu Prunus L. se lahko cepi tudi na sejance, vzgojene iz uradno pregledanega certificiranega semena iz četrtega odstavka 21. člena tega pravilnika, če so bile osnovne matične rastline, od katerih se pridobiva seme, od drugih rastlin iz rodu Prunus L. oddaljene najmanj 300 m, in če so bili sejanci vzgojeni najmanj v pogojih, v katerih se vzdržujejo osnovne matične rastline.
(3) Osnovne matične rastline se posadi na zemljišču, na katerem najmanj 4 leta niso rasle sadne rastline. Na zemljišču morajo biti pred sajenjem uradno odvzeti vzorci zemlje in s testiranjem v imenovanem laboratoriju mora biti ugotovljeno, da v zemljišču niso prisotne ogorčice vrst Globodera pallida (Stone, 1973) Behrens, 1975 in Globodera rostochiensis (Wollenweber, 1923) Behrens, 1975.
(4) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo biti glede zemljišča, na katerega se posadijo osnovne matične rastline, pri posameznem rodu ali vrsti sadnih rastlin izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
– osnovne matične rastline jablane (Malus Mill.), hruške (Pyrus communis L.) in kutine (Cydonia Mill.) morajo biti sajene na zemljišču, kjer v varovalnem pasu 1000 m okrog zemljišča ne rastejo rastline gostiteljice Erwinia amylovora (Burril) Winslow et al.; če so gostiteljske rastline Erwinia amylovora (Burril) Winslow et al. prisotne, morajo biti brez tega škodljivega organizma;
– osnovne matične rastline sadnih vrst iz rodu Prunus L. morajo biti sajene na zemljišču, ki je bilo predhodno testirano na prisotnost ogorčic, prenašalk virusnih bolezni, iz rodov Longidorus in Xiphinema. Okoli zemljišča v varovalnem pasu 1000 m ne sme biti rastlin, gostiteljic Plum pox potyvirusa. Če so rastline gostiteljice Plum pox potyvirusa v varovalnem pasu prisotne, morajo biti brez tega škodljivega organizma;
– osnovne matične rastline oljke (Olea europaea L.) morajo biti sajene na zemljišču, ki je bilo predhodno testirano na prisotnost škodljivih organizmov Xiphinema diversicaudatum (Micoletzky, 1927) Thorne, 1939 in Verticillium dahliae Kleb.. Okoli zemljišča, na katerem je nasad osnovnih matičnih rastlin, mora biti najmanj 20-metrski varovalni pas, v katerem ne sme biti drugih rastlin vrste Olea europaea L.. Da se preprečijo možne ponovne okužbe, mora biti v primeru namakanja voda, ki se uporablja za namakanje, filtrirana.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega ostavka je lahko varovalni pas okoli nasada osnovnih matičnih rastlin manjši, če se osnovne matične rastline posadijo v mrežnikih. V tem primeru mora biti varovalni pas najmanj:
– 250 m, pri jablani (Malus Mill.) in pri sadnih vrstah iz rodu Prunus L.,
– 10 m, pri oljki (Olea europaea L.).
(6) Nasad osnovnih matičnih rastlin mora biti homogeno zasajen. Osnovne matične rastline, posajene v enem nasadu osnovnih matičnih rastlin, morajo biti iste stopnje. Nasad osnovnih matičnih rastlin mora obkrožati najmanj 3 m čistega pasu, brez rastlinskega pokrova; če je 3-metrski pas zatravljen, mora biti stalno košen.
(7) V osnovnem matičnem nasadu za pridelavo cepičev morajo biti sadne vrste in sorte sajene v ločenih vrstah. Če je v posamezni vrsti posajenih več različnih sadnih vrst ali sort, mora biti razdalja med njimi dvojna. Vsaka osnovna matična rastlina mora biti v nasadu označena, da se zagotovi sledljivost.
(8) V osnovnem matičnem nasadu za pridelavo podlag ali semena morajo biti sadne vrste in sorte obvezno sajene v ločenih vrstah.
(9) Vse osnovne matične rastline se mora stalno vizualno pregledovati na prisotnost škodljivih organizmov iz prilog 2, 3, in 4 tega pravilnika, ter na morebitne mutacije.
(10) Poleg vizualnih pregledov iz prejšnjega odstavka se vsako leto odvzame vzorce rastlin za ponovno testiranje na prisotnost virusov in virusom podobnih organizmov, navedenih v stolpcu “Ponovno testiranje“ iz priloge 2 tega pravilnika:
– v osnovnem matičnem nasadu I. stopnje, namenjenem za pridelavo cepičev: od največ 20% matičnih rastlin,
– v osnovnem matičnem nasadu II. stopnje, namenjenem za pridelavo cepičev: od največ 10% matičnih rastlin,
– v osnovnem matičnem nasadu I. stopnje, namenjenem za pridelavo podlag in semena: reprezentativni vzorec od največ 10% posajenih matičnih podlag,
– v osnovnem matičnem nasadu II. stopnje, namenjenem za pridelavo podlag in semena: reprezentativni vzorec od 1 do 5% posajenih matičnih podlag.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek pa morajo biti vse osnovne matične rastline iz rodu Prunus L., razen češnje (Prunus avium L.) in višnje (Prunus cerasus L.) vsako leto uradno testirane na Plum pox potyvirus v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje tega škodljivega organizma.
(12) Osnovne matične rastline za pridobivanje cepičev se praviloma vzdržuje tako, da se prepreči cvetenje. Vendar pa se za preveritev sortne pristnosti osnovnih matičnih rastlin najmanj eno leto, čim prej v življenjski dobi osnovne matične rastline, pusti pridelek ter opravi pomološko kontrolo pridelka, vsako leto pa se preveri fenološke značilnosti sorte. V primeru genetsko nestabilnih sort se pomološko kontrolo pridelka in pregled fenoloških značilnosti sorte opravlja vsako leto.
(13) Če se pri vizualnih pregledih oziroma na podlagi rezultatov testiranja odvzetih vzorcev ugotovi, da osnovna matična rastlina ni sortno pristna, oziroma da kaže znake okužb ali da je okužena z virusom ali virusom podobnim organizmom iz priloge 2 tega pravilnika, s škodljivim organizmom iz četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika ali z drugim škodljivim organizmom, navedenim v prilogi 3 tega pravilnika, jo je treba nemudoma odstraniti iz nasada, kjer se vzdržujejo osnovne matične rastline. V primeru okužbe ali suma na okužbo s karantenskim škodljivim organizmom iz priloge 3 tega pravilnika je treba o tem nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(14) Na mesta, kjer so bile matične rastline odstranjene, najmanj dve rastni dobi ni mogoče ponovno zasaditi z novimi matičnimi rastlinami.

(1) Certificirane sadike se pridelajo v drevesnici iz razmnoževalnega materiala, pridobljenega praviloma od osnovnih matičnih rastlin II. stopnje, lahko pa tudi od osnovnih matičnih rastlin I. stopnje.
(2) V certificirane sadike, ki se cepijo, se pridelajo tako, da se razmnoževalni material, pridobljen od osnovnih matičnih rastlin, cepi na vegetativno razmnožene podlage najmanj enake kategorije ali na podlage, ki so bile pridelane iz certificiranega semena (v nadaljnjem besedilu: certificirane podlage).
(3) Certificirane podlage se pridelajo:
– v osnovnem matičnem nasadu, namenjenem za pridelavo podlag, od osnovnih matičnih rastlin, ki so praviloma II. stopnje, lahko pa so tudi I. stopnje, ali
– v drevesnici, ki mora izpolnjevati najmanj pogoje, določene za pridelavo certificiranih sadik, iz razmnoževalnega materiala, pridobljenega od osnovnih matičnih rastlin, ali iz certificiranega semena.
(4) Certificirano seme sadnih rastlin iz rodu Prunus L. se prideluje v osnovnem matičnem nasadu, namenjenem za pridelavo podlag, od osnovnih matičnih rastlin, ki morajo biti med rastjo pregledane, kot določa 20. člen tega pravilnika. Seme mora biti testirano na viruse, ki se prenašajo s semenom.
(5) Zemljišče, kjer bo drevesnica za pridelavo certificiranih sadik ali podlag, mora izpolnjevati pogoje iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega pravilnika.
(6) Drevesnica, kjer se pridelujejo certificirane sadike ali podlage, mora biti ločena od površin, na katerih se gojijo sadne rastline (sadovnjaki) in od drevesnic, v katerih se pridelujejo sadike kategorije CAC material. Obkrožati jo mora najmanj 2 m čistega pasu, brez rastlinskega pokrova; če je 2-metrski pas zatravljen, mora biti stalno košen.
(7) V drevesnici morajo biti sadike homogeno zasajene. Sadne vrste ali sorte morajo biti posajene v ločenih vrstah. Če je v posamezni vrsti posajenih več različnih sadnih vrst ali sort, mora biti razdalja med njimi najmanj 2 m. Vsak začetek nove sadne vrste ali sorte mora biti označen.
(8) Sadike in podlage se v drevesnici med rastjo vizualno pregledujejo na prisotnost škodljivih organizmov iz prilog 2, 3, in 4 tega pravilnika. Rastline, ki kažejo znake okužbe ali ki so okužene z virusom ali virusom podobnim organizmom iz priloge 2, s škodljivim organizmom iz četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika ali z drugim škodljivim organizmom, navedenim v prilogi 3 tega pravilnika, je treba nemudoma odstraniti iz drevesnice. V primeru okužbe ali suma na okužbo s karantenskim škodljivim organizmom iz priloge 3 tega pravilnika je treba o tem nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(9) Sadike se v drevesnici med rastjo vizualno pregledujejo tudi glede sortne pristnosti na podlagi fenoloških lastnosti. Sortno netipične sadike se odstranijo.

(1) Dobavitelj, ki namerava pridelovati uradno potrjen razmnoževalni material in sadike v novem objektu ali zemljišču, mora prijavi iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, ki jo vloži najpozneje do 15. septembra v letu pred načrtovano zasaditvijo nasada, priložiti:
– kopijo katastrskega načrta z natančno označenimi objekti oziroma zemljišči, namenjenimi zasaditvi, in varovalnim pasom v skladu z 20. oziroma 21. členom tega pravilnika,
– v primeru osnovnega ali certificiranega materiala pa tudi izjavo, da na prijavljenih zemljiščih najmanj 4 leta niso rasle sadne rastline.
(2) Organ za potrjevanje opravi pregled, s katerim preveri, ali prijavljeni objekti oziroma zemljišča, skupaj s pripadajočim varovalnim pasom, izpolnjujejo pogoje iz 20. oziroma 21. člena tega pravilnika in na prijavljenih zemljiščih odvzame vzorce zemlje na testiranje prisotnosti ogorčic vrste Globodera pallida (Stone, 1973) Behrens, 1975 in Globodera rostochiensis (Wollenweber, 1923) Behrens, 1975, v primeru sadnih rastlin iz rodu Prunus L. pa tudi na prisotnost ogorčic, prenašalk virusnih bolezni, iz rodov Longidorus in Xiphinema in v primeru oljke (Olea europaea L.) na prisotnost škodljivih organizmov Xiphinema diversicaudatum (Micoletzky, 1927) Thorne, 1939 in Verticillium dahliae Kleb..
(3) Če organ za potrjevanje na podlagi pregleda in rezultatov testiranj vzorcev zemlje iz prejšnjega odstavka ugotovi, da prijavljeni objekti oziroma zemljišča ne izpolnjujejo pogojev iz 20. oziroma 21. člena tega pravilnika, z odločbo zavrne uradno potrditev.

(1) Dobavitelj, ki vzdržuje izvorne matične rastline in od njih pridobiva razmnoževalni material, mora vsako leto najpozneje do 30. aprila vložiti pri organu za potrjevanje prijavo iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika.
(2) Organ za potrjevanje izvede preglede v skladu z 12. členom tega pravilnika.
(3) Če organ za potrjevanje ugotovi, da so bile izvorne matične rastline pridobljene v skladu s 17. in 18. členom tega pravilnika, da so brez škodljivih organizmov iz prilog 2, 3 in 4 tega pravilnika, da so sortno pristne in da rastlinjak ali drug objekt, v katerem se vzdržujejo izvorne matične rastline, izpolnjuje pogoje iz 19. člena tega pravilnika, uradno potrdi izvorne matične rastline.
(4) Če dobavitelj premešča ali trži material, pridobljen od izvornih matičnih rastlin, ki so bile uradno potrjene v skladu s prejšnjim odstavkom, mu organ za potrjevanje na njegovo zahtevo izda potrdilo o uradni potrditvi razmnoževalnega materiala in ustrezno število uradnih etiket za kategorijo osnovni razmnoževalni material I. stopnje. Organ za potrjevanje nadzira označevanje osnovnega razmnoževalnega materiala I. stopnje, za katerega je izdal uradne etikete.

(1) Dobavitelj, ki vzdržuje osnovne matične rastline in od njih pridobiva razmnoževalni material, mora vsako leto najpozneje do 30. aprila vložiti pri organu za potrjevanje prijavo iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika.
(2) Organ za potrjevanje izvede preglede v skladu z 12. členom tega pravilnika in pri tem tudi primerja evidence iz šeste alinee tretjega odstavka 12. člena tega pravilnika z dejanskim stanjem v nasadu osnovnih matičnih rastlin, preveri tudi morebitna prazna mesta v nasadu osnovnih matičnih rastlin ter morebitne nove zasaditve. Če ugotovi prazna mesta oziroma nove zasaditve, mora v zapiskih o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v objektih oziroma zemljiščih iz sedme alinee tretjega odstavka 12. člena tega pravilnika, ugotoviti razloge za prazna mesta oziroma nove zasaditve.
(3) Organ za potrjevanje uradno potrdi osnovne matične rastline, če v postopku uradne potrditve ugotovi:
– da so bile osnovne matične rastline pridobljene v skladu z 20. členom tega pravilnika,
– da so brez škodljivih organizmov iz prilog 2, 3 in 4 tega pravilnika,
– da so sortno pristne in
– da objekt ali zemljišče, kjer se vzdržujejo osnovne matične rastline, izpolnjuje pogoje iz 20. člena tega pravilnika.
(4) Če dobavitelj premešča ali trži material, pridobljen od osnovnih matičnih rastlin, potrjenih v skladu s prejšnjim odstavkom, mu organ za potrjevanje na njegovo zahtevo izda potrdilo o uradni potrditvi in ustrezno število uradnih etiket:
– za razmnoževalni material, pridobljen od osnovnih matičnih rastlin I. stopnje: etikete za kategorijo osnovni razmnoževalni material II. stopnje,
– za razmnoževalni material, pridobljen od osnovnih matičnih rastlin II. stopnje: etikete za kategorijo certificiran razmnoževalni material.
(5) Organ za potrjevanje nadzira označevanje osnovnega razmnoževalnega materiala II. stopnje in certificiranega razmnoževalnega materiala, za katerega je izdal uradne etikete.
(6) Osnovne matične rastline se lahko uradno potrjujejo in kot uradno potrjene uporabljajo za pridobivanje uradno potrjenega razmnoževalnega materiala največ:
– 20 let od posaditve v matičnem nasadu: pri jablani (Malus Mill.), hruški (Pyrus communis L.) in kutini (Cydonia Mill.); ter oljki (Olea europaea L.),
– 15 let od posaditve v matičnem nasadu pri sadnih vrstah iz rodu Prunus L..

(1) Dobavitelj, ki prideluje certificirane sadike, mora prijavo iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika vložiti pri organu za potrjevanje najpozneje do 30. aprila tekočega leta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora dobavitelj organu za potrjevanje dopolniti prijavo s podatki o izvedenem cepljenju, in sicer:
– do 30. junija v primeru pridelave formirane sadike ter za sadike, cepljene na živo oko s spomladanskim cepljenjem,
– do 15. oktobra v primeru pridelave sadik, cepljenih na speče oko, ki se bodo tržile kot take.
(3) Dobavitelj mora organu za potrjevanje sporočiti datum začetka izkopa sadik ali podlag in lokacije delovišč oziroma skladišč za shranjevanje najmanj 10 dni pred načrtovanim izkopom.
(4) Organ za potrjevanje izvede preglede v skladu z 12. členom tega pravilnika. Pri tem preveri zlasti potrdila o uradni potrditvi razmnoževalnega materiala, uporabljenega pri cepljenju ali pri pridelavi podlag, primerja evidence iz šeste alinee tretjega odstavka 12. člena tega pravilnika z dejanskim stanjem v drevesnici, preveri tudi morebitna prazna mesta v drevesnici ter morebitne nove zasaditve. Če ugotovi prazna mesta oziroma nove zasaditve, mora v zapiskih o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v drevesnici v skladu s sedmo alineo tretjega odstavka 12. člena tega pravilnika, ugotoviti razloge za prazna mesta oziroma nove zasaditve. Pri pregledu oceni tudi stanje in splošni videz vegetativnega razvoja sadik, zlasti razvitost tistih delov sadike, od katerih je odvisna kakovost sadik.
(5) Organ za potrjevanje uradno potrdi certificirane sadike, če v postopku uradne potrditve ugotovi, da so:
– bile certificirane sadike pridelane v skladu z 21. členom tega pravilnika,
– certificirane sadike brez škodljivih organizmov iz prilog 2, 3 in 4 tega pravilnika,
– sortno pristne.
(6) Dobavitelju, ki premešča ali trži certificirane sadike, organ za potrjevanje na njegovo zahtevo izda potrdilo o uradni potrditvi in ustrezno število uradnih etiket, najpozneje tri delovne dni pred načrtovanim izkopom iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Organ za potrjevanje nadzira označevanje certificiranih sadik, za katerega je izdal uradne etikete.

(1) Kot osnovne matične rastline I. stopnje ali osnovne matične rastline II. stopnje se lahko potrdijo matične rastline, pridobljene od razmnoževalnega materiala, ki je bil uradno potrjen v ustrezno kategorijo v drugi državi, če:
– je bil ta razmnoževalni material pridelan v državi članici Evropske unije ali drugi državi članici Evropske in mediteranske organizacije za zdravstveno varstvo rastlin v skladu s certifikacijsko shemo, določeno s predpisi te države, in v tej državi uradno potrjen v kategorijo, ki ustreza zahtevam, določenim s tem pravilnikom za kategorijo izvorni material ali osnovni material I. stopnje,
– je certifikacijska shema iz prejšnje alinee skladna s certifikacijsko shemo Evropske in mediteranske organizacije za zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: EPPO certifikacijska shema),
– se na podlagi uradnih pregledov in testiranj ugotovi, da se osnovne matične rastline iz prve alinee tega odstavka vzdržujejo v pogojih iz 20. člena tega pravilnika in da poleg zahtev za uradno potrditev, določenih v 24. členu tega pravilnika, izpolnjujejo tudi zahteve, določene v drugem do četrtem odstavku tega člena.
(2) Osnovne matične rastline I. stopnje ali osnovne matične rastline II. stopnje iz prvega odstavka tega člena se vzdržuje v nasadu osnovnih matičnih rastlin v skladu z 20. členom tega pravilnika. Vendar pa morajo biti v tem primeru matične rastline, ne glede na deseti odstavek 20. člena tega pravilnika, v prvih dveh letih po sajenju ponovno testirane najmanj na škodljive organizme, določene v stolpcu “Ponovno testiranje“ iz priloge 2 tega pravilnika.
(3) Na podlagi prijave dobavitelja iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika organ za potrjevanje ugotovi izpolnjevanje pogojev iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena ter izvede preglede in ponovno testiranje iz prejšnjega odstavka.
(4) Če organ za potrjevanje ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena in zahteve za uradno potrditev, določene s tem pravilnikom za osnovne matične rastline, potrdi matične rastline iz prvega odstavka tega člena ter razmnoževalni material, pridobljen od teh matičnih rastlin, v skladu s 24. členom tega pravilnika.
(5) Organ za potrjevanje na podlagi prijave dobavitelja iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika kot certificirane sadike potrdi sadike, pridelane iz razmnoževalnega materiala, ki je bil v drugi državi pridelan in uradno potrjen kot certificiran razmnoževalni material, če organ za potrjevanje ugotovi, da ta material izpolnjuje pogoje iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena in da so izpolnjene zahteve za uradno potrditev, določene s tem pravilnikom za certificirane sadike.

(1) Osnovne matične rastline, pridobljene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se lahko uradno potrdijo v skladu s tem pravilnikom, če:
– izvirajo iz uvoženega razmnoževalnega materiala, ki izpolnjuje pogoje iz prve in druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena,
– se vzdržujejo v pogojih iz 20. člena tega pravilnika,
– so bile v letu 2001, 2002 oziroma 2003 uradno pregledane v skladu s pravilnikom o načinu odbiranja in potrjevanja matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik (Uradni list SRS, št. 36/74), s pravilnikom o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 52/86 in 3/87-popr.), v letu 2003 pa tudi v skladu s pravilnikom o pogojih za registracijo imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva rastlin, in o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov (Uradni list RS, št. 93/01 in 117/02),
– je iz potrdil in spričeval, izdanih v skladu s predpisi iz prejšnje alinee, razvidno, da so v letu 2001, 2002 oziroma 2003 matične rastline glede zdravstvenega stanja in glede sortne pristnosti izpolnjevale zahteve iz predpisov, navedenih v prejšnji alinei, in
– so bili v primeru, da so bili odvzeti vzorci materiala matičnih rastlin za ponovno testiranje na viruse in virusom podobne organizme, navedene v stolpcu “Ponovno testiranje“ iz priloge 2 tega pravilnika, rezultati testov negativni.
(2) Dobavitelj vloži v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega pravilnika pri organu za potrjevanje prijavo za uradno potrditev osnovnih matičnih rastlin iz prejšnjega odstavka ter razmnoževalnega materiala, pridobljenega v letu 2003 od teh matičnih rastlin. Prijavo lahko vloži najpozneje do 31. decembra 2003. Prijavi mora priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega in drugega odstavka 26. člena tega pravilnika ter iz pete alinee prejšnjega odstavka.
(3) Organ za potrjevanje ugotovi izpolnjevanje zahtev iz prvega odstavka tega člena na podlagi priloženih dokazil in pregleda, s katerim ugotovi, ali nasad matičnih rastlin izpolnjuje pogoje iz tretjega do osmega odstavka 20. člena tega pravilnika. V nasadu odvzame vzorce zemlje za testiranje na prisotnost ogorčic vrst Globodera pallida (Stone, 1973) Behrens, 1975 in Globodera rostochiensis (Wollenweber, 1923) Behrens, 1975, če to testiranje pred zasaditvijo matičnih rastlin ni bilo opravljeno.
(4) Če so zahteve za uradno potrditev iz prvega odstavka tega člena izpolnjene, organ za potrjevanje uradno potrdi matične rastline najpozneje do 31. marca 2004.

(1) Za razmnoževalni material in sadike, ki so bile pridelane do uveljavitve tega pravilnika, razen matičnih rastlin iz 27. člena tega pravilnika, se šteje, da izpolnjujejo zahteve za CAC material po tem pravilniku, če:
– je bil zanje v letu 2003 izdan rastlinski potni list ali spričevalo o zdravstvenem stanju rastlin na notranjem tržišču, ki se šteje kot izdan rastlinski potni list v skladu s pravilnikom o pogojih za registracijo imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva rastlin, in o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov (Uradni list RS, št. 93/01 in 117/02), in
– je bil zanje v letu 2003 izdan zapisnik o strokovni kontroli nad pridelovanjem sadik za sadjarstvo, za vinogradništvo ali za hmeljarstvo oziroma potrdilo o sortni čistosti v skladu s pravilnikom o načinu odbiranja in potrjevanja matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik (Uradni list SRS, št. 36/74).
(2) Razmnoževalni material in sadike iz prejšnjega odstavka lahko dobavitelj da na trg, če ga zapakira in označi v skladu z 9. členom tega pravilnika.
(3) Ne glede na določbe tega pravilnika pa se lahko razmnoževalni material in sadike, ki so bile pridelane v letu 2003 in pred uveljavitvijo tega pravilnika deklarirane in dane na trg v skladu s predpisi iz 30. člena tega pravilnika, tržijo še do 31. maja 2004.

Do imenovanja organa za potrjevanje v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, vodi postopek uradne potrditve Kmetijski inštitut Slovenije.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati določbe, ki se nanašajo na razmnoževalni material in sadike sadnih rastlin, v naslednjih predpisih:
– pregled organizacij združenega dela, ki so pooblaščene za opravljanje strokovne kontrole nad odbiranjem matičnih rastlin za sadjarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo (Uradni list SRS, št. 24/75);
– pravilnik o načinu odbiranja in potrjevanja matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik (Uradni list SRS, št. 36/74).
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe, ki se nanašajo na razmnoževalni material in sadike sadnih rastlin, v naslednjih predpisih:
– pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 52/86 in 3/87 – popr.);
– pravilnik o kakovostnih normah, pakiranju, plombiranju in deklariranju sadilnega materiala kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 45/75 in 26/79);
– odločba o organizacijah združenega dela, ki izdajajo certifikate o kakovosti izvoznega sadilnega materiala kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 67/80 in 62/81).

Ta pravilnik začne veljati 1. decembra 2003.

* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Sveta 92/34/EGS o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja, Direktivo Komisije 93/48/EGS o določitvi načrta s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati razmnoževalni material sadnih rastlin in sadne rastline, namenjene za pridelavo sadja v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS, Direktivo Komisije 93/64/EGS o izvedbenih ukrepih za nadzor in spremljanje dobaviteljev in obratov v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja, in Direktivo Komisije 93/79/EGS o dodatnih izvedbenih določbah za sezname sort razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, ki jih hranijo dobavitelji v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS.