Uradni list

Številka 83
Uradni list RS, št. 83/2003 z dne 22. 8. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 83/2003 z dne 22. 8. 2003

Kazalo

3993. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986-2000 dopolnjen 2002, stran 12270.

Na podlagi 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89, 37/85, 29/86, 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 2. in 6. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi 2. in 5. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 16. člena statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 31/99 in 28/01) je Občinski svet občine Rogaška Slatina na 37. redni seji dne 26. 6. 2002 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986–2000 dopolnjen 2002
1. člen
Spremenita in dopolnita se dolgoročni plan Občine Šmarje pri Jelšah 1986–2000, dopolnjen 1989 (Uradni list SRS, št. 39/90) ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 63/93) v delu, ki se nanaša na Občino Rogaška Slatina.
2. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah se v delu, ki se nanaša na območje Občine Rogaška Slatina preimenuje v prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986–2000, dopolnjen 2002 (v nadaljevanju: dolgoročni in srednjeročni plan).
3. člen
Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Rogaška Slatina sestavljajo:
A) odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986–2000, dopolnjen 2002 z naslednjo vsebino:
    I.     DOLGOROČNI PLAN
    1.     UVOD
    1.1.   Problematika prostora in možnosti za spreminjanje namenske
           rabe
    2.     CILJI IN USMERITVE DOLGOROČNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA
    2.1.   Globalne usmeritve razvoja v prostoru
    2.2.   Cilji demografskega razvoja in poselitve prebivalstva
    2.3.   Cilji in usmeritve za razvoj poselitve
    2.4.   Cilji razvoja družbenih, oskrbnih, storitvenih in
           proizvodnih dejavnosti
    2.5.   Cilji in usmeritve ekološkega razvoja
 
    3.     ZASNOVA RAZVOJA V PROSTORU
    3.1.   Zasnova namenske rabe prostora
    3.2.   Zasnova omrežja naselij in načinov urejanja z vrstami
           prostorsko izvedbenih aktov
    3.3.   Zasnova prometnega omrežja
    3.4.   Zasnova vodnega gospodarstva
    3.5.   Zasnova komunalnega omrežja
    3.6.   Zasnova energetskega omrežja
    3.7.   Zasnova telekomunikacijskega omrežja
    3.8.   Zasnova varstva kulturne dediščine
    3.9.   Zasnova varstva naravnih vrednot
 
    4.     URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA ROGAŠKA SLATINA
    4.1.   Vloga in pomen izdelave urbanistične zasnove
    4.2.   Značilnosti dosedanjega razvoja Rogaške Slatine
    4.3.   Skupna izhodišča in razvojne usmeritve po dejavnostih
    4.4.   Opredelitev načinov urejanja posameznih območij v naselju
           z zaporednostjo izvedbe
    4.5.   Usmeritve za prometno ureditev
    4.6.   Usmeritve za varovanje kulturne dediščine
    4.7.   Usmeritve za varovanje naravnih vrednot
    4.8.   Komunalna in energetska infrastruktura
    4.9.   Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje naselja
 
    5.     URESNIČEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA
    5.1.   Program raziskovanj, analiz in študij, potrebnih za
           uresničevanje in dopolnjevanje plana
    5.2.   Merila, načela in pogoji za urejanje prostora
    5.3.   Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnega plana
 
    II.    SREDNJEROČNI PLAN
    1.     UVOD
    1.1.   Temeljni cilji varstva okolja in urejanja prostora
 
    2.     CILJI RAZVOJA POSAMEZNIH DEJAVNOSTI V PROSTORU
    2.1.   Stanovanjska gradnja
    2.2.   Družbene dejavnosti
    2.3.   Oskrbne in storitvene dejavnosti
    2.4.   Proizvodna in obrtna dejavnost
    2.5.   Območja za turistično zdraviliško dejavnost
    2.6.   Promet in zveze
    2.7.   Vodnogospodarske ureditve
    2.8.   Komunalna dejavnost
    2.9.   Energetika
    2.10.  Kmetijske in gozdne površine
    2.11.  Območja mineralnih surovin
    2.12.  Varovanje kulturne dediščine
    2.13.  Varovanje naravnih vrednot
    2.14.  Varstvo in izboljšanje okolja
 
    3.     NALOGE V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA
    3.1.   Priprava strokovnih podlag in prostorsko izvedbenih aktov
           (PIA)
    3.2.   Usmeritve za pripravo PIA in predvidene naloge v zvezi z
           urejanjem prostora
    3.3.   Geodetska dela
    3.4.   Usmeritve za urejanje drugih območij v naseljih
    3.5.   Urejanje posegov v prostor izven naselij
 
    B)     Kartografski del dolgoročnega in srednjeročnega plana
 
    I.     DOLGOROČNI PLAN
    1.1.   Zasnova urejanja prostora
    1.     Zasnova namenske rabe prostora
           (merilo 1: 25.000)
    2.     Zasnova omrežja naselij in načinov urejanja z vrstami
           prostorsko izvedbenih aktov
           (merilo 1: 25.000)
    3.     Zasnova prometnega omrežja
           (merilo 1: 25.000)
    4.     Zasnova vodnega gospodarstva
           (merilo 1: 25.000)
    5.     Zasnova komunalnega omrežja
           (merilo 1: 25.000)
    6.     Zasnova energetskega omrežja
           (merilo 1: 25.000)
    7.     Zasnova telekomunikacijskega omrežja
           (merilo 1: 25.000)
    8.     Zasnova varstva kulturne dediščine
           (merilo 1: 25.000)
    9.     Zasnova varstva naravnih vrednot
           (merilo 1: 25.000)
    1.2.   Urbanistična zasnova naselja Rogaška Slatina v merilu
           1:5.000
    1.     Namenska raba prostora z opredelitvijo dejavnosti in
           opredelitev načinov urejanja posameznih območij v naselju
           z zaporednostjo izvedbe (merilo 1: 5.000)
    2.     Usmeritve za prometno ureditev
           (merilo 1: 5.000)
 
    II.    SREDNJEROČNI PLAN
    2.1.   Pregledna karta z razdelitvijo listov merila
           1:5.000 (merilo 1:25.000)
    2.2.   Zasnova srednjeročnega razvoja občine
           Legenda k zasnovi srednjeročnega razvoja občine,
           prikazanega na PKN5
    1-23   Pregledni katastrski načrti (merilo 1:5.000)
4. člen
Dolgoročni plan Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška Slatina se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
DOLGOROČNI PLAN
1. Uvod
Na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), odločbe Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 26/97, 70/97 in 10/96) in zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območjih (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 56/98) je nastala nova Občina Rogaška Slatina kot ena izmed naslednic Občine Šmarje pri Jelšah. Občina je ob popisu leta 1991 štela 10.488 prebivalcev.
Podlago za izdelavo dolgoročnega plana Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986-2000 predstavljajo smernice za pripravo dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah ter vse nadaljnje spremembe in dopolnitve dolgoročnega in družbenega plana Občine Šmarje pri Jelšah, analize dosedanjega in bodočega razvoja občine ter usmeritve in obvezna izhodišča republiških dolgoročnih planskih dokumentov.
1.1. Problematika prostora in možnosti za spreminjanje namenske rabe
Kartografsko gradivo: strokovne podlage dolgoročnega plana.
V Občini Rogaška Slatina je eden poglavitnih prostorskih problemov zelo razširjen pojav razpršene gradnje, ki je močno prerasla okvir avtohtone poselitve. Predvsem v naselju Rogaška Slatina pa je nastal konflikt v rabi prostora, kjer bo potrebno uskladiti varstvo kmetijskih zemljišč kot tudi zagotoviti spoštovanje naravnih zakonitosti vodnega režima (trajno varovana kmetijska zemljišča) in razvoj mesta, ki se ureja z urbanistično zasnovo. Zaradi nezdružljivosti obeh rab prostora je v Rogaški Slatini izredno nizka gostota prebivalcev na ha. Naselje nima dovolj prostora za svoj razvoj, urbanizacija pa se širi v njegovo zaledje, pod obronke Boča in v obliki slemenske pozidave v južnem delu občine. Tako poseljevanja ni mogoče usmerjati z izdelanimi urbanističnimi kriteriji, temveč se problemi rešujejo sproti po načelu gašenja požarov. S tem pa nastaja škoda tudi v širšem smislu, saj je učinek tako togega varovanja kmetijskih zemljišč prav nasproten od zaželenega in pričakovanega.
Podobna problematika se javlja tudi v višjih legah, saj ob pripravah Slovenije za vstop v Evropsko unijo zelo težko govorimo o kmetovanju, ki bi zagotavljajo preživetje tukajšnjim prebivalcem. Kmetijstvo bo vsekakor potrebno kombinirati z drugimi dejavnostmi (turizmom, obrtjo, prodajo domačih kmetijskih proizvodov, domačo obrtjo,…), kar na eni strani ponovno pomeni načrtno usmerjanje gradnje, ki mora imeti za to razpoložljiv prostor, na drugi pa bomo na ta način lahko ohranili tudi značilen videz kulturne krajine. V nasprotnem primeru, ki pomeni varovanje prostora le z enega vidika, pa bo še hitreje prišlo do opuščanja ter zaraščanja kmetijskih zemljišč in s tem do degradacije kulturne krajine.
Precejšnja vlaganja bodo potrebna tudi v posodobitev in izgradnjo komunalnega infrastrukturnega omrežja. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za razreševanje vprašanj povezanih z zagotavljanjem zadostnih količin pitne vode, izgradnjo čistilnih naprav in odlagališč komunalnih in drugih odpadkov, kljub vloženim naporom še ni zadovoljivih rešitev. Prav tako ni v celoti zagotovljena ustrezna stopnja poplavne varnosti urbanih območij ter ukrepov za preprečitev ogrožanja infrastrukture pred vodno erozijo in plazovi.
V sklopu reševanja infrastrukturnih problemov se nahajajo tudi prometnice. Večji problemi prometa skozi naselje Rogaška Slatina so rešeni z mestno obvoznico, kljub temu pa bo potrebno vložiti še veliko naporov za izboljšanje prometnega stanja v celotni občini.
2. Cilji in usmeritve dolgoročnega prostorskega razvoja
2.1. Globalne usmeritve razvoja v prostoru
Kartografsko gradivo: strokovne podlage dolgoročnega plana: karta s prikazom izhodišč in omejitev za urejanje prostora s poudarkom na razvoju sistema poselitve in hierarhije naselij.
Izhodišča za razvoj v prostoru so podana z usmeritvami republiške prostorske zakonodaje, predvsem pa s potrebo po zagotovitvi kvalitetnega življenjskega okolja in ustreznejše prostorske razmestitve dejavnosti ter odpravljanja neskladij v rabi prostora, ki so prisotna danes. Osnovni pogoj za izvajanje skladnejšega socialnega in gospodarskega razvoja v prostoru je oblikovanje strategije prostorskega razvoja, ki temelji na načelih trajnostnega in sonaravnega razvoja.
Cilji, ki jih občina z dolgoročno opredelitvijo urejanja in rabe prostora želi doseči so:
– humanejši in enakovredni življenjski pogoji za vse prebivalce občine,
– posebna skrb za izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev prebivalstva na hribovitih območjih,
– enakomernejši razvoj v prostoru in ohranjanje poselitve na celotnem teritoriju občin,
– skladen razvoj občine ob upoštevanju prednosti, ki izhajajo iz naravnega in kulturnega bogastva občine,
– napredek v znanju, informatiki in tehnologijah sodi med bistvene pogoje za izboljšanje kakovosti življenja in dela. S prehodom na višjo raven tehnološkega, znanstvenega, kulturnega in s tem tudi gospodarskega razvoja se bo poskušala občina približati slovenskemu povprečju;
– racionalna raba površin za gradnjo stanovanj, proizvodnih kompleksov in infrastrukture ter smotrno razmeščanje dejavnosti v prostoru (skladna namenska raba prostora),
– racionalno izkoriščanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov,
– za ohranitev naravnih danosti in ohranitev ekološkega ravnotežja, je treba dosledno odpravljati in preprečevati žarišča onesnaževanja, poskrbeti za zavarovanje krajinskih značilnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– za vsa zemljišča je treba določiti namensko rabo, kjer bo imelo prednost izboljšanje in varovanje kvalitetnih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo in varovanje naravnih virov ter naravne in kulturne dediščine,
– varovati gozdove in skrbeti za ravnovesje in zdravo življenjsko okolje,
– varovati vodni in obvodni prostor ter retencijska območja,
– učinkovito in ekonomsko upravičeno gospodarjenje s prostorom, ki bo omogočilo kvaliteto življenja tako sedanjim kot bodočim rodovom,
– skrbeti za nadaljnji razvoj obrambe ter zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Vse usmeritve razvoja v prostoru so prikazane tudi v kartografskem delu dolgoročnega plana, ki vsebuje naslednje zasnove:
    1.  Zasnova namenske rabe prostora
        (merilo 1: 25.000)
    2.  Zasnova omrežja naselij in načinov urejanja z vrstami
        prostorsko izvedbenih aktov (merilo 1: 25.000)
    3.  Zasnova prometnega omrežja (merilo 1: 25.000)
    4.  Zasnova vodnega gospodarstva
        (merilo 1: 25.000)
    5.  Zasnova komunalnega omrežja (merilo 1: 25.000)
    6.  Zasnova energetskega omrežja (merilo 1: 25.000)
    7.  Zasnova telekomunikacijskega omrežja
        (merilo 1: 25.000)
    8.  Zasnova varstva kulturne dediščine
        (merilo 1: 25.000)
    9.  Zasnova varstva naravnih vrednot
        (merilo 1: 25.000)
2.2. Cilji demografskega razvoja in poselitve prebivalstva
Zasnova poselitve prebivalstva v prostoru občin je skladna s ciljem enakomernega razvoja celotnega območja. Z zagotavljanjem primernega življenjskega standarda in primernih pogojev za delo in bivanje bo mogoče še naprej spodbujati rast prebivalstva. Projekcije prebivalstva po naravni rasti za Občino Rogaška Slatina kažejo do leta 2020 rast z indeksom nad 100. Indeks predvidenega gibanja prebivalstva v letih 1991–2000 je tako 104,26%, v celotnem obdobju do leta 2020 pa 105,16%.
Število prebivalcev     1991         2000       2020
v občini               10.488       10.935     11.029
S primerno politiko občine in zagotavljanjem prostorskih možnosti za njen razvoj, lahko računamo z določenim priseljevanjem prebivalstva, ki pa ne bo tako intenzivno kot v preteklih desetletjih.
Skrbeti bo potrebno za še višjo izobrazbeno raven in zagotavljanje ustreznih delovnih mest. Nenehno bo treba izpopolnjevati strokovno znanje s stalnim izobraževanjem.
Predvidevamo 2,2% povprečno stopnjo rasti zaposlovanja v obdobju 1986–2000, s tem, da bo relativno višja stopnja rasti dosežena v prvem obdobju uresničevanja dolgoročnega plana, nato pa se bo rast postopno zmanjševala, večji prispevek k porastu družbenega proizvoda pa bo pridobilo povečanje produktivnosti dela, ki bo temeljil tudi na izboljšanju kadrovske strukture zaposlenih.
Na področju sektorske strukture je treba zaposlovanje dolgoročno usmeriti predvsem v terciarni in kvartarni sektor, relativno pa zmanjševati zaposlovanje v primarnem in sekundarnem sektorju.
Dolgoročne usmeritve bodo služile kot podlaga za izdelavo srednjeročnih načrtov, ki morajo konkretneje definirati globalne cilje in naloge na področju zaposlovanja in kadrov, predvsem pa naložbe v izobraževanje in razvojno-raziskovalno dejavnost.
2.3. Cilji in usmeritve za razvoj poselitve
Če želimo zagotoviti skladen razvoj in enakomernejšo poselitev celotnega prostora občine, je treba zastaviti ustrezno politiko razvoja posameznih območij oziroma naselij. Med območji so razlike v razvitosti, ki jih bomo postopoma odpravljali. Pri tem imajo največjo vlogo stanovanjska gradnja, infrastrukturne in oskrbne dejavnosti ter zaposlitvene možnosti. Glede na različne stopnje razvitosti bo treba na slabše opremljenih območjih posamezne dejavnosti razvijati hitreje.
Temeljna usmeritev razvoja v prostoru v naslednjih letih je ohranjanje poseljenosti celotnega, predvsem kmetijskega in obmejnega prostora, zagotavljanje primernega družbenega standarda tudi izven urbaniziranih centrov in s tem čim bolj enakomernih pogojev bivanja in dela vsem prebivalcem. Temeljna usmeritev mora slediti tudi cilju po ohranitvi vodnih in obvodnih zemljišč, ohranitvi funkcije poplavnih-retencijskih površin ter ohranitvi varovanih prostorov za umetne zadrževalnike na pritokih, kot tudi po ohranitvi (evidentiranih) mokrišč. Temu cilju mora prvenstveno slediti razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti s primerno disperzijo delovnih mest ter oskrbnih in storitvenih dejavnosti, še posebej pa stanovanjsko in komunalno gospodarstvo z zagotavljanjem primernih bivalnih pogojev ter kmetijstvo in turizem z zadrževanjem nadaljnje deagrarizacije. Prav tako mora usmeritev upoštevati tudi pogoje smotrnega in ekonomičnega odvoda in čiščenja odplak.
Z dolgoročnim planom je treba podrobneje opredeliti vlogo ter razvojne funkcije naselij v občini (glej tudi poglavje 3.2.). Glede na to vlogo je treba smotrno razporediti dejavnike v prostoru, tako da bodo v Rogaški Slatini zagotovljene nove oblike udeležbe javnih sredstev v zasebne naložbe z namenom, da se ohrani javni vpliv pri investicijah, ki posegajo v mestni prostor oziroma pri investicijah, ki so usmerjene v realizacijo strateških prostorskih ciljev občine. Z razvojem omrežja naselij je treba razvijati tudi infrastrukturo, posebno cestno prometno in komunalno omrežje.
Načelne usmeritve glede nadaljnje urbanizacije so dograjevanje in zaokrožanje obstoječih urbanih struktur, naselij s čim racionalnejšim poseganjem na nove površine. Glavna center urbanizacije je naselje Rogaška Slatina z največjim številom proizvodnih in centralnih dejavnosti v občini. Poleg Rogaške Slatine je treba močneje razviti tudi Podplat. Novi posegi bodo vsestransko pretehtani in strokovno utemeljeni ter podrejeni racionalni rabi prostora, s ciljem smotrne rabe celotnega prostora in varovanja kulturne krajine.
Centralna naselja bodo gonilo razvoja svojega vplivnega območja s proizvodnimi, oskrbnimi, izobraževalnimi, kulturnimi in upravnimi funkcijami, zato jim je treba zagotoviti pogoje za čim hitrejši razvoj. Bistveno vlogo pri tem imajo komunikacijsko in komunalno omrežje ter energetske razmere, kar je treba razvijati pospešeno, skladno z zastavljeno zasnovo poselitve.
Naselja je treba opredeliti glede na velikost v omrežju naselij in vrsto dejavnosti, ki se bodo v njih razvijale. Ureditvena območja je treba določati skladno s potrebami razvoja, ki narekujejo planiranje velikosti stanovanjskih in proizvodnih območij ter pripadajočih območij centralnih in infrastrukturnih dejavnosti.
Kljub varovanju plodne zemlje bo naselja potrebno širiti, ker zgoščevanje oziroma zapolnjevanje ali prenova dotrajanega gradbenega fonda ne zadošča več niti sedanjim potrebam, kaj šele potrebam razvoja v naslednjih nekaj letih. Območja naselij je treba kljub temu najprej zaokroževati in izgrajevati znotraj ureditvenih območij. Za njihovo smotrno in nadzorovano širitev bo predvidena zaporednost zapolnjevanja posameznih območij znotraj predvidenih širitev naselij. Opredeljeni bodo tudi pogoji (urbanistična, komunalna in zemljiška politika) za posamezne posege tako v ureditvenih območjih naselij kot v območjih razpršene gradnje. S tem se bo ustavil trend stihijskega načina poseljevanja v dobro dostopnih naseljih in drugih območjih. Zagotoviti je treba tudi ustrezen nadzor in spremljanje posegov v prostoru.
Poseljenost območij razpršene gradnje ob vznožju Boča in na južnem delu občine, je treba usmerjati z ukrepi kot so prometna povezanost, možnost zaposlovanja doma ali v bližini doma, obveznim komunalnim standardom in osnovno oskrbo.
S tako usmerjenim razvojem poselitve bo dosežen predvsem kvalitativen premik v procesu urbanizacije in v omrežju naselij nasploh. Ta bi se moral odraziti tako v razmestitvi dejavnosti po naseljih, v fizičnih prostorskih strukturah naselij, v komunalni in energetski oskrbi, v prometnih povezavah med naselji in v naseljih kakor tudi v socioekonomskih dejavnikih ter v načinu usmerjanja in usklajevanja razvoja v prostoru.
2.4. Cilji razvoja družbenih, oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti
Socialni razvoj in družbene dejavnosti
V občini Rogaška Slatina je treba socialni razvoj in razvoj družbenih dejavnosti usmeriti v kvalitetnejše in vsestransko zagotavljanje človekovih potreb tako, da bo mogoče doseči višjo stopnjo socialne varnosti in izboljšati kvaliteto življenja. Na vseh področjih je treba spodbujati razvojno raziskovalno delo, inovativno dejavnost ter posodabljanje delovnih procesov na podlagi novih tehnologij. Na področju vzgoje in izobraževanja (referendumski program), otroškega varstva, zdravstva, kulture in telesne kulture je treba zaradi večjih skupnih potreb in kvalitetnejšega zadovoljevanja le-teh pridobiti dodatne prostorske zmogljivosti.
Raziskovalna dejavnost. Z razvojno-raziskovalno dejavnostjo, kamor spadata uporaba znanja in znanosti je treba povečati inovacijsko sposobnost in si s tem zagotoviti hitrejše prilagajanje družbe spreminjajočim se okoliščinam v svetu in doma. V dolgoročnem razvoju je treba povečati število raziskovalno usposobljenih kadrov. Naslanjati se je treba na domače strokovnjake, ki se bodo vključevali v raziskovalno delo.
Vzgoja in izobraževanje. V vzgoji in izobraževanju je treba z razpoložljivimi materialnimi možnostmi uskladiti programe z nadaljnjim racionalnejšim izvajanjem dejavnosti, večjo medsebojno povezanostjo in večjim vplivom uporabnikov storitev. Poleg obstoječih kapacitet je potrebno razvijati tudi druge oblike dela z mladimi. Zanemariti pa ne smemo preostalih oblik izobraževanja: dopolnjevanje znanja, izobraževanje že zaposlenih delavcev, itd., za kar je treba zagotoviti prostorske možnosti.
Varstvo predšolskih otrok. V sklop družbenih dejavnosti spadata vzgoja in varstvo predšolskih otrok. Predšolskim otrokom moramo omogočiti polnovreden razvoj. Z ustvarjanjem prostorskih možnosti bo treba omogočiti tudi izvajanje različnih vrst otroškega varstva, predvsem za otroke starejše od treh let.
Zdravstveno varstvo. Na področju zdravstvenega varstva je treba razvijati programe za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev. Hitreje bomo razvijali dejavnosti splošne medicine, preventivnega zobozdravstva, medicine dela, zdravljenja in nege bolnikov na domu, zdravstvene vzgoje prebivalstva.
Socialno skrbstvo. Usmerjati je treba tudi dejavnosti socialnega skrbstva in varstva, predvsem v preprečevanje socialnih problemov in zagotavljanje možnosti vsem prebivalcem za enakovredno vključitev v družbeno, bivalno in delovno okolje.
Kulturne dejavnosti. Kulturi kot dejavnosti je treba v dolgoročnem razvoju posvetiti več pozornosti. Z zagotavljanjem prostorskih možnosti bo treba omogočiti čim večjo možno dostopnost h kulturnim dobrinam ter kulturno ustvarjalnost, ki se bo uveljavila kot del vsakdanjega življenja in dela in kot oblika ustvarjalnega izkoriščanja prostega časa. Kot prednostne naloge je treba obravnavati tudi varovanje naravne in kulturne dediščine, knjižničarstvo in ljubiteljsko kulturo v okviru zveze kulturnih organizacij Občine Rogaška Slatina:
a) s področja knjižničarstva bo vsa dejavnost težila k doseganju standardov za splošno izobraževanje knjižnice in s tem zadovoljila potrebe za obstoj občinske matične knjižnice.
b) Na področju ljubiteljske kulture bo v naslednjem dolgoročnem obdobju namenjene več pozornosti pri oživljanju in ustanavljanju kulturnih društev ali skupin.
c) Na področju novogradenj kulturnih objektov je bila zaključena gradnja kulturnega doma v Rogaški Slatini.
Za telesno kulturno dejavnost bo treba spremeniti nekatere dolgoročne programske smernice zaradi realnega padanja višine sredstev. Tako je načrtovano le minimalno povečanje razvoja z novimi dejavnostmi. Obdržati je treba obstoječe telesnokulturne organizacije in v njih razvijati dejavnosti, ki že potekajo. Osrednjo pozornost bo še naprej posvečena štirim osnovnim dejavnostim:
a) razvoju množičnosti,
b) razvoju tekmovalnega in vrhunskega športa,
c) strokovnim kadrom in
d) telesnokulturnim objektom.
Oskrbne in storitvene dejavnosti
Storitvene dejavnosti je treba vključevati v stanovanjska ali centralna območja naselij. Postopoma bodo realizirani programi turistično rekreacijskih centrov in pospeševanja kmečkega turizma na celotnem območju občine.
Trgovina. V dosedanjem razvoju trgovine v naši občini je značilna precej široka razvejanost trgovine na drobno, saj se skoraj v vsaki krajevni skupnosti nahaja trgovina za vsakodnevne nakupe blaga osnovne preskrbe. Večji trgovski center je le v Rogaški Slatini, kjer prebivalstvo realizira del periodičnega in manjši del trajnega nakupa. Večji del trajnega in tudi del periodičnega nakupa vrši prebivalstvo izven občine. Zaradi izrednega pomena turizma za razvoj občine, katerega nosilec je Zdravilišče v Rogaški Slatini, je potrebno zagotoviti kompleksno trgovinsko ponudbo tega kraja, ki je tudi edino večje urbano središče v občini.
Drobno gospodarstvo in storitvene dejavnosti. Bistveno bolj kot doslej je treba razvijati drobno gospodarstvo ter ga spodbujati z ustreznejšo prostorsko politiko in ustvarjanjem boljših pogojev za pridobitev poslovnih prostorov, ustreznejšim informacijskim sistemom in poenostavitvijo postopkov za pridobivanje obrtnih dovoljenj in drugimi potrebnimi ukrepi v skladu z dogovorjeno razvojno politiko.
Storitvene dejavnosti je treba pospeševati predvsem za zadovoljitev neposrednih potreb občanov in izboljšanje turistične ponudbe. Število storitvenih obrtnih delavnic sicer narašča, vendar gre v večini za skromne obrtne delavnice, tako po kvaliteti in obsegu storitev kot po ustvarjenem dohodku. V naslednjem dolgoročnem obdobju je treba poskrbeti za primerno prostorsko razporeditev storitvenih dejavnosti na celotnem področju občine. Predvidevamo, da bodo potrebe največje v Rogaški Slatini.
Turizem. Osnovni cilj dolgoročnega razvoja turističnega gospodarstva v občini je v povečanju prispevkov te dejavnosti k hitrejšemu družbeno-ekonomskemu razvoju. Temu cilju mora slediti povečanje obsega in kvalitete turističnih storitev in takšne turistične ponudbe, ki bo vsestransko in celovito zadovoljevala potrebe zahtevnejšega segmenta turističnega povpraševanja.
Tako je potrebno večje vključevanje trgovine v turistično ponudbo, razvoj športno rekreativne ter razvedrilne funkcije za obogatitev turistične ponudbe. Izrednega pomena so naravne zanimivosti, zgodovinski, arheološki, umetnostni in etnološki spomeniki. Da bi optimalno izkoristili prostor Rogaške Slatine za turistično dejavnost, je potrebno medsebojno povezovanje in aktivno vključevanje vseh dejavnosti, ki neposredno ali posredno vplivajo na razvoj in oblikovanje turistične ponudbe občine (kmetijstvo, trgovina, drobna obrt, steklarstvo…). Poleg zdraviliškega turizma obstajajo v občini ugodne naravne možnosti za razvoj izletniškega in kmečkega turizma. V dolgoročnem obdobju je treba v Rogaški Slatini adaptirati stare in pridobivati nove prenočitvene zmogljivosti.
Na razvoj turizma delujejo zaviralno predvsem slabe prometnice in slabše razvita infrastruktura, zato bo potrebno za hitrejši razvoj turizma odpravljati pomanjkljivosti tudi na tem področju. Potrebno bo zavarovati primerna naravna področja, razvijati in dograjevati oba turistična centra, vlagati v področje sodobne informatike in znanja ter racionalno uporabljati in gospodariti z mineralno oziroma termalno vodo. Posebno pozornost je treba posvetiti Vonarskemu jezeru, ki poleg svoje osnovne namembnosti lahko služi kot športno-rekreacijski center občine.
Stanovanjsko gospodarstvo. Na področje gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja sodi tudi stanovanjsko gospodarstvo. Kakovostno in varno bivanje je življenjska nuja, katere zadovoljevanje mora biti ne le skrb družbe, temveč bolj kot do sedaj skrb posameznika. Družba mora delovnemu človeku ustvariti realne možnosti, da si na podlagi dela zadovolji stanovanjske potrebe, reševanje stanovanjskih potreb pa bo moralo temeljiti na več vloženih lastnih sredstvih in delu posameznika.
Na področju stanovanjskega gospodarstva je treba usmerjali dolgoročni razvoj v ohranitev in izboljšanje kakovosti, boljše izkoriščanje ter racionalnejše gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim fondom. Razpoložljiva sredstva se bodo ob postopnem zmanjševanju obsega novogradnje preusmerjala v pospešitev prenove zastarelega in dotrajanega stanovanjskega sklada. Dolgoročni razvoj bo usmerjen v zvišanje stanovanjskega standarda in kakovosti bivanja.
Pospeševati je treba gradnjo strnjenega tipa goste zazidave, s katerim bodo zagotovljena racionalnejša izraba razpoložljivih zazidalnih površin, zaščitena kakovostna kmetijska zemljišča in omogočena racionalizacija stroškov gradnje pripadajočih infrastrukturnih sistemov. Kjer je obstoječa gostota poselitve majhna, je potrebno boljše izkoristiti obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo ter racionalizirati in poceniti izgradnjo. V organizirani, kompleksni gradnji je treba pričeti z nižjimi tipi zazidave, ki bodo ob zadovoljivih gostotah poselitve omogočali bolj humano zasnovo stanovanjski sosesk.
Novogradnje je treba usmerjati na manj kakovostne terene in v racionalno izrabo obstoječih zazidalnih površin v obstoječih naseljih.
Ob aktivni udeležbi lastnega dela in sredstev zasebnega kapitala je treba pospeševati prenovo podstrešij in neizkoriščenih prostorov, revitalizacijo opuščenih stanovanj in prenovo zastarelega stanovanjskega sklada.
Proizvodne dejavnosti
Industrija. Analiza dosedanjega in bodočega razvoja občine kaže, da je potrebno v industriji intenzivneje uvajati proizvodne programe z večjo udeležbo visoko strokovnih delavcev in znanja, z večjo inovativno sposobnostjo, z avtomatizirano proizvodnjo, s sorazmerno manjšo porabo energije in surovin na enoto proizvoda ob upoštevanju varovanja okolja in smotrne rabe prostora. Dolgoročno pa bo razvoj industrije odvisen tudi od ustanavljanja novih zmogljivosti potencialnih investitorjev izven občinskega prostora v skladu z vodenjem politike skladnejšega regionalnega razvoja v RS.
V okviru načrtovanja izboljšanja bivalnega okolja bo posebna pozornost namenjena sanaciji obstoječih ekološko neprimernih proizvodenj, ki jih bomo modernizirali tako, da bomo skupne vplive na okolje čimbolj zmanjšali, vsaj do zakonsko še dovoljene meje.
S prostorskim usmerjanjem razvoja industrije je potrebno doseči racionalno uporabo omejenih površin za nadaljnji razvoj industrije in doseči njeno širitev v čim večji meri v okviru obstoječih površin. Hkrati je potrebno zagotoviti razvoj infrastrukture ter uveljavljanje ukrepov za varstvo okolja, s katerimi je treba sanirati industrijske obrate, ki so dotrajani in ekološko neprimerni. Upoštevati je treba tehnološke, ekonomske, ekološke in druge omejitve na obstoječih lokacijah, nove morebitne zmogljivosti pa praviloma usmerjati na nove, za kmetijstvo manj primerne lokacije.
Gradbeništvo. Za gradbeništvo so značilni temeljni problemi, kot so razdrobljenost proizvodnje, slaba izkoriščenost kapacitet, nizka kvalifikacijska struktura zaposlenih, velika nihanja investicijskih vlaganj, ki so onemogočala specializacijo za posamezna ožja področja.
Nadaljnji razvoj gradbeništva bo temeljil na uvajanju industrijskih načinov proizvodnje in organizacije dela ob posodabljanju tehničnih predpisov, normativov in standardov.
2.5. Cilji in usmeritve ekološkega razvoja
Ekološko problematiko in cilje na tem področju lahko strnemo v naslednje ugotovitve:
– Območje občine pripada podaljšku južnih Karavank (Boč) in Posavskih gub. Zaradi tektonskih prelomnic, ki potekajo v različnih smereh in nahajališč mineralne in termalne vode, je potrebno posebno skrb nameniti zaščiti pred onesnaženjem, predvsem pa preprečiti nastajanje morebitnih divjih odlagališč odpadkov.
– V naselju Rogaška Slatina, ki je hkrati središče zdraviliškega turizma, je potrebno še posebno skrb nameniti varstvu pred hrupom in splošnim onesnaževanjem okolja.
– Prebivalstvo je, razen v nekaterih strnjenih naseljih, poseljeno v višjih legah, kjer se je oblikovala razpršena struktura poselitve; ta zahteva posebno skrb pri odstranjevanju tekočih in trdih odpadkov (vprašanje greznic oziroma kanalizacije in divjih odlagališč). Tudi na kmetijah odpadki vsebujejo vse več škodljivih komponent (praški, čistila, barve, laki …).
– Promet, ki poteka na območju občine, je potrebno reševati z novimi cestami oziroma rekonstrukcijami obstoječih.
3. Zasnova razvoja v prostoru
3.1. Zasnova namenske rabe prostora
Kartografsko gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 1: zasnova namenske rabe prostora.
Prostor kot naravna danost postaja zaradi nenačrtnih posegov v preteklosti in ekstenzivnega razvoja vse bolj tudi omejitveni faktor nadaljnjemu razvoju, zato je treba z njim ravnati skrajno racionalno in preudarno. Varovati je treba dobrine splošnega pomena, kot jih določa zakon o urejanju prostora: območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov, geoloških danosti ter območja naravne in kulturne dediščine.
Zasnova namenske rabe prostora je določena glede na primernost prostora za posamezno namembnost, pri čemer je treba postopoma odpravljati začetna neskladja in konflikte. Spremembe današnje namembnosti je treba izvajati skladno in na podlagi sprejete prostorske in urbanistične dokumentacije. Vsa trajno izgubljena kmetijska zemljišča oziroma izpadlo kmetijsko proizvodnjo je treba nadomeščati v enakem obsegu predvsem na območjih, ki so sedaj podvržena zaraščanju. S tem bo omogočeno ohranjanje kulturne krajine. Začasno odtujena kmetijska zemljišča bodo po izrabi ponovno usposobljena za kmetijsko rabo.
V vsak poseg v prostor in usmerjanje razvoja dejavnosti v prostoru je treba vključevati vidik varovanja okolja kot enega odločujočih faktorjev.
Za morebitne katastrofe ali za primer vojne je treba poleg organizacijskih ukrepov načrtovati tudi prostorske rešitve, ki bodo omogočale učinkovito delovanje v spremenjenih razmerah in ne bodo ovirale razvoja urbanih območij (razvoj naselij in zdravega okolja).
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1: 25.000 tako, da je s srednjeročnim planom omogočena njena dokončna uskladitev in razmejitev po parcelnih mejah. Prikazane so naslednje kategorije rabe prostora, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov (*–obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in ** –obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine):
– trajno varovana kmetijska zemljišča (najboljša kmetijska zemljišča)*,
– varovalni gozdovi*,
– ureditveno območje naselja s širšim pomenom (naselje z izdelano urbanistično zasnovo)**,
– odlagališče odpadkov**.
– območja za rekreacijo in turizem v naravnem okolju**.
V obdobju do leta 2000 se glede na predvidene posege v prostor ne bo bistveno spremenilo razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi površinami.
Območja kmetijskih zemljišč
V prvi vrsti je treba varovati najboljša kmetijska zemljišča, ki so primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. V to območje so uvrščena zemljišča primerna za vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo in živinorejo. V občini se bodo razvijala naslednja pridelovalna območja:
– ves ravninski predel za pretežno njivsko proizvodnjo,
– vinogradniška območja,
– območja s primerno klimo in zemljo za razvoj sadjarstva,
– blago razgiban svet, ki je najprimernejši za intenzivno živinorejsko proizvodnjo – njive in travniki ter
– strme manj primerne lege, ki so primerne za manj intenzivno živinorejsko proizvodnjo. Možno je koriščenje travnatega sveta kot čredinski pašnik. Te površine so uvrščene v druga kmetijska območja.
Dolgoročne usmeritve varovanja in gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči so naslednje:
– učinkovitejše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči je v prvi vrsti pogojeno s takšno kmetijsko politiko, ki bo ekonomsko in z motivi socialne narave vzpodbujala zasebne kmetijske pridelovalce za smotrno obdelavo njihovih zemljišč. Cilj je optimalno izrabiti naravne danosti in hkrati ohranjati ekološko ravnovesje ter prestrukturiranje v smeri optimalne posestne in proizvodno lastniške strukture.
– varovanje kmetijskih zemljišč se obravnava tudi z ekološkega vidika. Načrtovati je potrebno takšno industrijsko proizvodnjo, ki ne bo povzročala onesnaženja kmetijskih zemljišč preko emisij iz zraka, onesnaženih odpadnih vod ali odlaganjem odpadkov s posledicami zmanjšanja kmetijske pridelave ali vsebovanjem večjih količin škodljivih snovi nad normativi v kmetijskih pridelkih in krmi za živino.
– sanacijo tal nižinskih predelov občine z neurejenim vodnim režimom je potrebno urediti s predvidenimi regulacijskimi posegi na vodotokih ter melioracijami v smislu izboljšanja potencialnih zmogljivosti tal. V hribovitih predelih je treba načrtovati takšno kmetijsko izrabo, da bodo sanirani plazoviti predeli in zavarovani potencialni plazovi. Izdelati je potrebno ustrezne proizvodne programe in programe dopolnilnih dejavnosti – predvsem v zvezi s politiko razvoja majhnih in srednjih kmetij. Nujno je vsaj delno preusmerjanje kapitala v oživljanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih.
– razvijati kmetijstvo v povezavi s turistično ponudbo – formiranje blagovnih znamk, proizvodnja biohrane, ohranjanje kulturne krajine v svoji prvobitnosti ter saniranje ekološko-tehnološko oporečne proizvodne enote.
Del trajno varovanih kmetijskih zemljišč je treba v nekaterih primerih nameniti za širitve urbanih centrov in gradnjo infrastrukture, saj ob razvrstitvi kmetijskih zemljišč te potrebe niso bile upoštevane z vidika dolgoročnega prostorskega razvoja. Kljub temu so v dolgoročnem planu predvidene le nujne, optimalne površine posega na plodna tla. Predvsem je evidentirana obstoječa gradnja. Ostale površine se še vedno varujejo za kmetijsko rabo. Predvidene spremembe v obsegu kmetijskih zemljišč bodo potekale delno tudi na račun gradnje počitniških in turističnih naselij.
V konfliktu med rabo zemljišč za kmetijstvo in gozdarstvo bo kmetijstvo imelo prednost tam, kjer je mogoče gospodarno izkoriščati površine in gozdovi nimajo posebej poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij.
Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva je nova kategorizacija kmetijskih zemljišč in opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij ter uskladitev bilance površin.
Območja gozdov
Nekaj več kot tretjino prostora občine pokrivajo gozdovi, ki se nahajajo na območjih gorskih masivov Boča in Donačke gore. Temeljna dolgoročna usmeritev v zvezi z varstvom gozdov je trajno varovanje varovalnih gozdov, zato je treba sprejeti ustrezne odloke za območja teh gozdov.
Na podlagi bioloških zakonitosti razvoja je treba zagotoviti biološko optimalno izkoriščanje, gojenje in varstvo gozdov, ob pogojih in načinu, da se zagotavlja trajnost donosov gozdov in njihovih funkcij. Na območju krajinskega parka Boč – Donačka gora ni predviden poseben režim gospodarjenja, omejeni pa so večji posegi (krčitve in goloseki), ki bi spremenili videz krajine. Prav tako je pri spremembah malo donosnih gozdov potrebno ohraniti sedanjo strukturo drevesnih vrst. Osnovanje monokultur iglavcev na večjih površinah ni dovoljeno. Vnašanje neavtohtonih drevesnih vrst je prepovedano, izjemoma se dovoljuje v primerih, ko se avtohtone vrste zaradi emisije bolezni ali pretirane razmnožitve določene živalske vrste v gozdnem ekosistemu ne morejo razvijati.
Gospodarska aktivnost gozdarstva je na območju občine usmerjena na:
– nego obstoječih mladih gozdov, obnovo prezrelih bukovih gozdov, premeno dela degradiranih gozdov, pospešeno sečnjo sušeče jelke na Boču ter na izgradnjo gozdnih cest in vlak,
– izbiro najbolj učinkovitih sredstev za varstvo mladovja pred divjadjo, da se škode obdržijo na znosni višini,
– varstvo gozdov ter preprečevanje razmnoževanja gozdnih škodljivcev in širjenja bolezni,
– popolni odstrel neavtohtonih živalskih vrst in trajno vzdrževanje primerne, s prehranskimi možnostmi usklajene številčnosti divjadi in ustrezne spolne in starostne strukture avtohtonih divjadi,
– izvajanje vseh potrebnih gojitvenih del in pridobivanje sredstev tudi za razširjeno gozdno biološko reprodukcijo,
– učinkovitejše vključevanje gozdov in gozdarstva v sistem urejanja prostora.
Urejanje vodotokov in zbiralniki vode
Ostale dejavnosti vodnega gospodarstva bodo usmerjene predvsem v zagotavljanje osnovnega odvodnjavanja, zaščito pred zemeljskimi plazovi in poplavami ter energetsko izrabo vodotokov. Naravne razmere dopuščajo možnost zadrževanja odtekajočih vod. Ureditvena dela za izboljšanje odtoka in potreb poselitve se predvidevajo predvsem za ureditev Sotle in njenih pomembnejših pritokov. Vsa ureditvena dela na vodotokih, ki so opredeljeni kot naravna dediščina, morajo biti usklajena s pogoji pristojne spomeniške službe.
Sotelska pokrajina je sicer manj značilna po hudourniškem delovanju, vendar so tudi tu nevarna žarišča materiala, ki ga vodotoki odlagajo v nižjih legah in s tem povzročajo poplave. Zato je potrebno urejati tudi izvire vodotokov. Delovanje hudournikov je izrazitejše na območju vzhodno od Rogaške Slatine na vodotokih, ki potekajo s slemen Bočkega pogorja.
Potrebno bo poiskati posamezna žarišča, raziskati vzroke za nastanek in delovanje hudournikov ter predvideti ukrepe za vsak primer posebej. Urejanje hudourniških področij in samih hudournikov je nujno za nadaljnje regulacijske ukrepe po dolinah navzdol, s tem pa se gospodarstvo obvaruje ogromne škode, ki redno sledi velikim vodam.
Na vseh vodotokih je treba zagotoviti biološki minimum vode in na reguliranih odsekih vodotokov izvršiti vse potrebne ukrepe, ki jih mora imeti naravni vodotok. Vgraditi je treba razne vodne objekte (drče, pragovi, zavetišča, skrivališča), zasaditi avtohtono vegetacijo in omogočiti preživetje ter razvoj obvodne favne in vegetacije. Za zavarovanje potencialnih virov pitne vode bo sprejet odlok o zaščiti vodnih virov v občini.
Ureditvena območja naselij
Za planirani dolgoročni razvoj poselitve (naselja in infrastruktura: urejanje in pridobivanje stavbnih zemljišč) je temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi in smotrni ureditvi sedanjih površin naselij, stavbnega fonda in kompleksnejših območij.
Površine, ki so dolgoročno predvidene za poselitev, izgradnjo infrastrukturnega omrežja in druge posege v prostor, se do izvedbe spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča, s tem da niso dopustna vlaganja, ki imajo dolgoročni učinek. Sprememba namembnosti in vrsta prostorskega izvedbenega dokumenta sta opredeljeni tudi v drugem delu tega odloka.
S planiranim dolgoročnim razvojem poselitve se bilanca površin v Občini Rogaška Slatina spremeni na sledeči način:
– gozdne površine se na račun poselitve zmanjšajo za 10.000 m2,
– najboljša kmetijska zemljišča se na račun poselitve zmanjšajo za 440.500 m2 in
– druga kmetijska zemljišča se na račun poselitve zmanjšajo za 1.355.125 m2.
Naselitvena raba prostora se bo povečala za 1/3 kar zadošča za dolgoročne potrebe razvoja Občine Rogaška Slatina.
Z dolgoročnim planom je opredeljena urbanistična zasnova naselja Rogaška Slatina, ostala strnjena naselja pa se urejajo z ureditvenimi območji naselja. Poselitev v preostalem prostoru je obravnavana kot razpršena gradnja.
Za območja izven naselij bodo predpisani PUP-i, ki bodo regulirali vse posege v prostor skladno z izrabo tal in kulturno krajinskimi značilnostmi posameznega območja.
Rekreacija in turizem
Zimski šport se bo na območju občine razvijal na območjih urejenih smučišč na Janini v Rogaški Slatini ter na Boču pri planinskem domu.
Številni spomeniki naravne in kulturne dediščine in območje krajinskega parka z atraktivnimi izletniškimi točkami Boč, Donačka gora in drugimi, nudijo vse pogoje za razvoj rekreacije in turizma. Preko tega območja so speljane številne markacijsko označene planinske poti, poti XIV. divizije in evropska pešpot E7 Bistrica ob Sotli – Hodoš. Temeljna dolgoročna usmeritev je varovanje naravnih vrednot in danosti prostora, še posebej na območju krajinskega parka Boč – Donačka gora ter varovanje spomenikov ostale naravne in kulturne dediščine z namenom, da se ohrani zdravo okolje in privlačen prostor za razvoj turistično-rekreacijske dejavnosti. Sanirati je potrebno vse izvore onesnaževanja okolja, degradirana območja in objekte, zagotoviti vzdrževanje objektov in dograjevati turistično ponudbo.
Območja mineralnih surovin
Zagotavljati je potrebno racionalno izrabo naravnih bogastev, zmanjšati razvrednotenje okolja, izdelati programe sanacij ter zagotoviti realizacijo le-teh.
Nadaljnji razvoj kamnolomov naj bo skladen s potrebami občine in regije. Pridobiti je potrebno ustrezne strokovne podlage za načrtovanje razvoja kamnolomov v prostoru in pripraviti sanacijske programe. Na območju Občine Rogaška Slatina trenutno obstaja kar nekaj lokacij, kjer se na nelegalen in neorganiziran način posega v prostor, kar z okoljevarstvenega vidika močno kazi pokrajino. Za omenjene lokacije je potrebno izdelati programe sanacije ter zagotoviti njihovo realizacijo.
Na območju občine ni pomembnejših rudnin, med drugimi rudninami pa sta zastopana dolomit in apnenec (lokacija Zgornje Sečovo) z izjemo območja v Zagaju, kjer se nahaja andezit.
Na območju Občine Rogaška Slatina trenutno ni organiziranega kopa mineralnih surovin, čeprav so potrebe po mineralnih surovinah v gradbeništvu in vzdrževanju lokalnega cestnega omrežja precej velike.
Območja za potrebe obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Prostorske potrebe obrambe je potrebno upoštevati kot obvezno izhodišče za načrtovanje rabe prostora v občini. Območje za potrebe obrambe na Boču je prikazano v skladu z navodilom za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).
Pri načrtovanju prostorskega razvoja je potrebno upoštevati tudi elemente varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).
3.2. Zasnova omrežja naselij in načinov urejanja z vrstami prostorsko izvedbenih aktov (PIA)
Kartografsko gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 2: zasnova omrežja naselij.
Smotrno urejanje se opira na načrtno in usklajeno razporejanje dejavnosti in razvoj centrov v prostoru za dosego najugodnejšega gospodarskega razvoja ob upoštevanju prednosti prostora in potreb bodočih rodov. Razvijati je treba policentrični koncept razvoja naselij.
Izhodišče za zasnovo omrežja naselij na lokalni ravni je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega posameznega naselja ter sprejete variante razvoja poselitve. Opredelitev gravitacijskih območij je dodatno izhodišče za določitev hierarhije središč v omrežju naselij.
Dolgoročno bomo v občinah razvijali naslednje tipe naselij:
– prevladujoča ruralna naselja (tip B)**,
– ruralno urbana naselja (tip C)**,
– prevladujoča urbana naselja (tip D)** in
– urbana naselja (tip E)**.
V skladu s planiranim omrežjem naselij se bo Rogaška Slatina razvijala kot najpomembnejše urbano središče (E) v občini. V Rogaški Slatini je največji poudarek na razvoju turistično-zdraviliške dejavnosti, poleg tega pa ima razvite tudi druge gospodarske in proizvodne dejavnosti. Tu so koncentrirane tudi upravne funkcije na ravni občine.
Drugo večje naselje v občini je Podplat, ki ga bomo razvili v tip prevladujočega urbanega naselja (D).
Poleg dveh vodilnih naselij v občini, bo razvitih še nekaj centrov ruralno urbanega tipa (C): Zgornja Kostrivnica, Brestovec in Sv. Florijan. S tem bo zagotovljena enakovredna vsakodnevna oskrba prebivalstva.
Pri razvoju omrežja naselij je potrebno v prvi vrsti upoštevati varovanje dobrin javnega pomena ter racionalno izrabo in organizacijo dejavnosti v prostoru. Pri oblikovanju in načrtovanju naselij se je treba v prihodnosti zavzemati za bolj strnjeno, večfunkcionalno zazidavo, za racionalno izrabo znotraj obstoječih naselij ter že izgrajene infrastrukture. Z gradnjo v prostoru je potrebno ohranjati tipiko krajine in varovati vedute na pomembnejša območja naravne in kulturne dediščine. Večji poudarek bo na prenovi v obstoječih naseljih. Naravni prirast prebivalstva v občini je potrebno zadržati vsaj na sedanji ravni, presežek prebivalstva po naravni rasti pa se koncentrira v Rogaški Slatini kot širšem funkcionalnem območju. Vsa ostala naselja bodo ohranila sedanje število prebivalcev.
Nova stanovanjska graditev se bo preusmerjala, kjer bo le mogoče, na slabša zemljišča (gozdovi z manj poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami, pobočja) in v dograjevanje obstoječih naselij.
Nadaljnji razvoj naselij je potrebno načrtovati in izvajati skladno z izdelano plansko tipologijo naselij in opredeljenimi funkcijami naselij v omrežju naselij glede na oskrbne in storitvene ter proizvodne dejavnosti in v obsegu ocenjenih potreb po prostoru za posamezne dejavnosti.
Usmeritve za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov in s tem povezanim urbanističnim urejanjem prostora so prikazane na isti karti po ureditvenih območjih naselij. Opredeljene so glede na pretežno namensko rabo in enotne oblikovalske in urejevalske značilnosti.
Z zazidalnimi načrti (ZN) bomo urejali dele ureditvenih območij naselij, na katerih načrtujemo kompleksno gradnjo (stanovanj, industrije, objektov družbenega standarda). Ureditveni načrti (UN) bodo izdelani za naselja, kjer gradnja ni kompleksna oziromaq gre za dopolnilno gradnjo.
S prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) bomo urejali naselja brez večje gradbene aktivnosti in območja razpršene poselitve. Začasno bomo s PUP-i urejali tudi območja, za katera izvedbeni načrt ne bo izveden v tem srednjeročnem obdobju. PUP-i se bodo razlikovali med seboj glede na značilnosti območij, za katera bodo izdelani.
Zaporednost izdelave posameznih prostorskih izvedbenih aktov je opredeljena v drugem razdelku tega odloka. Za območja kompleksne gradnje v posameznih srednjeročnih obdobjih je treba pripraviti v sklopu srednjeročnih planov programske zasnove. Te bodo regulirale načelno zasnovo območja in ustrezne infrastrukturne rešitve.
3.3. Zasnova prometnega omrežja
Kartografsko gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 3: zasnova prometnega omrežja.
Zasnova prometnega omrežja je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1: 25.000. Prikazane so naslednje kategorije, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov (*–obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in **–obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine):
– državna cesta*,
– lokalne ceste – zbirne mestne in zbirne krajevne ceste (LZ)**,
– mestne in krajevne ceste (LK)**,
– javne poti**,
– lokalne ceste**,
– glavna kolesarska povezava*,
– regionalne kolesarske povezave*,
– daljinska kolesarska povezava*,
– regionalna enotirna železniška proga*.
Dolgoročni cilji in usmeritve razvoja prometne infrastrukture:
– izboljšati prometno povezavo s sosednjimi regijami in izboljšati dostopnost znotraj občinskega prostora, zlasti zaledja krajevnih skupnosti in zagotoviti učinkovitost prometa v izrednih razmerah,
– izboljšati prometno varnost in kvaliteto prometnega omrežja,
– zmanjšati negativne vplive prometa na okolje, kar pomeni predvsem dosledno izločanje tranzitnega prometa iz centralnih delov naselij,
– skladno z razvojem poselitve in drugimi potrebami izboljševati javni promet.
Vzdrževanje prometnega omrežja mora potekati v skladu z veljavno zakonodajo, pri čemer je potrebno upoštevati predvsem zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98) in odlok o novi kategorizaciji občinskih cest. Za izgradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih cest je potrebno izdelati lokacijski načrt.
Cestni promet
Nosilke cestnega prometa so državne ceste. Glavna cesta poteka v smeri zahod – vzhod proti meji z Republiko Hrvaško. V Podplatu se odcepi regionalna cesta R1-219 proti Slovenski Bistrici na severu. Poleg glavne poteka po občini tudi regionalna cesta R3-685 Tekačevo–Rogaška Slatina–Ranjkovec.
Za celotno občino in naselje Rogaška Slatina je izredno pomembna glavna cesta G2-107, ki nastopa tudi v vlogi mestne obvozne ceste in prevzema nase tranzitni promet proti Republiki Hrvaški. Ostale ceste v občini so lokalnega pomena oziroma nekategorizirane gozdne in druge ceste.
Lokalno cestno omrežje bo potrebno modernizirati glede na potrebe, in to predvsem vse tiste ceste in odseke, ki so še makadamske. Vse pomembnejše lokalne ceste, ki povezujejo naselja v z državnim cestnim omrežjem, morajo biti zgrajene oziroma rekonstruirane tako, da bo omogočen avtobusni in tovorni promet. To so ceste:
– Rogaška Slatina–Sv. Florijan–Rogatec,
– Rogaška Slatina–Brestovec–Kristan vrh,
– Gabernik–Kostrivnica in
– Podplat–Kostrivnica–Rogaška Slatina.
Lokalne ceste, pomembne s turističnega vidika so naslednje:
– Rogaška Slatina–Vonarje–Sodna vas,
– Rogaška Slatina–Boč.
Ostale lokalne ceste morajo zagotoviti ustrezno dostopnost vsem prebivalcem v občini. Ureditev teh cest pomeni izboljšanje življenjskih pogojev odmaknjenih zaselkov in naselij.
Na področju mirujočega prometa so v naselju Rogaška Slatina izkazane večje potrebe po parkirnih površinah predvsem zaradi zdraviliškega turizma. Zato je treba zagotoviti dovolj parkirnih površin, ki bodo omogočale neoviran promet, tako za prebivalce kot obiskovalce Rogaške Slatine. V ostalih naseljih je treba ustrezne parkirne površine graditi predvsem v sklopu stanovanjskih območij. Ustrezne lokacije je treba poiskati na prostih površinah v ureditvenih območjih naselij.
Kolesarski promet
Na območju občin sta predvideni dve kolesarski povezavi širšega republiškega pomena. Glavna kolesarska povezava poteka vzporedno z glavno cesto v smeri zahod – vzhod. V smeri proti Slovenski Bistrici, je prečno nanjo priključena daljinska kolesarska povezava; ob obstoječi regionalni cesti proti Ptuju pa je predvidena še regionalna kolesarska povezava.
V skladu z republiškimi izhodišči je treba za celotno območje občine izdelati študijo možnosti ureditve kolesarskih poti. Na podlagi te študije bo izdelan projekt razvoja kolesarstva in kolesarskih stez, s čimer bo omogočen hitrejši in kakovostnejši razvoj turizma. Kolesarski promet je treba načrtovati predvsem v povezavi s stanovanjskimi, turističnimi, rekreacijskimi in drugimi površinami, ki so pomembne za dostop do delovnih mest. Prednostno bodo urejene kolesarske povezave, ki povezujejo naselje in zdravilišče Rogaška Slatina s svojim oskrbnim in turistično-rekreacijskim zaledjem.
Železniški promet
Dolgoročno je treba upoštevati možnost povečanja kapacitet železniškega prometa, bodisi zaradi razvoja gospodarstva ali zaradi razbremenitve magistralnih prog.
Na postajah, kjer obstajajo skladišča, je potrebno urediti nakladalne klančine in urediti manipulativni prostor. Ob obstoječi železniški postaji je potrebno urediti avtobusno postajališče, ki bo omogočalo neposredno navezavo na javni potniški promet.
Za vse posege v varovalnem progovnem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu in pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja in postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu glede minimalnih odmikov vseh bodočih objektov od osi skrajnega tira (Uradni list SRS, št. 2/87). Če se pokaže za potrebno, se izvrši gradnja protihrupne zaščite in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov v prihodnosti elektrificirane železniške proge.
Javni potniški in blagovni promet
Z javnim potniškim prometom bodo naselja v območju občine predvsem dobro povezana s sosednjimi občinskimi (Šmarje pri Jelšah, Rogatec …) in regionalnimi središči. Dobre povezave je treba vzpostaviti tudi z ostalimi naselji in območji. Avtobusne postaje v naseljih bodo urejene na sedanjih točkah oziroma bodo po potrebi prestavljene na ustreznejše lokacije.
3.4. Zasnova vodnega gospodarstva
Kartografsko gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 4: zasnova vodnega gospodarstva.
Zasnova vodnega gospodarstva je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1:25.000. Prikazane so naslednje kategorije, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov (*–obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in ** –obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine):
– primarni vodovod**,
– II. kakovostni razred**,
– III. kakovostni razred**.
Pri dolgoročnem planiranju je ena izmed nalog načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov in določitev varstvenih območij, izboljšanja odtočnega vodnega režima in nadaljevanje regulacij vodotokov na najbolj kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter postopno izboljševanje kakovosti voda in stopnje onesnaženosti vodotokov.
Vodni viri in oskrba z vodo
Glavna naloga na področju oskrbe z vodo je njeno izboljšanje na celotnem teritoriju občine, za katero predstavljajo vodne vire izviri talne vode ter površinski vodotoki. Razpoložljivi vodni viri zagotavljajo zadostno oskrbo z zdravo pitno vodo za celotno območje Občine Rogaška Slatina.
Na območju Občine Rogaška Slatina bo potrebno prioritetno zavarovati vse vire pitne vode ter vire termalnih in mineralnih vod. V letu 1986 so bila na območju občine dokončana obsežna hidrogeološka raziskovalna dela. Z odloki so zavarovana območja vodnih virov v skupnem obsegu ožjih in širših varstvenih območij. Vsi obstoječi lokalni vodovodi z oporečno pitno vodo se bodo priključili na predvideni primarni vodovodni sistem.
Na območjih vodnih virov niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode, zato bo na teh območjih imelo varstvo voda prednost pred kmetijstvom. Na ogroženih območjih je potrebno omejiti promet in prepovedati prevoz nevarnih in posebnih snovi na odseku ceste Podplat-Pečica. Zaradi razpršenosti in manjšega odjema bodo v odmaknjenih naseljih in območjih aktivirana nekatera zajetja. Omrežje ne bo povezano v enoten sistem. Zaščitili bomo vsa območja pomembnejših zajetij, manjša pa varovali kot rezervne vire za primer izjemnih razmer. Izvršiti je potrebno pregled lokalnih vodnih virov in vodnjakov ter opredeliti vzdrževanje in zaščito teh virov, še zlasti za potrebe v vojnem času.
Zagotoviti je potrebno racionalno rabo pitne vode ter potrebe po tehnološki vodi za industrijo pokriti iz akumulacije Sotelsko jezero. Za vodne vire na mejnem območju Rogaške Slatine je potrebno s sosednjimi občinami sprejeti usklajene odloke o zavarovanju teh virov.
Sedanje vodovodno omrežje se vključuje v bodočo oskrbo. Pri tem se manjši vodovodi vključujejo in združujejo v večje, v določenih primerih pa bo potrebno območja, ki so sedaj vključena v večje sisteme, zaradi prihrankov energije ločiti od bodočega sistema.
Vodovodni sistem je zasnovan na podlagi vodnih virov v dolini Bistrice in Tinjščice z zmogljivostjo 150 l/sek. Voda se po transportnih vodih transportira v večje porabniške centrale (Šmarje, Mestinje, Rogaška, Rogatec). V glavni vodovodni sistem so vključeni naslednji kraji z bližnjo okolico: Kozje, Imeno, Podčetrtek, Pristava, Mestinje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Rogatec. Ostalo pretežno višinsko območje se oskrbuje iz obstoječih sistemov, večja naselja pa iz novih vodnih virov (vrtin). Pozneje bo možno na ta sistem priključiti še akumulacijo Sotelsko jezero.
3.5. Zasnova komunalnega omrežja
Kartografsko gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 5: zasnova komunalnega omrežja
Zasnova komunalnega omrežja je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1: 25.000. Prikazane so naslednje kategorije, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov (*–obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in **– obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine):
– čistilna naprava z zmogljivostjo 10.000 – 100.000 E*,
– IV. območje onesnaženosti zraka*,
– deponija komunalnih odpadkov**.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Za kompleksno ureditev odvajanja in čiščenje odpadnih voda bo zaradi neenakomerne naseljenosti in razgibanosti terena v občini potrebno za vse onesnaževalce urediti ustrezno odvajanje in čiščenje odplak in to:
– za večje centre: zgraditi primarne kanalizacije in čistilne naprave,
– za ostala naselja: zgraditev primarne kanalizacije in čistilnih naprav in
– za oddaljena gospodarstva na območju ruralne poselitve samostojne dispozicije odpadnih vod z greznico, obzidano gnojišče z jamo za gnojevko; pretoki iz greznic se pred izpustom v odvodnike drenirajo oziroma čistijo lagunsko.
Delna kanalizacija je zgrajena le v naselju Rogaška Slatina (2400 m). Kanaliziranje in čiščenje odpadnih voda je opredeljeno s podrobnejšimi strokovnimi podlagami.
Rogaška Slatina in Rogatec imata predvideno čiščenje v skupni čistilni napravi Rogaška Slatina z zmogljivostjo 10.000–100.000 E. Kanalizacijski sistem je mešanega tipa z razbremenitvami. Čistilna naprava v Rogaški Slatini je predvidena za izgradnjo v 1. etapi skladno z opredelitvijo v dolgoročnem prostorskem planu RS. Dolgoročno je tudi pri manjših naseljih predvideno čiščenje na lastnih čistilnih napravah.
Odlagališča komunalnih odpadkov
Na območju občine je obstoječe centralno odlagališče komunalnih odpadkov na Tuncovcu, ki zadošča potrebam šestih občin. Leta 1997 je bila končana njegova sanacija, nakar je odlagališče ponovno začelo obratovati. Za lokacijo je izdelana ustrezna dokumentacija, ki v tehničnih rešitvah predvideva drenažo izcednih vod, njihovo zbiranje, mehansko čiščenje in odvod. Način in vrsta transporta ter način odlaganja odpadkov so že ustrezno rešeni. Na zasutem delu odlagališča komunalnih odpadkov bo urejen prometni terminal, predvsem za parkiranje tovornih vozil. Pri tem je potrebno posebno pozornost posvetiti vizualni obdelavi celotnega kompleksa z morebitnimi zemeljskimi kompleksi, zasaditvijo in ozelenitvijo.
V okviru proizvodnih obratov se pojavlja problem deponiranja odpadkov, ki ne sodijo v odvoz na centralno odlagališče komunalnih odpadkov v občini. Vprašanje deponije za posebne odpadke industrij je potrebno reševati kot širši regionalni problem. Pri tem je nujno potrebno obvladovati lokalne pritiske, ki izvirajo iz načelnega nasprotovanja soseščine in objektivno presojati prostorske in ekološke ovire ter efekt ustrezne rešitve v smislu širšega javnega interesa.
Odpadke je treba sortirati za reciklažo, neuporabne pa odlagati na odlagališča, urejena skladno s predpisi. Ekološki vpliv na okolico je treba nadzorovati in preprečevati poškodbe okolja. Divja in polna odlagališča bodo sanirana in usposobljena za primarno ali ustrezno novo rabo.
3.6. Zasnova energetskega omrežja
Kartografsko gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 6: zasnova energetskega omrežja.
Energetska infrastruktura bo načrtovana skladno s cilji poselitve in razvoja naselij. Zagotoviti je treba zadostne količine električne energije in urediti napetostne razmere na območju občine. Pospeševati je treba tudi samooskrbo z elektriko iz malih elektrarn.
Zasnova energetskega omrežja je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1: 25.000. Prikazane so naslednje kategorije, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov (*–obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in **–obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine):
– 400 kV daljnovod*,
– 2x400 kV daljnovod*,
– 220 kV daljnovod*,
– 110 kV daljnovod*,
– 20 kV daljnovod**,
– 10(20) kV daljnovod**,
– magistralni plinovod*.
Elektroenergetsko omrežje
Izboljšanje zanesljivosti in kakovosti oskrbe območja bo izvedeno z izgradnjo 110 kV daljnovodov ter dograditvijo RTP Rogaška Slatina. Povečana bo stalnost dobave električne energije, obratovalna varnost in prenosna zmogljivost visokonapetostnega omrežja (10 in 20 kV) z izgradnjo najnujnejših povezovalnih vodov. Izvršena bosta tudi prehod od 10 kV na 20 kV na podeželju in obsežnejša obnova dotrajanega dela, zlasti nadzemnega omrežja, zaradi izboljšanja stalnosti dobave električne energije in varnosti obratovanja, z delnim reševanjem napetostnih razmer. Posegi v prostor so dovoljeni le s predhodno pridobljenim soglasjem s strani upravljalca daljnovodov.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati širino obstoječega DV 400 kV Maribor–Krško in predvidenega DV 2 x 400 kV. Na urbanistično širino elektroenergetskega koridorja vpliva napetostni nivo DV. Urbanistične širine znašajo:
– 50 m (± 25 m) za 400 kV napetostni nivo,
– 40 m (± 20 m) za 220 kV napetostni nivo,
– 30 m (± 125 m) za 110 kV napetostni nivo.
Z uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) je določeno, da ne smejo biti presežene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja (EMS). Mejne vrednosti EMS so različne, odvisno od tega, ali gre za obstoječi vir sevanja, novi vir sevanja ali pa za rekonstruiran vir sevanja. Pri tem je potrebno posebej paziti, da pri objektih, ki so opredeljeni v I. območje, v katerem velja I. stopnja, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem, ne bodo novi objekti locirani znotraj urbanističnega oziroma elektromagnetnega koridorja DV.
Za obstoječi DV 400 kV Maribor–Krško je mogoče za vsak primer posebej določiti obremenitev območja s sevanjem in izvedbo meritev sevalnih obremenitev. V primeru obstoječega vira sevanja je širina koridorja določena na podlagi obremenitve okolja s sevanjem (elektromagnetna širina koridorja) skoraj enaka urbanistični širini.
Za predvideni DV 2 x 400 kV Maribor–Krško je potrebno naročiti izdelavo ustrezne študije obremenitve območja s sevanjem. Šele na podlagi izdelane študije bo mogoče določiti širino elektromagnetnega koridorja, ki pa bo glede na izkušnje znatno širša, kot je urbanistična širina koridorja.
Z vidika varstva okolja je na krajinsko občutljivejših območjih potrebno zagotoviti, da bodo poseki gozdov in sadnega drevja v minimalnem možnem obsegu, večina nizkonapetostnega omrežja pa izvedena v kabelski izvedbi.
Plinovodno omrežje
V občini poteka del magistralnega plinovoda M1 Ceršak–Rogatec, M2 Rogatec–Vodice in odcep M4 Rogaška Slatina–Novo mesto. Zaradi povečanih potreb v prihodnjih letih planiramo povečanje zmogljivosti teh plinovodov z vzporednimi plinovodi M1/1 na trasi od Ceršaka (na avstrijski meji) do Rogatca in M2/1 na trasi od Rogatca do odcepa plinovoda M4 proti Novemu mestu.
Na območju naselja Rogaška Slatina se oskrbujejo z zemeljskim plinom steklarna, zdravilišče, Steklarska šola ter lokalni distributer Adriaplin, v čigar pristojnosti je tudi razvoj lokalne plinovodne mreže. Z zagotovitvijo novih virov zemeljskega plina bo možno pristopiti k sporazumu za oskrbovanje s plinom dodatnih novih potrošnikov.
Kot gradbena omejitev velja 30 m zaščitni pas na obe strani za magistralni plinovod, v 250 m varovalnem pasu pa je potrebno za vsak poseg pridobiti soglasje upravljavca plinovoda – Geoplina, družbe za upravljanje in transport zemeljskega plina, Ljubljana.
Oskrba s toplotno energijo
Oskrba s toplotno energijo iz skupnih kurilnic se na območju občine rešuje le parcialno v minimalnem obsegu predvsem v okviru zdraviliških kompleksov in stanovanjske blokovne gradnje. Prioritetna naloga je priprava študije in ustrezne dokumentacije za ogrevanje večjih naselij. V izdelavi je že študija za naselje Rogaška Slatina.
Da bi se dosegla čim racionalnejša raba toplote, je treba na celotnem območju občine skrbeti, da se bodo izvajali objekti z optimalno toplotno izolacijo. Perspektivno je potrebno posvetiti večjo pozornost uvajanju sončne energije za pripravo sanitarne vode ter izrabi geotermalne toplote in bio-toplote v primarni ali sekundarni obliki.
Vse toplotno načrtovanje mora biti podrejeno zahtevam po čim nižji meji onesnaževanja zraka in naselja. Z ekološkega vidika je edino primerna zamenjava kurilnega olja in ostalih trdih goriv z zemeljskim plinom.
3.7. Zasnova telekomunikacijskega omrežja
Kartografsko gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 7: zasnova telekomunikacijskega omrežja.
Omrežje za prenos podatkov je treba širiti in posodobiti z uvajanjem novih telekomunikacijskih sistemov. Predvsem je treba povečati zmogljivosti na področju telefonskih storitev z okrepitvijo zmogljivosti central in uvedbo ruralnih radiotelefonskih sistemov. Ta sistem je potreben za prebivalce hribovitih predelov, prav tako pa z vidika obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Na območju Občine Rogaška Slatina se nahajajo sledeče telefonske centrale:
– vozliščna telefonska centrala PX Rogaška Slatina,
– končna telefonska centrala LC Podplat in
– medkrajevni telekomunikacijski kabli ter radio relejne (RR) zveze.
Na območju Občine Rogaška Slatina se predvideva rekonstrukcija obstoječega TK omrežja ter izgradnja novega TK omrežja, in sicer skladno s potrebami po novih TK storitvah ter s širjenjem urbanizacije.
Z organizacijo, izgradnjo in modernizacijo poštnega omrežja in zmogljivosti bodo izboljšane dostopnost, dostava, funkcionalnost poslovnih prostorov za opravljanje storitev, z uvajanjem sprejemne mehanizacije in notranje transportne opreme se bo dosegala večja učinkovitost dela in boljša kvaliteta storitev. V okviru obstoječega telefonskega omrežja in omrežja za prenos podatkov bo organizirano opravljanje faksimile in teletekst. Za potrebe računalniških komunikacij in komunikacij med teleks terminali in teleprinterji bo zagotovljena prevezava javnega omrežja za prenos podatkov s telefonskim in telegrafskim omrežjem.
RTV omrežje
Za povečanje števila radijskih in televizijskih programov se bo v Občini Rogaška Slatina pristopilo k izdelavi študije zasnove kabelsko – distribucijskega sistema. V naselju Rogaška Slatina je kabelska mreža že razpeljana. Nanjo je priključenih ca. 1000 gospodinjstev. V prihodnjem obdobju pa je predvidena njena razširitev, tako da bo vključevala tudi druga naselja in bo pokrit celoten teritorij občine.
3.8. Zasnova varstva kulturne dediščine
Kartografsko gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 8: zasnova varstva kulturne dediščine.
Kulturno dediščino je treba varovati in jo po možnosti aktivno vključevati v družbeno življenje. Na značilnih območjih kulturne krajine morajo biti vsi posegi premišljeni in celoviti. Upoštevati je treba republiške usmeritve za varovanje z delom pridobljenih vrednot v okolju s podrobno opredelitvijo.
Zasnova varstva kulturne dediščine je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1: 25.000. Prikazane so naslednje kategorije, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov (*–obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in **–obvezna izhodišča dolgoročnega plana občin):
– arheološka dediščina**,
– profana stavbna dediščina (zdraviliški dom in Paviljon Tempelj v Rogaški Slatini)*,
– sakralna stavbna dediščina (cerkev Sv. Lenarta v Dreveniku)*,
– sakralno-profana stavbna dediščina**,
– memorialna dediščina**,
– naselbinska dediščina (Zdravilišče Rogaška Slatina)*,
– vrtno-arhitekturna dediščina (spomenik oblikovane narave)**,
– kulturna krajina**,
– tehniška dediščina**.
Varstvo kulturne dediščine
Na podlagi doslej evidentirane kulturne dediščine ter nadaljnjih raziskav, odkritij in dognanj je treba pripraviti strokovne podlage za pripravo odlokov o razglasitvi kulturnih spomenikov ter ustrezne režime za varovanje in razvoj ostale dediščine. Najpomembnejša kulturna dediščina bo urejena in opremljena tako, da bo dostopna in predstavljena širši javnosti. Vsa območja kulturne dediščine, ki niso predvidena za razglasitev, bodo vključena v ustrezne prostorske akte z opredelitvijo načina varovanja. Posebna pozornost bo posvečena vzdrževanju vitalne kulturne krajine, ki zaradi svoje obmejne lege predstavlja pomemben družbeno-gospodarski dejavnik.
Temeljna dolgoročna usmeritev za varstvo območij in objektov kulturne dediščine je zlasti ohranitev in izboljšanje stanja in zagotavljanje pogojev za njihov obstoj, redno vzdrževanje in dostopnost.
3.9. Zasnova varstva naravnih vrednot
Kartografsko gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 8: zasnova varstva naravnih vrednot.
Naravne vrednote je treba varovati in jih po možnosti aktivno vključevati v družbeno življenje. Upoštevati je treba republiške usmeritve za varovanje naravnih vrednot v okolju s podrobno opredelitvijo.
Zasnova varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1: 25.000. Na podlagi strokovnih podlag, ki jih je izdelala pristojna služba ZVNKD v Celju v marcu 2000, in so sestavni del tega odloka, so v planskih aktih Občine Rogaška Slatina prikazane naslednje kategorije, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov (*–obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in **–obvezna izhodišča dolgoročnega plana občin):
Zavarovane naravne vrednote:
– krajinski park Boč s predvideno razširitvijo v krajinski park Boč–Plešivec–Donačka gora*,
– naravni spomenik**.
Ostale naravne vrednote, ki se varujejo s planskimi dokumenti:
– objekti,
– območja,
– vodotoki I in II. kategorije.
Varstvo naravnih vrednot
Na podlagi doslej evidentiranih naravnih vrednot ter nadaljnjih raziskav, odkritij in dognanj je treba pripraviti strokovne podlage za pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti ter ustrezne režime za varovanje in razvoj ostalih vrednot. Najpomembnejše naravne vrednote bodo urejene in opremljene tako, da bodo dostopne in predstavljene širši javnosti. Vsa območja naravnih vrednot, ki niso predvidena za razglasitev, pa bodo vključena v ustrezne prostorske akte z opredelitvijo način varovanja.
Zavarovana območja so območja, ki so zavarovana z aktom, kot to zahteva 49. člen ZON (Uradni list RS, št. 59/99). Glede na znane podatke pa se pričakuje odkritje novih naravnih vrednot predvsem na območju Plešivca in Boča ter pomembnih habitatnih tipov na celotnem območju občine. Predvidevamo, da bodo večji del novo odkritih naravnih vrednot predstavljali habitatni tipi, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Strokovne podlage za varovanje naravnih vrednot bo izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.
Temeljna dolgoročna usmeritev za varstvo območij in objektov naravne dediščine je zlasti ohranitev in izboljšanje stanja in zagotavljanje pogojev za njihov obstoj, redno vzdrževanje in dostopnost.
Varstveni režimi
Varstveni režimi so seznami omejitev, prepovedi in pogojno možnih dejanj, posegov ali gradenj na območju naravne vrednote, ki imajo za cilj ohranitev lastnosti in celovitosti naravne vrednote. Delimo jih na:
– varstveni režim za površinske geomorfološke naravne vrednote,
– varstveni režim za geomorfološke podzemeljske naravne vrednote,
– varstveni režim za hidrološke naravne vrednote,
– varstveni režim za botanične naravne vrednote,
– varstveni režim za zoološke naravne vrednote,
– varstveni režim za drevesne naravne vrednote,
– varstveni režim za geološko-paleontološke in mineraloško-petrografske naravne vrednote,
– varstveni režim za gozdne naravne vrednote,
– varstveni režim za širša zavarovana območja.
Vsi varstveni režimi so podrobneje opredeljeni v strokovnih podlagah varstva naravnih vrednot za dolgoročni plan Občine Rogaška Slatina, ki ga je marca 2000 izdelal ZVNKD Celje in predstavljajo sestavni del tega odloka.
4. Urbanistična zasnova naselja Rogaška Slatina
4.1. Vloga in pomen izdelave urbanistične zasnove
Urbanistična zasnova je izdelana na podlagi zakona o urejanju prostora, skupaj s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Rogaška Slatina. V sedanjem dolgoročnem planu Občine Šmarje pri Jelšah je bila poleg ostalih izdelana tudi urbanistična zasnova Rogaške Slatine.
Po preteku zadnjega desetletja oziroma obdobja po zadnjih spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine pa so nastale številne spremembe, ki narekujejo tudi drugačne potrebe in zahteve po prostoru. Zaradi pomena Rogaške Slatine, ki ima poleg izrazito turistično zdraviliške dejavnosti tudi vlogo občinskega središča, je izdelava urbanistične zasnove še vedno izrednega pomena za njen nadaljnji razvoj. Z načrtnim prostorskim razvojem Rogaške Slatine, ki ga je mogoče doseči na ta način, je treba zagotoviti večjo sposobnost vključevanja celotne občine v regijo in širši, tudi mednarodni prostor.
Razvoj Rogaške Slatine mora temeljiti na programskem, oblikovalskem in prometnem konceptu, ki upošteva razvojni koncept celotnega prostora občine v ožjem (lokalnem) in širšem (regionalnem) smislu:
– Z novo urbanistično zasnovo bo mogoče vzpostaviti pogoje za samozavedanje »mestne regije Rogaške Slatine« kot zaokrožene geografske, socialne in kulturne entitete, ki bo prisotna v zavesti krajanov in obiskovalcev kot »enoten mestni« prostor.
– S predlagano urbanistično zasnovo bo mogoče preseči današnji urbanistični model treh funkcionalno ločenih in samozadostnih mestnih delov tako, da bodo povezani z funkcionalno osjo naselja v novo prepleteno celoto, na katero se naslanjajo območja Ratanske vasi, Zdravilišča, Steklarne ter novega športno-rekreacijskega območje na južnem izteku mesta.
– V ta namen je treba zagotoviti dopolnitev dolinske infrastrukture kot združujočega in kompleksnega mestnega elementa, ki naj poleg obstoječih komunikacij (ceste, železnice) vključuje tudi javne zelene površine in naravo, trge, parke, športne površine ter javne objekte. Gre za oblikovanje strukture pozidanih površin, ki se spontano oblikuje vzdolž linij železnice in dolinske ceste kot osrednje promenadne poti za avtomobilski pa tudi in peš promet z lahkimi prehodi med posameznimi prometnimi režimi.
– Poudarek je treba dati urbani in prometni strukturi, ki morata povezati obstoječe mestne dele in sta sama po sebi elementa, ki sta sposobna zgraditi novo urbano identiteto s preobrazbo razpršene dolinske poselitve v kvalitetnejšo obliko vrtnega mesta.
– Zavarovati je treba naravno zaledje mesta in krajinskih znamenitosti ter zgostiti zazidave s postopnim zapolnjevanjem vrzeli v že zgrajenih urbanih območjih in s preoblikovanjem degradiranih območij ter politiko malih korakov, z obvladljivimi posameznimi posegi.
– Z dograditvijo obvoznice in dolinske ceste bo dobila Rogaška Slatina učinkovit lokalni in tranzitni prometni sistem, ki bo omogočil lahek dostop do regionalnih in širših trgov.
– Uravnovesiti je treba razmerja med zdraviliščem in celotnim naseljem ter mentalno in funkcionalno prenoviti zdravilišče v mondeni mednarodni center ter ga ponuditi širšemu srednjeevropskemu prostoru (plesne dvorane, festivali, bali, kongresi, kavarne, parki, sprehajalne aleje, arboretum, paviljoni, voda). Klasicistična monumentalnost naj bo tržna znamka in identiteta kraja, pride naj do premika iz kurativnega v preventivno zdravljenje oziroma povratek k obliki lahkotnejšega ekskluzivnega okrevališča.
– Doseči je treba postopno urbano preoblikovanje območja Ratanske vasi v centralno mestno območje, ki bo dograjeno v novem, večjem merilu, kot ga določajo že grajeni stanovanjski bloki in industrijski objekti.
– Zagotoviti je treba razvoj območja steklarne s postopno preobrazbo v sodobni tehnološko-razvojni park z dopolnilnimi vsebinami, ki bodo dovoljevale vključitev proizvodne dejavnosti v življenje mesta.
– Težiti je treba k dekoncentraciji turističnih in športno rekreacijskih programov tako v mestu kot v širši regiji s ciljem široke regionalne ponudbe s programskimi povezavami s Podčetrtkom in Rogatcem, možnostjo razširitve rekreacijskih (vodnih) površin z apartmaji v zaledju zdravilišča, velikimi novimi športno rekreacijskimi površinami na jugu mesta, naslonjenimi na Vonarsko jezero ob Sotli s čolnarno, športnim ribolovom, letnim kopališčem, naravnim drsališčem, športnimi paviljoni (tenis, squash, badminton, kegljišči) in klubskimi prostori okoli velikega nogometnega igrišča, s športi na travi, otroškimi igrišči in zunanjimi športnimi igrišči. Zagotovljena mora biti dobra povezava z železniško in avtobusno postajo (kopalni vlaki, konjska vprega, kolesa, avto in peš promenada).
– Na sončnih platojih nad dolinskim sistemom Rogaške Slatine predlagamo, da je treba omogočiti individualno gradnjo v kombinaciji s posameznimi obstoječimi zaselki in v povezavi z delom na domu, vrtovi z ohišnicami in z možnostjo dograditve novih delovnih in bivalnih enot, z ekološkim turizmom kot dodatno zaposlitvijo prebivalcev, z velikimi zelenimi pasovi in prehodnostjo krajinskih sistemov, z razglednimi točkami, peš potmi in kolesarskimi stezami, smučišči, konjeništvom, kmečkim turizmom, pohodništvom, restavracijami, agroživilskimi delavnicami, turističnimi apartmaji, številnimi prikritimi parkirnimi žepi in z učinkovitim prometnim dostopom do dolinskih centralnih funkcij.
– V okviru izvajanja usmeritev urbanistične zasnove je treba zagotoviti nove oblike soudeležbe javnih in zasebnih sredstev v naložbe z namenom, da bi ohranili javno korist pri investicijah, ki posegajo v mestni prostor oziroma pri investicijah, ki so usmerjene v realizacijo strateških prostorskih ciljev mesta.
Z urbanistično zasnovo so podane predstave dolgoročnih prostorskih ureditev ob upoštevanju demografskih, socioloških, tehnoloških in drugih dejavnikov. Gradivo urbanistične zasnove tudi v kartografskem gradivu prikazuje strategijo prostorskega razvoja, predvsem pa:
– rabo prostora z opredelitvijo dejavnosti,
– opredelitev načinov urejanja posameznih območij v naselju z zaporednostjo izvedbe ter
– usmeritve za prometni ureditev.
Na ta način so prikazane prvine prostora, determinante oblikovanja oziroma faktorji, ki opredeljujejo načrtovalske odločitve. Pripravljeni so tudi vsebinski elementi, ki predstavljajo vodilo za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja.
S temeljnimi usmeritvami urbanističnih zasnov, ki določajo razvoj posameznih naselij, so podani tisti minimalni pogoji za prostorski razvoj, ki omogočajo dovolj učinkovito usmerjanje posegov v prostor tudi za sedaj še nepoznanih zahtev po prostoru.
4.2. Značilnosti dosedanjega razvoja Rogaške Slatine
Zelo poenostavljeno lahko zapišemo, da lahko sledimo v prostoru Rogaške Slatine trem pomembnim razvojnim usodam. Do odkritja mineralne vode je bilo to periferno območje trškega naselja Rogatec oziroma krajina vinorodnih goric, kjer so živeli ljudje na skromnih kmetijah ali viničarijah. Socialno je bil to najbolj ogrožen kmečki stan, ki se je po drugi vojni, tako kot drugod po Sloveniji, preusmeril v delavske poklice. Po odkritju vrelcev, v času nekdanje monarhije, je zrastlo v tem kraju eno najmondenejših evropskih zdravilišč – zabavišč. Klasicistično – »baročni« urbanizem in arhitektura sta oblikovala monumentalno scensko kompozicijo sredi divjine. To je bil kraj, kamor se je zatekalo dunajsko plemstvo pred radovednimi očmi prestolnice. Zdravilišče je omogočilo številna delovna mesta tudi za lokalno prebivalstvo, bodisi neposredno ali posredno. Po razpadu monarhije je začel upadati pomen in kvaliteta zdravilišča. Po drugi svetovni vojni so bili zgrajeni novi hoteli in terapija, vendar pa gre razvoj zdravilišča vse bolj v smer kurative in ne preventive in zabave.
Tretja usoda kraja temelji na razvoju steklarstva, ki se je razvilo zaradi potreb polnilnice mineralne vode. Steklarstvo in številne obrtno servisne dejavnosti so bile pogoj za začetek socialne preobrazbe lokalnega kmečkega prebivalstva v delavske poklice. Viničarji kot tudi manjši kmetje so zapustili svoje prvotne domove. Naselili so se v bližini zdravilišča, v zatrepnih dolinah in ob lokalnih poteh. Ta proces je še dodatno vzpodbudilo načrtno odpiranje novih industrijskih obratov, ki jih spremlja organizirana blokovna gradnja, vendar brez predstave o oblikovanju prostorsko zaokrožene urbane celote. Nove kaotične poselitvene strukture so bistveno načele prostorske in ekološke kvalitete širšega zdraviliškega zaledja in predstavljajo resno oviro za bodoči kvalitetni razvoj kraja kot celote.
Rogaška Slatina je nedavno dobila status mesta. Razpršeno urbano strukturo Rogaške Slatine je potrebno izkoristiti kot potencial za preobrazbo na višjo raven urbanosti. Nova urbanistična doktrina, ki gradi na vzpostavljanju ravnotežja in soobstoja do sedaj nasprotujočih entitet v prostoru in na prilagodljivost okolja kot najvišji vrednoti prostora, omogoča oblikovanje prostora Rogaške Slatine kot kompleksne »mestne« strukture, v kateri bodo veljala pravila različnosti in izjemnosti, začasnosti in nedokončanosti in stalne odprtosti urbanistične zasnove.
4.3. Skupna izhodišča in razvojne usmeritve po dejavnostih
Kartografsko gradivo urbanistične zasnove;
Karta: namenska raba prostora z opredelitvijo dejavnosti in načinov urejanja prostora s PIA.
Rogaška Slatina se bo skladno z usmeritvami dolgoročnega plana razvijala kot občinsko središče s poudarjeno turistično-zdraviliško funkcijo. V območju urbanistične zasnove so vključena naslednja naselja: Rogaška Slatina, Ratanska vas, Spodnje Negonje in Tržišče. K urbanistični zasnovi spadata tudi območji pokopališča in čistilne naprave.
Urbanistična zasnova Rogaške Slatine temelji na programskih elementih podanih v dolgoročnem planu občine in na usmeritvah podanih na urbanistični delavnici, ki je potekala leta 1997. Usmeritve za njen razvoj so podane po posameznih dejavnostih.
Kmetijstvo in gozdarstvo
Zaradi posebne problematike trajnega varovanja kmetijskih zemljišč ta dejavnik razvoja posebej izpostavljamo v izhodiščih za izdelavo urbanistične zasnove. Kljub globalni usmeritvi, ki velja za celotno območje občine in izhaja iz varovanja kmetijskih zemljišč, je treba na območju urbanistične zasnove izvzeti vsa trajno varovana kmetijska zemljišča in jih dolgoročno opredeliti z drugačno namensko rabo prostora. Za območje urbanistične zasnove je treba še posebej poudariti, da gre za izrazito mestni, to je urbani prostor in ga je v tem smislu potrebno tudi razvijati. Njegov pomen in vloga v celotnem prostoru občine in širše regije je takšen, da za svoj razvoj naselje Rogaška Slatina potrebuje vse razpoložljive površine, ki se nahajajo znotraj območja urejanja z urbanistično zasnovo. V okviru tako predlaganega obsega ureditvenega območja je dovolj razpoložljivih površin za razvoj različnih dejavnosti in stanovanjske gradnje. Poleg tega še obstoječe kmetijske površine v Rogaški Slatini že izgubljajo svojo vlogo in funkcijo. Pretirano širjenje naselij navzven pa je v celoti v nasprotju z načelom racionalne rabe celotnega prostora na območju občine in s tem tudi v nasprotju z varovanjem kmetijskih površin v odprtem prostoru.
To seveda še ne pomeni, da kmetijstvo vsaj začasno (pred zapolnitvijo prostih površin z drugimi, mestotvornimi dejavnostmi) ne bi moglo še naprej soobstajati v mestnem prostoru, vendar pa za izkoriščanje notranjih potencialov za razvoj Rogaške Slatine v bodoče ne bo več potrebno izvajati postopkov za uveljavljanje javnih interesov za posege na trajno varovana kmetijska zemljišča.
V skladu z zgornjimi načeli je ureditveno območje za naselje Rogaška Slatina, ki se ureja z urbanistično zasnovo, minimalno povečano. Nastale širitve, ki so v zelo majhnem obsegu, predstavljajo smiselne zaokrožitve ureditvenega območja in ažuriranje obstoječega stanja z vključitvijo že pozidanega prostora v urbanistično zasnovo.
V območju urbanistične zasnove je še vedno precej gozdnih površin. Te imajo predvsem rekreacijsko turistično vlogo (gozd s posebnim namenom). Tako kot vse parkovne in odprte površine v Rogaški Slatini, ki so povezane z zdraviliško-turistično dejavnostjo, hkrati pa zadovoljujejo vsakodnevne rekreacijske potrebe prebivalstva, bodo tudi ti gozdove še naprej vzdrževani in ohranjani v njihovi vlogi. Med najpomembnejša gozdna območja v okviru urbanistične zasnove sodi gozd s posebnim namenom na Janini, ki je v neposrednem stiku s kompleksom Zdravilišča Rogaška Slatina.
Družbene, oskrbne, storitvene dejavnosti
Glede na predviden razvoj Občine Rogaška Slatina se bo večina družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti še naprej razvijala v urbanih središčih. Organizacija, razporeditev in obseg dejavnosti so odvisni predvsem od:
– števila prebivalcev, ki predstavlja ekonomsko osnovo za določene dejavnosti,
– dostopnosti,
– možnega vpliva, prepletanja in soodvisnosti z drugimi centri, predvsem v sosednjih občinah in regiji.
Pri razporejanju dejavnosti je potrebno glede na zgornja merila upoštevati še sledeče:
– dejavnosti, v katerih je veliko število zaposlenih na majhnih površinah in je za njihovo izvajanje potrebna možnost neposrednih stikov, so locirane v mestnem središču,
– dejavnosti, za katere so potrebne velike površine in manj neposrednih stikov ter so lahko vezane na uporabo prometnih sredstev, so locirane izven mestnega središča,
– dejavnosti, za katere predstavlja število prebivalcev določenega stanovanjskega območja ekonomsko osnovo oziroma niso moteče za okolje, so lahko vključene v stanovanjska okolja,
– obrtne in industrijske dejavnosti so locirane na za to posebej določenih območjih.
Ob upoštevanju meril za razporeditev centralnih dejavnosti bodo te v Rogaški Slatini razporejene na sledeči način:
– Glavni center naselja se ohranja na isti lokaciji v navezavi na kompleks zdravilišča.
– Za razvoj zdraviliške dejavnosti so v neposredni navezavi na obstoječi kompleks zdravilišča opredeljeni rezervati.
– Oskrbne in storitvene dejavnosti so opredeljene na območju starega naselja, kjer bo možno s prenovo pridobiti še dodatne površine za lokale – specializirane trgovine, storitvene dejavnosti in drugo.
– Zgrajena sta že poslovno trgovski center na območju kareja trgovske hiše, objekta Bohor in Janine ter nova avtobusna postaja v podaljšku pod vznožjem hriba do zdraviliškega kompleksa. Kulturni center je dograjen na območju kopališča.
– Šola, otroški vrtec in zdravstveni dom so locirani pod predlaganim stanovanjskim območjem in dolgoročno obstoječe površine zadoščajo. Manjši oskrbni centri se bodo urejevali v okviru večjih stanovanjskih sosesk.
– Poleg obstoječih lokacij otroških vrtcev v Ratanski vasi in Rogaški Slatini je predlagan še vrtec na območju nove soseske v Tržiču.
– Prav tako so s predvideno razširitvijo pokopališča zagotovljene zadostne površine za pokopavanje.
– V pogledu razvoja rekreacijsko-turistične dejavnosti je dokončano novo kopališče. Urejeno je naravno kopališče ob Bistrici. Možno je realizirati tudi preostali zastavljeni program, ki ne terja večjih posegov v prostor (trim steze, kolesarjenje in drugo).
– Večji športno-rekreacijski center je predviden v dolini južno od Steklarne v smeri Sotle, manjše površine pa v okviru šol, večjih stanovanjskih sosesk in zdravilišča (zgrajena je tenis hala).
– Lokacija čistilne naprave je opredeljena ob Sotli južno od lokalne ceste pri Šerbaku oziroma severno nad akumulacijo Vonarje.
Proizvodne dejavnosti
Ob upoštevanju meril za razporeditev obrtnih in proizvodnih dejavnosti bodo te v Rogaški Slatini razporejene na sledeči način:
– Proizvodne površine so skoncentrirane na območju obstoječih industrijskih kompleksov v Tržiču in Negonju. Površine, ki so še proste, so namenjene za razširitev obstoječih proizvodnih obratov.
– Severovzhodno od steklarne je opredeljen rezervat za industrijske dejavnosti. Del tega območja je namenjen tudi za razvoj stanovanjsko-obrtne dejavnosti.
– V okviru opredeljenih površin za proizvodne dejavnosti ob cesti proti Podsredi so še proste površine za lahko industrijo oziroma proizvodno obrt ali servise.
– Proizvodne dejavnosti so opredeljene tudi na območju doline v Hrastju. Tukaj se nahaja tudi prometni terminal za tovorna vozila. Drug večji prometni terminal v občini načrtujemo na območju zasutega odlagališča komunalnih odpadkov v Tuncovu.
– Na južni strani obvoznice na območju doline v Hrastju je predvideno še območje za mešano stanovanjsko obrtno pozidavo.
Stanovanja
Stanovanjska gradnja predstavlja enega največjih uporabnikov prostora. Potrebe po stanovanjih so vedno aktualne, poleg tega pa nosijo tudi pečat strukturnih sprememb v gospodarstvu in z njimi povezanih sprememb v strukturi prebivalstva. Stanovanjske potrebe v posameznih naseljih morajo izhajati iz:
– analize obstoječega stanja,
– ocene trenutnih stanovanjskih potreb,
– projekcije bodočih stanovanjskih potreb in
– ocene razpoložljivih finančnih sredstev za zadovoljevanje teh potreb.
Dolgoročna stanovanjska poselitev je v pretežni meri zasnovana kot dopolnitev že pozidanih oziroma delno pozidanih območij in kot smiselna zaokrožitev ureditvenega območja Rogaške Slatine. Tudi v bodoče bodo štiri večje stanovanjske aglomeracije na območju Ratanska vas–Irje–Negonje, na območju Tržišča, novejši del južno od steklarne ter obstoječi kompleks v osrednjem delu – od steklarne do centra. Kljub minimalni razširitvi ureditvenega območja naselja, je v Rogaški Slatini na razpolago dovolj površin za stanovanjsko gradnjo. V te namene je potrebno predvsem izkoristiti obstoječe površine znotraj naselja, predvsem pa z večjo gostoto pozidanih površin na mestnih zemljiščih zagotoviti smotrno izrabo razpoložljivih površin.
V prikazu obstoječe problematike mesta kot tudi v usmeritvah za njegov razvoj so upoštevane smernice in strokovna gradiva, ki so bila izdelana v okviru urbanistične delavnice za prostorski razvoj Rogaške Slatine leta 1997. Celotno gradivo delavnice se upošteva kot sestavni del tega odloka.
4.4. Opredelitev načinov urejanja posameznih območij v naselju z zaporednostjo izvedbe
Kartografsko gradivo urbanistične zasnove;
Karta: namenska raba prostora z opredelitvijo dejavnosti in načinov urejanja prostora s PIA.
S prostorsko izvedbenimi akti se urejajo vsa območja, ki so predvidena za razširitev oziroma jim je potrebno povečati gostoto pozidave. Nasploh je treba težiti k racionalnejši izrabi mestnih zemljišč. Smotrno rabo prostih površin je potrebno še posebej skrbno načrtovati pri stanovanjski gradnji:
– na območjih obstoječe enodružinske stanovanjske pozidave je potrebno z dopolnitvami in zaokrožitvamo doseči minimalno gostoto 70 preb/ha bruto površin;
– na redkeje pozidanih stanovanjskih območjih, za katere se predvideva izdelava posebni PUP pa je potrebno doseči gostoto 70–100 preb/ha bruto površin;
– na območjih, ki so predvidena za novo stanovanjsko pozidavo stanovanjskih hiš in se bodo urejala z zazidalnimi ali ureditvenimi načrti je potrebno doseči gostoto 150–300 preb/ha bruto površin. Gostota pozidave bo odvisna od tipov objektov/pozidave, ki bodo načrtovani s posameznimi izvedbenimi akti;
– na območjih blokovne gradnje pa je gostota pozidave 300–500 preb/ha bruto površin;
– na območju mestnega središča je lahko gostota tudi nad 500 preb/ha bruto površin, pri čemer je izvzet zdraviliški kompleks, ki mora imeti zaradi narave svoje dejavnosti več urejenih zunanjih površin (igrišča, zelenice, parkirišča…).
Kljub usmeritvam, s katerimi želimo povečati izkoristek zazidanih mestnih površin, pa je potrebno pri posamezni vrsti pozidave upoštevati tudi merila za urejanje zunanjih površin. Potrebne površine za ureditev zelenic, dostopov in parkirišč so naslednje:
– območja enodružinske     zelenice, igrišča                 6,5 m2/preb
  stanovanjske gradnje:    parkirni prostori in garaže
                           (izven zasebnih dvorišč)          0,6 m2/preb
                           poti, dvorišča, pločniki, ulice,
                           oskrbno središče                  8,0 m2/preb
 
– območja                  zelenice, igrišča                 4-13 m2/preb
  večstanovanjske gradnje: parkirni prostori in garaže
                           (izven zasebnih dvorišč)          6,0 m2/preb
                           poti, dvorišča, pločniki, ulice,
                           oskrbno središče                  10,0 m2/preb
Opredelitev načinov urejanja posameznih območij in zaporednost izvedbe:
Črka v posameznem območju pomeni pretežno namensko rabo. Območja z isto namensko rabo prostora so zaporedno oštevilčena, številka za poševno črtico ob zaporedni številki pa določa faznost izvedbe za posamezno območje urejanja. Kjer številke ni, se lahko takoj pristopi k izvedbi ureditve območja, saj ni odvisna od zaporednosti urejanja posameznih območij. Kjer ni posebej navedenega PIA, se območje ureja s splošnimi prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP), izdelanimi za ureditveno območje naselja, za katerega je izdelana urbanistična zasnova.
Programske zasnove za vsa območja, ki se v sklopu urbanistične zasnove urejajo s prostorsko izvedbenimi akti, bodo izdelane in sprejete na občinskem svetu pred pristopom k izdelavi posameznega dokumenta.
C, CZ        Ožje mestno središče s centralnimi dejavnostmi in
             zdraviliškim kompleksom. Pri urejanju območja je potrebno
             upoštevati ugotovitve in predloge, ki so bili oblikovani
             na urbanistični delavnici za ureditev mesta Rogaška 
             Slatina in predstavljajo sestavni del tega odloka. Poleg
             tega je potrebno upoštevati tudi smernice in določila,
             podana s strani pristojne službe za varovanje naravne in
             kulturne dediščine.
ŠR(1)        Območje za športno-rekreacijske dejavnosti, ki so v
             pretežni meri navezane na zdraviliški kompleks. Služijo pa 
             tudi vsakodnevnim potrebam za rekreacijo prebivalcev
             Rogaške Slatine. V okviru tega območja so vključeni
             gozdovi s posebnim namenom (GPN) in druge odprte površine.
             Deloma so že namenjene raznim športnim dejavnostim
             (teniška igrišča, smučišče, vadišče za golf…), deloma pa
             se jih še izkorišča v kmetijske namene. V dolgoročnem
             obdobju je predvidena opustitev primarne rabe v tem
             območju in ureditev vseh predvidenih rekreacijskih in
             športnih površin (sprehajalne poti, trim steza, razna
             odprta igrišča za različne športne aktivnosti…).
C/S(1/1)     Območje obstoječe mešane centralno stanovanjske strukture.
C/S(1/2)     Območje predvideno za razširitev mešano centralno
             stanovanjske strukture. Za območje je predvidena izdelava
             zazidalnega načrta.
C/Š(1-4)     Območja s šolsko dejavnostjo z vključenimi zunanjimi
             zelenimi in športnimi površinami.
ŠR(2)        Športno-rekreacijsko območje v južnem delu mesta, ki je
             namenjeno predvsem za rekreacijo in izvajanje športnih
             aktivnosti za prebivalce Rogaške Slatine. Za njegovo
             ureditev je potrebno izdelati ureditveni načrt.
P(1)         Območje s proizvodno dejavnostjo ob mestni obvoznici
             (dolina v Hrastju). Na tej lokaciji je že urejen prometni 
             terminal za tovorna vozila. Druga lokacija je predvidena
             izven območja urbanistične zasnove, na zasutem delu
             odlagališča komunalnih odpadkov v Tuncovcu.
P(2-4, 5/1)  Območja s proizvodno dejavnostjo. V pretežni meri so na
             teh območjih proste le še površine za razširitev že
             obstoječih dejavnosti.
P(5/2)       Območje predvideno za proizvodno dejavnost, za katero je
             predvidena izdelava ureditvenega načrta.
O            Ob obstoječem območju s proizvodnimi dejavnostmi v
             Negonjah je predvidena ureditev nove obrtne cone, za
             katero je potrebno izdelati ureditveni načrt.
S/O(1)       Območje z mešano stanovanjsko obrtno rabo prostora.
             Predvidena je izdelava ureditvenega načrta.
S/O()2       Nekdanji rezervat za industrijske dejavnosti smo razdelili
             v dve enoti. Na območju P5/1 in P5/2 so še naprej
             predvidene industrijske dejavnosti. Na preostalem območju
             pa je oblikovano novo območje z mešanimi stanovanjskimi in
             obrtnimi dejavnostmi. Za to območje je potrebno izdelati
             zazidalni načrt.
S            Vsa ostala območja so namenjena stanovanjski gradnji. V
             območjih S1, S2, S3, S5, S6/2, S7, S8, S10, S11, S12/1,
             S14 inS16 je pretežni del razpoložljivih površin že
             pozidan s stanovanjskimi objekti. S4, S6/1, S9, S15, S17
             so stanovanjska območja z redkejšo pozidavo, zato smo 
             zanje predvideli izdelavo posebnih prostorsko ureditvenih
             pogojev (za vsako območje posebej), ki bodo določali tudi
             pogoje in merila za zgostitev grajene strukture. S12/2,
             S13 so stanovanjska območja, za katera je predvidena
             izdelava ureditvenega ali zazidalnega načrta.
V sklop urbanistične zasnove spadata tudi pokopališče pri Brestovcu in čistilna naprava na južnem območju Rogaške Slatine, čeprav nista vključena v ureditveno območje naselja.
4.5. Usmeritve za prometno ureditev
Kartografsko gradivo urbanistične zasnove
Karta: prometna ureditev
Cestni promet
Temeljni nosilec prometa v občini je glavna cesta G2-107, ki teče od Celja, Šmarij pri Jelšah, preko Rogaške Slatine proti Republiki Hrvaški. Hkrati ima vlogo glavne obvozne ceste, ki je razbremenila prehod skozi mesto. Z njeno izgradnjo so se prometne razmere v središču Rogaške Slatine bistveno izboljšale. Tudi bencinska črpalka v centru naselja je prestavljena na novo lokacijo ob obvoznici v Negonju.
Ne glede na urejeno glavno cesto pa je potrebno urediti promet in cestno omrežje tudi na območju naselja. Primarna – glavna dovozna cesta naselja bo potekala po sedanji trasi regionalne ceste z izjemo na odseku Ratanska vas – center, kjer je predvidena nova trasa ob železnici. Sedanja trasa na tem odseku pa bo namenjena prvenstveno za dostop do centra mesta, peš prometu in dostavi. Na glavno dovozno cesto naselja se bodo priključile lokalne in dovozne ceste. Cestno omrežje naselja sestavljajo ceste:
– Ratanska vas–Negonje z nadaljevanjem proti Kostrivnici,
– cesta v Irje,
– cesta Rogaška Slatina–Sv. Florijan,
– cesta Tržišče–Tuncovec,
– cesta v Brestovec in druge.
Ker se bo mesto razvijalo tako v prostorskem kot tudi programskem smislu, je za ureditev posameznih odsekov regionalne ceste (mestna vpadnica) predvidena izdelava lokacijskih načrtov, ki morajo poleg opredelitve cestnega profila (cestišče, površine za kolesarje in pešce, zelenice) programsko in oblikovno določiti tudi robno pozidavo. Del ceste ob novem kopališču je že urejene.
Ceste lokalnega značaja in ulično mrežo v naselju je potrebno redno vzdrževati tako v smislu urejenosti cestišč kot prometnih oznak in signalizacije. V naselju je potrebno skrbeti tudi za vidno označena in urejena avtobusna postajališča. Praviloma naj bodo avtobusna postajališča opremljena z nadstreškom, ki čakajoče potnike ščiti pred različnimi vremenskimi vplivi.
Na glavni avtobusni postaji je prestopna točka za lokalni, primestni in tudi širši regionalni javni potniški promet. Avtobusna postaja se napaja iz nove interne obvoznice s priključkom pred križanjem z železnico ob južnem robu zdraviliškega parka.
Novo avtobusno postajo, ki bo povezovala železniški in cestni tranzitni potniški promet, je potrebno urediti tudi ob obstoječi železniški postaji v Rogaški Slatini.
V mestu je potrebno v sklopu prometnih ureditev in izgradnje posameznih, centralnih, stanovanjskih in drugih območij poskrbeti tudi za dovolj veliko število parkirnih mest, ki bodo zadovoljevala potrebe prebivalcev in obiskovalcev zdravilišča.
Železniški promet
Železniški promet bo v glavnem ostal v današnji velikosti in obsegu. Urediti je potrebno predvsem obstoječe železniške postaje in skrbeti za redna vzdrževalna dela.
Kolesarski in peš promet
V skladu z republiškimi izhodišči je treba v občini začeti izgrajevati omrežje daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav. Na to omrežje bodo navezane tudi kolesarske steze, ki potekajo ali bodo potekale v samem naselju. Kjer se le da, bodo za kolesarske poti izkoriščene že obstoječe prometnice. Njihova izgradnja pa je predvidena tudi ob ureditvi glavne mestne ceste in ob rekonstrukciji posameznih cestnih odsekov.
Prav tako je potrebno urediti sistem samostojnih pešpoti v okviru vseh večjih sosesk in centra naselja ter kolesarsko stezo na odseku Ratanska vas–Tržišče in ob cesti Negonje–Ratanska vas. Lokacijski načrti bodo izdelani za vse infrastrukturne trase in naprave.
4.6. Usmeritve za varovanje kulturne dediščine
Varstvo kulturne dediščine v območju urbanistične zasnove za naselje Rogaška Slatina je potrebno izvajati v skladu s strokovnimi izhodišči in usmeritvami pristojne službe ZVNKD, ki je pripravila tudi ustrezne strokovne podlage, ki predstavljajo sestavni del tega odloka. Kot kulturni spomenik republiškega pomena (naselbinska dediščina) je opredeljen zdraviliški kompleks Rogaška Slatina. V sklopu urejanja zdraviliškega kompleksa je potrebno upoštevati podana strokovna izhodišča in smernice pristojne službe ZVNKD. Za vsak poseg v to območje je predvideno pridobiti njeno predhodno soglasje. Za celovitejše ureditve v območju zdraviliškega kompleksa ali za njegovo širitev je potrebno pred izvedbo pridobiti variantne strokovne rešitve, tudi na podlagi javnih ali vabljenih natečajev.
Varstvene usmeritve za zdraviliški park oziroma odprte površine znotraj zavarovanega območja zdravilišča:
– parterni del parka na zdraviliškem trgu je potrebno postopoma prenoviti v skladu z izdelanim konzervatorskim predlogom (NC 344/92), gradivo pa je treba dopolniti z ureditvijo pred Hidroterapijo in v JV delu med Hidroterapijo in križiščem pred AP, prav tako na potezi do stare vrtnarije oziroma Stritarjevega doma, vključno z variantnimi možnostmi revitalizacijske steklenjaka z vrtno parcelo,
– dosajevanje in revitalizacija drevoredov in ostalega drevja mora poustvarjati oblikovno zasnovo in smisel drevorednih promenad 19. stoletja. Izdelati je potrebno inventarizacijo in vrednotenje drevja, drevnine s pregledom stanja starega drevja ter predvideti ukrepe za strokovno nego,
– obnoviti je potrebno razgledišča na bivših lokacijah s parkovno arhitekturo po grafičnih virih,
– obnavljati in vzdrževati mrežo sprehajalnih poti in uporabljati slogovno oziroma oblikovno usklajeno parkovno opremo (klopi, svetila, pergole, ograje …),
– parkovnim objektom dajati vsebino oziroma namembnost, ki ne bo zahtevala oblikovnih oziroma funkcionalnih sprememb odprtih površin,
– površinske vodotoke urejati po načelih krajinskega urejanja,
– arhitektonske dele Ivanovega vrelca obnavljati v obstoječi obliki oziroma po razpoložljivih virih, gozdni vrelec pa urediti po grafičnih virih, enako velja za ostale vodne bazene oziroma vodomete,
– odprte površine znotraj območja zdravilišča je nasploh potrebno varovati pred nadaljnjo pozidavo oziroma gradnjo, ki bi dodatno okrnila historične sestavine ter ambientalno in krajinsko vrednost območja.
Ostali navedeni vrtovi so sestavni del bivalnih ambientov pripadajočih vil oziroma hiš in so kot taki nezazidljivi z objekti, ohranja pa se njihova oblikovna struktura in elementi glede na slogovni način obdobja nastanka z možnostjo odgovarjajoče prenove v sklopu revitalizacije objektov, ki naj poteka v skladu s konzervatorskimi smernicami.
Spomeniškovarstvene usmeritve urejanja historične zdraviliške aglomeracije (zdravilišča):
– zaradi specifične vsebine in edinstvene zdraviliške urbanistične zasnove imajo historične stavbe znotraj tega območja vrednost kulturnega spomenika,
– za stavbni fond znotraj tega območja velja varstvena usmeritev za objekte profane stavbne dediščine,
– širitve (dozidave) k objektom niso mogoče na naslednjih objektih: Tržaški dom, Ljubljanski dom, Zagrebški dom Hotel Par, Steklenjak z vrtnarijo, Stritarjev dom, Styria, Styria II, Strossmayerjev dom, Ledenica, Stara hidroterapija, Hotel Pošta (stari del), kapela sv. Ane,
– širitve (dozidave in preoblikovanje arhitekture) so mogoče pod pogoji na naslednjih objektih: Zdraviliški dom, Hotel Sava, Hotel Donat, Terapija in Pivnica, Hotel Pošta (novi del),
– zapolnitve odprtega prostora in parkovne površine znotraj historičnega zdravilišča z novogradnjami niso mogoče, kar sledi že iz usmeritev za urejanje zavarovanih parkovnih površin,
– predlog prenove centralnega parkovnega parternega dela zdraviliškega trga je zajet v posebnem elaboratu (NC 344/92).
Usmeritve za urejanje zdraviliške osi (od Hotela Pošta do križišča obvoznice in Celjske ceste). Na tej potezi so kot kulturni spomeniki ovrednoteni Hotel Slovenski dom, Hotel Trst in Hotel Beograd (Golf). Zanje veljajo usmeritve za profano stavbno dediščino. Urbanistično in krajinsko urejanje območja je sestavni del obstoječih strokovnih podlag za zazidalni načrt tega območja:
– ohranja naj se tip promenadne ulice z drevorednimi potezami med posamičnimi hotelskimi stavbami s prometnim režimom napajanja stavb z ulice,
– njihove odprte funkcionalne parcele se urejajo in uporabljajo kot interni prostori za hotelske potrebe, vmesne parkovne cezure, vključno s krajinsko urejenim potokom pa kot javni park. Zelenice do gozdov in gozdni robovi so nezazidljivi z objekti in drugimi gradnjami,
– ohranja naj se urbanistično-zazidalni tip posamičnih hotelsko-poslovnih stavb/vil ob ulici z vmesnimi zelenimi/odprtimi prostori in se po potrebi nadaljuje na zahod proti navedenemu križišču. Prosta površina današnjega travnika se uredi kot javni parkovni prireditveni prostor.
Območje JV od Stare hidroterapije do križišča Kidričeve ulice z obvoznico:
– potrebna je prenova in rekonstrukcija parkovne površine po oblikovnih načelih zdraviliških parkov ter njena dopolnitev na mestu sedanje kotlovnice.
SZ zdraviliški krak (dolinski del vzhodno od Terapije):
– območje je lahko namenjeno hotelsko-rekreacijski dejavnosti izključno za potrebe zdravilišča, kar pomeni tudi stavbne zapolnitve. Objekti so lahko izvedeni v obliki samostojnih, členjenih enot na dolinskem dnu, njihovi gabariti pa naj bodo višinsko podrejeni gabaritom osrednje historične aglomeracije.
Za osrednje trško jedro Rogaške Slatine je predvidena prenova. Izgradnjo v območju urbanistične zasnove je potrebno strogo usmerjati na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, ki jih je potrebno izdelati za opredeljena območja.
Prioritetna naloga na področju varstva kulturne dediščine je treba sprejeti akte o razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov.
4.7. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot
Izgradnjo v območju urbanistične zasnove je potrebno strogo usmerjati na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, ki jih je potrebno izdelati za opredeljena območja.
Prioritetna naloga na področju varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine je sprejeti akte o razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov.
Vsi posegi v območju urbanistične zasnove naselja Rogaška Slatina morajo biti v skladu s strokovnimi podlagami in usmeritvami službe ZVNKD Celje.
4.8. Komunalna in energetska infrastruktura
Oskrba z vodo. Rogaška Slatina ima zagotovljeno preskrbo s pitno vodo preko skupnega vodovodnega omrežja. Omrežje se napaja iz vodnih virov v dolini Tinjščice in Bistrice.
Komunalno urejanje mesta. Zgrajen je kanalizacijski sistem, ki je priključen na čistilno napravo na južnem delu mesta (območje čistilne naprave je izven ureditvenega območja naselja Rogaške Slatine). Komunalni odpadki se zbirajo na skupni deponiji v Tuncovcu. V naslednjem obdobju bo postopoma izveden prehod na ločeno zbiranje odpadkov. V mestu je organiziran redni odvoz gospodinjskih odpadkov.
Elektroenergetsko omrežje. V naslednjem obdobju bo izboljšana oskrba z električno energijo z dograditvijo 110 kV daljnovoda. Dograjena bo tudi RTP Rogaška Slatina. Stalnost dobave električne energije se bo povečala.
Z vidika varstva okolja, varovanja naravne in kulturne dediščine ter turizma je potrebno zagotoviti, da bodo poseki gozdov v minimalnem možnem obsegu, daljnovodi pa primerno arhitektonsko oblikovani. Prednostna naloga na območju Rogaške Slatine je tudi kabelska izvedba nizkonapetostnega omrežja.
Plinovodno omrežje. Na območju Rogaške Slatine so štirje večji uporabniki plina. Med njimi je tudi Adriaplin, ki je pristojen za razvoj lokalne plinovodne mreže. Z zagotovitvijo novih virov zemeljskega plina bo v večjih stanovanjskih naseljih možno postopoma preiti na plinsko ogrevanje. Tudi pri izgradnji novih stanovanjskih naselij je potrebno predvideti ogrevanje z zemeljskim plinom.
Telekomunikacijsko omrežje je na mestnem območju zadovoljujoče. Predvidena je tudi izgradnja zemeljskih TT kablov v središču mesta in v smeri Ratanska vas.
Postavljena je tudi mreža kabelske televizije, na katero je že priključenih ca. 1.000 gospodinjstev. Predvidena pa je tudi njena razširitev izven območja urbanistične zasnove.
4.9. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje naselja:
Za centralni del naselja in zdraviliški kompleks je pri oblikovanju novogradenj in pri obnovah obstoječih objektov treba upoštevati smernice in določila pristojne spomeniške službe. Z ambientalno oblikovalskega vidika je potrebno ohraniti zasnovo in arhitekturo obstoječe zazidave. Kvalitetna urbanistična in stavbna dediščina naj predstavlja izhodišče pri oblikovanju novih objektov in prenovi obstoječih.
V okviru urbanistične zasnove je predvidenih nekaj zaokrožitev stanovanjskih območij, za katere je predvidena izdelava prostorsko izvedbenih aktov. Zazidava naj bo prilagojena terenskim razmeram in krajini, tako glede na maso kot višino.
Večjo skrb je potrebno posvetiti podobi naselja iz SZ in SV strani, saj bo to začetek urbanega središča Rogaške Slatine iz te smeri.
Pri urejanju v okviru urbanistične zasnove Rogaške Slatine se bodo poleg tega:
– upoštevale naravne in ekološke razmere obravnavanega območja ter obstoječe grajene strukture,
– varovale dobrine splošnega pomena,
– uporabile v prvi vrsti še proste površine znotraj naselja,
– izdelali programi in načrti prenov za tiste dele naselja, ki so opredeljeni kot vrednejša kulturna dediščina,
– skladno z opredeljenimi poselitvenimi površinami se bo zagotovilo prometno in ostalo komunalno omrežje,
– določila merila za enotno urbanistično oblikovanje novogradenj po posameznih območjih,
– zagotovila funkcionalna humana in estetska zasnova naselja,
– zagotovilo spremljanje izgradnje na območju urbanistične zasnove, pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter priprava ustrezne prostorske izvedbene dokumentacije.
5. Uresničevanje dolgoročnega plana
5.1. Program raziskovanj, analiz in študij, potrebnih za uresničevanje in dopolnjevanje plana
Temeljni instrument za uresničevanje dolgoročnega plana in urbanističnih zasnove je srednjeročni plan občine, ki upošteva vsebinske usmeritve ter konkretizira dolgoročne razvojne cilje ter naloge določene s tem planom.
Občina mora za izvajanje planov sprejeti:
– potrebne prostorske izvedbene akte,
– dopolniti in/ali sprejeti odloke o varovanih območjih,
– zaostriti nadzor nad izvajanjem planov, načrtov, odlokov in izboljšati učinkovitost inšpekcijskih služb,
– poostriti kaznovalno politiko,
– zagotoviti stimulativne ukrepe za izvrševanje s planom zastavljenih prostorskih ciljev.
Naloge, ki so potrebne za oblikovanje rešitev, spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana so izpostavljene že v posameznih poglavjih tega plana.
V zvezi z razvojem posameznih dejavnosti v prostoru bodo odgovorni nosilci prostorskega razvoja zagotovili izdelavo:
– študije kolesarskih poti v občinah (Občina Rogaška Slatina),
– celovito prometno študijo za mestno naselje Rogaška Slatina (Občina Rogaška Slatina),
– študije razvojnih možnosti rekreacijsko-športnega območja ob zdraviliškem kompleksu (Janina),
– agrokarte za celotno območje občine (upravna enota).
Pri izvajanju dolgoročnih usmeritev vseh nosilcev planiranja je treba zaradi obstoječe soodvisnosti pri reševanju skupnih razvojnih vprašanj pomembno vlogo posvetiti sodelovanju s sosednjimi občinami ter občinami celjske regije. V okviru medobčinskega sodelovanja je treba s sosednjimi občinami med drugim prednostno reševati naslednje skupne naloge:
– izvajanje načrtov v zvezi z odlagališčem komunalnih odpadkov Tuncovec med uporabo in po njej (medobčinsko sodelovanje vseh občin, ki uporabljajo skupno odlagališče),
– katastra virov onesnaženja zraka in vode ter sanacijskih programov (Občina Rogaška Slatina),
– opredelitve varstvenih območij za pomembnejšo naravno in kulturno dediščino ter smernice za posege v tem prostoru, pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti, kulturnih spomenikov ter opredelitve spomenikov izjemnega pomena za Republiko Slovenijo (ZVNKD Celje, Občina Rogaška Slatina).
Za učinkovitejše usmerjanje urbanega razvoja in urejanja naselij je treba:
– pravočasno opredeliti nadomestna kmetijska zemljišča (Občina Rogaška Slatina),
– uskladiti sistem financiranja izgradnje in delovanja celotnega infrastrukturnega omrežja in naprav (Občina Rogaška Slatina in ostale institucije, ki so pristojne za posamezna infrastrukturna omrežja in naprave),
– analizirati možnosti zajemanja zemljiške rente (Občina Rogaška Slatina).
Glavne naloge, vezane na urejanje prostora, pa so:
– priprava geodetskih podlag skladno s sprejetim programom (območna geodetska uprava),
– priprava dodatnih strokovnih podlag in programskih zasnov, potrebnih za izdelavo PIA, skladno s programom Občinskega sveta občine Rogaška Slatina,
– razvoj informacijskega sistema; evidence za spremljanje in nadzor stanja v prostoru (Občina Rogaška Slatina).
5.2. Merila, načela in pogoji za urejanje prostora
Osnovni pogoj za učinkovito pripravo prostorskih izvedbenih aktov je ažurna kartografska dokumentacija, zato je treba stalno zagotavljati:
– obnovo upravno davčnega dela zemljiškega katastra ter revizijo vrst rabe in katastrske klasifikacije,
– ciklično aerosnemanje teritorija občine,
– evidence prostorskega dela zemljiškega katastra, register prostorskih enot, evidenco stavbnih zemljišč ter druge evidence za potrebe urejanja prostora,
– vzpostavitev in delovanje občinskih planskih aktov v digitalni obliki.
Evidence podatkov o prostoru in okolju ter strokovne podlage, ki so sestavni del dolgoročnega plana vsebujejo usmeritve, rešitve in pogoje, ki jih je treba upoštevati pri pripravi in sprejemanju PIA. V procesu kontinuiranega planiranja je treba sprejeti tudi obvezen pogoj, da se strokovne podlage in evidence stalno dopolnjujejo z novimi podatki in spoznanji, ki morajo biti nosilcem planiranja in strokovnim organizacijam na razpolago za pripravo planske in izvedbene dokumentacije.
Usmeritve za urejanje prostora, varstva vrednot in okolja ter obvezna izhodišča za uresničevanje plana vsebuje dolgoročni plan občin. Podrobneje razčlenjena merila, načela in pogoji za urejanje naselij in ostalega prostora glede na njihove razvojen usmeritve ter funkcije so opredeljene v srednjeročnem planu Občine Rogaška Slatina.
5.3. Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnega plana
Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana Republike Slovenije so v celoti upoštevana in prikazana v dolgoročnem planu Občine Rogaška Slatina (odlok in kartografski del). Prav tako so opredeljena obvezna občinska izhodišča, ki so upoštevana v srednjeročnem planu Občine Rogaška Slatina.
Uresničevanje nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih prostorskih izvedbenih aktov za celotno območje občin v skladu z določili zakona o urejanju prostora in zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
5. člen
Srednjeročni plan Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška Slatina se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
SREDNJEROČNI PLAN
1. Uvod
Srednjeročni plan Občine Rogaška Slatina za obdobje od leta 1998 – 2000 temelji na dolgoročnem planu Občine Rogaška Slatina do leta 2000 ter na ocenjenih možnostih in pogojih prostorskega razvoja v občini. Podlaga za oblikovanje srednjeročnega plana so prav tako razvojne usmeritve oziroma predvideni pogoji nadaljnjega prostorskega razvoja, ki so opredeljeni v dolgoročnem prostorskem planu Republike Slovenije.
1.1. Temeljni cilji varstva okolja in urejanja prostora
Načrtno urejanje prostora in varstvo okolja
Osnovno vodilo srednjeročnega razvoja za obdobje 1998–2000 je:
– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora,
– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot,
– varovanje in izboljšanje človekovega okolja. Dolgoročni plan občin, ki vsebuje usmeritve za uresničevanje teh ciljev, bo osnovno vodilo za opredelitev posegov v prostor in za njegovo urejanje.
Sprejeta zasnova poselitve je izhodišče za usmerjanje novih dejavnosti in za širitev sedanjih zmogljivosti
– Razvoj naselij je treba usmerjati na površine, ki so v ta namen opredeljene v dolgoročnem planu. Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo se zagotavlja z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so delno komunalno že opremljena.
– Zagotoviti je treba hitrejši razvoj lokalnih središč vseh stopenj v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja. V teh naseljih se bo z načrtnim usmerjanjem stanovanj in novih dejavnosti postopoma zagotovil višji komunalni standard, primerno oskrbo in možnosti zaposlitve skladno z velikostjo gravitacijskega zaledja in oddaljenostjo od večjih središč.
– Osnovni pogoj za uresničevanje planiranega razvoja v pretežno urbanih naseljih je pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter preprečevanje neusmerjenega prometa z zemljišči.
– Trend stihijskega poseljevanja v dobro dostopnih območjih je treba ustaviti z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike.
– Zagotovitev poseljenosti v manj dostopnih območjih je treba doseči z zavestnimi ukrepi, kot so dobra prometna povezanost, osnovni komunalni standard in bližina osnovnega izobraževanja.
S tem bo pospešen razvoj manj razvitih območij, predvsem obmejnega prostora. Skrbeti je treba za postopno izenačevanje bivalnega standarda v občini ter ohranjati enakomerno poselitev celotnega prostora.
Globalna namenska raba površin in usmeritve za njeno preobrazbo so določene z dolgoročnim planom
Pri vseh posegih v prostor, ki so vezani na spremembo namenske rabe zemljišč, je treba dosledno upoštevati usklajen razvoj vseh dejavnosti v prostoru, še zlasti pa uveljavitev širših javnih interesov pred zasebnimi:
– Varovanje vodnih virov je prednostnega pomena pri namenski rabi površin in urejanju prostora, zato zahteva poleg doslednega upoštevanja režimov varstvenih območij stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja.
– Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in z gozdom bo mogoče ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora.
– Sanacija degradiranih območij je obvezna za vse uporabnike.
– Naravno in kulturno dediščino je treba vključiti v celovito urejanje prostora. Pri tem bodo preseženi današnji predvsem konzervatorski pristop ter povezane javne koristi s potrebami po ohranitvi in vzdrževanju naravne in kulturne dediščine.
– Pri razvijanju turizma ter za rekreacijske potrebe prebivalcev občine in širšega zaledja je treba bolje izkoristiti naravne razmere s krajinsko pestrostjo in bogato dediščino.
Izboljšanje in varovanje okolja
Učinkovita kurativna in preventivna dejavnost mora biti povezana predvsem z naslednjimi nalogami:
– primerna razmestitev in izbor proizvodnih in drugih dejavnosti v prostoru,
– razvoj tehnologije čiščenja onesnaženja, ki nastaja v proizvodnih procesih,
– načrtno vlaganje v čistilne naprave in v izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
– organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki,
– pravočasna presoja vplivov posameznih posegov v prostor,
– ustrezna organizacija prometa in drugih dejavnosti, ki povzročajo hrup in onesnaževanje,
– varstvo okolja in izboljšanje njegove kvalitete mora biti sestavni del ravnanja organizacij in skupnosti ter občanov pri sprejemanju odločitev, pri delu in v prostem času.
Na podlagi določil dolgoročnega plana je treba kot podlago za operativno uresničevanje dogovorjenih nalog sprejeti prostorske izvedbene akte.
– Vse predvidene investicije, ki še niso podrobno preverjene v fazi vključevanja v planske akte, je treba ob izdelavi prostorskih izvedbenih aktov preveriti.
– Pri urejanju naselij bo v obdobju 1998–2000 poudarek na zapolnitvah in kvalitetnemu urejanju pretežno pozidanih območij, zato je treba naseljem in delom naselij, kjer bo prevladovala prenova in nadomestna gradnja posvetiti enako urejevalsko pozornost kot urejanju novih območij.
Podrobne strokovne presoje in sprejetje ustreznih prostorskih izvedbenih aktov je treba zagotoviti tudi za posege v prostor izven naselij: gradnji cest, gradnji počitniških objektov, urejanju odlagališč odpadkov,…
2. Cilji razvoja posameznih dejavnosti v prostoru
2.1. Stanovanjska gradnja
Gradnja stanovanj, ki bo v Občini Rogaška Slatina predvsem organizirana enodružinska, se bo vršila znotraj ureditvenih območij naselij (seznam naselij in načine urejanja glej v naslednjem poglavju). Površine v ureditvenih območjih teh naselij zadoščajo tudi za potrebe po letu 2000.
Stanovanjska gradnja je načrtovana dolgoročno. Pravočasno bodo pripravljeni urbanistični dokumenti, zagotovljena stavbna zemljišča, pripravljena dokumentacija za graditev in tako zagotovljena stabilnejša dinamika ter racionalizacija gradnje. S prenovo zastarelega stavbnega fonda in bivalnih okolij se bodo zmanjševale razlike stanovanjskega standarda. Pri novogradnjah bo dosledno zagotovljena racionalnejša izraba zazidalnih površin. S pospeševanjem strnjenih oblik individualne gradnje bo zagotovljena višja gostota poselitve in racionalizacija stroškov infrastrukturnega opremljanja. Organizirana gradnja bo predvsem v prvem delu obdobja intenzivneje usmerjena na gradnjo v okviru že obstoječih zazidanih območij, s čimer bo zagotovljen čas za kvalitetno pripravo novih zemljišč za kompleksno zidavo.
Pri načrtovanju novih stanovanjskih sosesk bo spodbujana gradnja tipov zazidave, ki bodo ob načrtovanih gostotah poselitve zagotavljali kvalitetnejše pogoje bivanja.
Gradnja objekta občasnega bivanja bo usmerjana predvsem na območjih, ki bodo zagotavljala pogoje organizirane infrastrukturne ureditve, ustrezno varovanje kvalitet naravne kulturne dediščine in ekoloških razmer okolja.
Izven ureditvenih območij naselij je možna le dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, v območjih, ki so označeni kot razpršena gradnja. Ta območja so prednostno namenjena razvoju in obnovi kmečkih in polkmečkih gospodarstev. Možna je tudi prenova, obnova, prezidava in dozidava objektov, ki je v skladu z obstoječo tipologijo objektov v tem območju in širšem prostoru. V območja stavbnih zemljišč so vključena tudi zemljišča z gospodarskimi objekti.
Novogradnje ter gradnje počitniških bivališč (predvsem na območju predvidenega krajinskega parka) se urejajo na podlagi prostorsko izvedbenih aktov ter ob predhodni izdelavi podrobnejših naravovarstvenih vsebin in smernic.
2.2. Družbene dejavnosti
Prednostna naloga v zvezi s prostorsko organizacijo teh dejavnosti je v tem planskem obdobju rezervacija primernih stavbnih zemljišč pred nesmotrno pozidavo. To bo zagotovljeno s pravočasno pripravo in sprejemom prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo upoštevali razvojne potrebe tudi po letu 2000.
Skladno z opredeljenimi funkcijami naselij so tudi te dejavnosti skoncentrirane v vodilnih naseljih občine, podrobnejša členitev površin znotraj ureditvenih meja pa je podana le v urbanistični zasnovi Rogaške Slatine.
Otroško varstvo in šolstvo
Omrežje šol v občini ostaja zaenkrat nespremenjeno. Skladno z normativi je potrebno zagotoviti zadostna zemljišča in športna igrišča v okviru posameznih šol, saj imajo skoraj vse šole premalo urejenih športnih površin. Sprememba šolskih okolišev se ne predvideva. Sistem prevozov učencev je potrebno izboljšati tako, da bo vsak učenec imel možnost prevoza in možnost sodelovanja v interesnih dejavnostih.
S tem srednjeročnim planom so določeni temeljni cilji razvoja otroškega varstva kot so postopno izenačevanje pogojev za razvoj in življenje vseh predšolskih otrok. Dejavnost otroškega varstva je treba razvijati skladno s potrebami. V manjših obrobnih naseljih in ostalih stanovanjskih zazidavah je treba razvijati tudi oblike organiziranega družinskega varstva.
Zdravstvo in socialno varstvo
Na področju zdravstvenega varstva je treba zagotoviti učinkovitejše, boljše in dostopnejše zlasti osnovno zdravstveno varstvo z zagotovitvijo primerne zdravstvene in zobozdravstvene mreže. Izboljšati je potrebno dejavnost lekarne.
Ti cilji bodo uresničeni s širitvijo zdravstveno vzgojne dejavnosti (preventivna vzgoja) in z večanjem obsega preventivnih metod dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni.
Telesna kultura
Otrokom bo treba bolj kot do sedaj izenačevati pogoje za telesnokulturne aktivnosti. Primanjkljaj čutijo otroci, ki niso vključeni v vrtec, mladina, ki nima ustreznih objektov, predvsem v manjših vaseh in šolah, kjer še nimajo izenačenih minimalnih pogojev z ostalimi učenci znotraj naše občine.
Šport mladih naj bi se v inačici množičnosti odražal v športno-rekreativni dejavnosti odraslih. Nadaljnji porast in kvaliteto v športni rekreaciji bo odvisen od boljšega pristopa k mladim v društvih in šolah pri interesnih dejavnostih in telesni vzgoji. Za športno rekreativno dejavnost je treba interesentom zagotoviti obstoječe in nove športne prostore in površine za vadbe; s prednostjo tistih rekreacijskih skupin, kjer je število aktivnih v vadbeni skupini večje.
Večji primanjkljaj objektov za telesno kulturno dejavnost je prisoten na celotnem območju občine. Prioritetno naj bi se izgrajeval športno-rekreacijski center v Rogaški Slatini.
Kultura
Na področju kulture bo glavni poudarek na razvoju tistih dejavnosti, ki nudijo kulturne dobrine večjemu številu občanov in omogočajo njihovo aktivno udeležbo. Zato je treba v programu dela na področju kulture prednostno obravnavati naloge za razvoj knjižničarstva, krepitev in razvoj ljubiteljske dejavnosti v kulturnih društvih in ukrepe za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Pospešiti je treba čim bolj skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občinah ter povečali dostopnost kulturnih dobrin občanom z boljšo izrabo obstoječih kulturnih prostorov in izgradnjo novih.
Osrednji kulturni dom z večjo kapaciteto je v občinskem središču. V manjših naseljih pa je možno v enem objektu združevati potrebe po prostorih za gasilski dom in za kulturne dejavnosti.
Skladno s potrebnimi površinami za razvoj teh dejavnosti so v okviru ureditvenih območij centralnih naselij v občini zagotovljene površine za ta razvoj.
2.3. Oskrbne in storitvene dejavnosti
V vseh večjih naseljih je treba skladno z izraženimi interesi in potrebami zagotoviti primerne površine za razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Skrbeti je treba za izboljšanje kakovosti storitev v posameznih dejavnostih ter za dvig strokovne ravni zaposlenih. Še nadalje je treba uveljavljati enakomerno dostopnost dobrin in storitev za vse prebivalce občine.
Osnovna naloga trgovine je stabilna, kvalitetna in dostopna preskrba prebivalstva. Razvoj trgovine bo temeljil na zasebni pobudi in na zahtevah trga, racionalizaciji in modernizaciji poslovanja ter kadrovski usposobljenosti.
Trgovske lokale osnovne oskrbe je treba posodobiti in dograjevati vzporedno z realizacijo stanovanjske gradnje in v okviru sanacije mestnih jeder. Realizirati je treba manjše prodajalne, pretežno v zasebni lasti v manjših naseljih v ruralnih območjih.
Razvoj turizma v občini je treba gradit glede na naravne danosti in krajinsko pestrost, bogato naravno ter kulturno dediščino in bližino sosednje države. V Rogaški Slatini deluje turistično-informacijski center, ki obiskovalcem (izletnikom in stalnim gostom) nudi informacije glede kakovosti gostinskih uslug in možnosti obiskov naravnih in kulturnih znamenitosti. V gostinski dejavnosti je potrebno posebno skrb nameniti še boljši in pestrejši ponudbi gostinskih storitev.
2.4. Proizvodna in obrtna dejavnost
Za potrebe novih oziroma razširjenih kapacitet te dejavnosti je treba potrebne površine zagotoviti tam, kjer bo mogoče čimbolj smotrno izkoristiti za te namene razpoložljiva zemljišča, kot so nezazidane parcele v okviru proizvodnih območij in delno že urejena zemljišča za to dejavnost. Usmerjati je treba združevanje posameznih lokacij v skupne industrijsko-obrtne cone in z razmestitveno politiko preprečevati negativne vplive na okolje in porajanje novih virov onesnaževanja.
Drobno gospodarstvo in obrtne dejavnosti imajo pomembno vlogo tako z vidika prestrukturiranja in racionalizacije gospodarstva kot tudi glede možnosti večjega zaposlovanja. Pospeševati je treba razvoj drobnega gospodarstva. Spodbujati je treba ustanavljanje enot drobnega gospodarstva in obrtne dejavnosti, še posebej tiste, ki so ekološko nesporne in ki zagotavljajo nova delovna mesta. Storitveno obrt je treba vključevati v nova stanovanjska območja, predvsem v okvire realizacije ureditvenih načrtov sanacije starih mestnih jeder.
Poleg zaposlitvenih potencialov je stavbno zemljišče za razvoj industrije najmočnejši omejitveni dejavnik. Primerna zemljišča za te dejavnosti so le na območjih z naklonom do 5%, pogojno do 10% ter na zemljiščih z določeno geomehansko trdnostjo. Večji omejitveni dejavniki v prostoru so še kmetijska zemljišča, varovana območja naravne in kulturne dediščine ter varstvena območja virov pitne vode, meteoroloških pogojev in drugo.
Morebitna širitev zaradi zaokrožitev industrijskih območij mora biti podrobneje obdelana s prostorsko izvedbenimi načrti. Industrija se ne more širiti na območja naravnih vrednot, najboljših kmetijskih površin in vodnih površin (izviri, vodotoki).
2.5. Območja za razvoj turistično-zdraviliške dejavnosti
Za aktivno rekreacijo so predvidene površine tudi v okviru ureditvenih območij naselij. Program širše rekreativno turistične dejavnosti bo realiziran na prostorih, ki bodo definirani z ureditvenimi načrti.
Površine in program za razvoj teh dejavnosti so podrobnejše členjene in opredeljene v urbanistični zasnovi naselja Rogaška Slatina.
Na območjih varovane narave so možne le mehke oblike turizma, ki je lahko dopolnilo zdraviliškega turizma. Predhodno je potrebno izdelati načrt razvoja turizma, ki mora vsebovati naravovarstvene smernice (skladno s 97. in 98. členom ZON, Uradni list RS, št. 65/99). Predvsem velja to za območja predvidenega KP Boč–Plešivec–Donačka gora ter v dolini Sotle.
2.6. Promet in zveze
Cestni promet
Zagotavljati je treba zemljišča in potrebno dokumentacijo za izboljšanje občinske cestne mreže. Pri načrtovanju in urejanju naselij je treba posvetiti posebno pozornost ureditvi primernih dostopnih poti in cest.
Prometno omrežje je eden od pogojev za uresničevanje zastavljene politike razvoja občine in zasnove poseljenosti občine. Z načrtovano modernizacijo cest z elementi višjega standarda bo izboljšana prometna povezanost občine s širšim prostorom. Lokalne ceste bodo modernizirane skladno z letnimi plani. Predvidena je izgradnja nove avtobusne postaje ob železniški postaji v Rogaški Slatini, ki bo služila povezovanju železniškega in avtobusnega tranzitnega potniškega prometa.
Na področju mirujočega prometa je še naprej potrebno zagotavljati zadostno število parkirnih mest, ki bodo vključene v posamezne zazidave oziroma bodo zgrajena na novih lokacijah v okviru obstoječih naselij.
Pristopiti je treba k izdelavi študija za izgradnjo kolesarskega omrežja v občini.
Vzdrževanje cest je dejavnost posebnega javnega interesa. Zagotovitev uspešnega vzdrževanja omrežja cest na območju občine je naloga, ki je nujna za normalen razvoj in ohranitev poseljenosti. Obnovljene ali rekonstruirane in asfaltirane bodo vse krajevne in lokalne ceste v občinah.
Upoštevati je potrebno zakon o varnosti v cestnem prometu in skladno temu predvideti rešitve, ki bodo umirjale promet.
Rekonstrukcija ceste pomeni razširitev ceste – oziroma razširitev vključno s položitvijo asfalta. Obnovitev in ojačitev ceste (večja vzdrževalna dela) pa pomeni zamenjavo tamponske podlage ceste z naravnim tamponom, oziroma navedena zamenjava tampona vključno z obnovitvijo asfalta.
Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov, ki se nahajajo v varovalnem pasu državnih cest, ne bodo priznane odškodninske zahteve zaradi hrupa, tresenja in podobno.
Za vse posege v varovalni pas kategoriziranih cest si je investitor dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Direkcije RS, za ceste.
Z vidika varstva naravnih vrednot naj se ohranjajo obstoječe prometnice. Poljske poti in gozdne ceste naj ostanejo makadamske, njihova gostota naj se ne povečuje.
Železniški promet
Železniška proga bo tudi v bodoče ostala v sedanjem obsegu. Ob tem bo potrebna posodobitev in modernizacija naprav in postajališč, vključno s predvideno novo povezovalno avtobusno postajo ob obstoječi železniški postaji.
Omrežje za prenos podatkov in PTT zvez
Ta dejavnost bo posodobljena z uvajanjem novih telekomunikacijskih sistemov. Predvidena je položitev medkrajevnih telefonskih kablov in ojačitev telefonske mreže v vodilnih naseljih. Vzporedno z realizacijo novih zazidalnih območij bo izvedena tudi položitev telefonskih kablov.
Predvidena je tudi razširitev kabelskega omrežja za spremljanje TV programov.
2.7. Vodnogospodarske ureditve
Urejanje vodotokov
Z vzdrževanjem naravnih vodotokov, z gradbeno tehničnimi in biološkimi ukrepi je treba zagotavljati osnovno odvodnjavanje, zaščito pred poplavami in erozijo ter izrabo voda za proizvodnjo energije. Glede na pretežno hudourniški značaj vodotokov na območju občine bodo regulacije vodnih strug izvedene predvsem na tem področju.
Za načrtovane vodnogospodarske ureditve je treba v obdobju do leta 2000 zagotoviti predvsem prostorske pogoje za obnovo in sanacijo dotrajanih ali poškodovanih objektov in naprav.
Vsi vodotoki in hudourniki ter njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100-letne pogostnosti) predstavljajo prostor varovalnega režima. Za posege v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje oziroma soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo. V ta zaščiteni prostor je potrebno vključiti tudi območja s hudourniškim značajem, kjer kakršenkoli poseg v prostor lahko povzroči sekundarne erozijske procese in ogrozi imetje in življenje občanov.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in ga prečkajo, je potrebno urediti tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni pred 100 letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je potrebno speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodne obrežne lastnike (prebivalci, naselja).
Pred izdelavo zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov za dele ureditvenih območij naselij si mora investitor pridobiti morebitni elaborat poplavne in hudourniške ogroženosti območja. Ta elaborat predstavlja sestavni del zazidalnega načrta območja.
2.8. Komunalna dejavnost
Oskrba z vodo
Varovati in razvijati je treba razpoložljiva vodna bogastva ter zagotavljati zadostne količine pitne in tehnološke vode (pri čemer je potrebno upoštevati potrebo po zagotovitvi biološkega minimuma), kar bo prioritetna naloga komunalnega gospodarstva. Nadaljevati je treba z raziskovalnimi deli odkrivanja novih virov ter zagotoviti strokovne osnove za njihovo zaščito.
Poleg tega bodo z odlokom zaščiteni obstoječi in potencialni viri pitne vode, ki bodo imeli po potrebi določene varstvene pasove.
Kanalizacija
Za zagotavljanje skupnih potreb in interesov za vzdrževanje, rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav bodo uporabniki in izvajalci zagotavljali sredstva na sledeče načine:
– uresničevali bomo politiko cen komunalnih storitev,
– zaradi povečanja obsega komunalnih dejavnosti in s tem komunalnih uslug ter izboljšanja vzdrževanja na obstoječih sistemih se bodo upravljavci komunalnih dejavnosti ustreznejše organizirali,
– za razširitev kanalizacijskega omrežja bomo zagotovili investicije za izgradnjo kanalizacije v občini, skupaj s čistilnimi napravami.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo za odpadno vodo. Na območju varstvenih pasov vodnih virov mora biti zgrajena vodotesna kanalizacija. Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov za navedeno območje in navodila za izgradnjo gnojišč in greznic.
V vseh naseljih je potrebno spodbujati izgradnjo ločene kanalizacije. Sanitarne odplake je potrebno speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere, kot to zahteva sanitarna inšpekcija. Kolikor se v tehnološkem postopku uporabljajo strupene snovi, se zahteva reciklaža z odvozom suspenzij na za to določena odlagališča.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olja v meteorno kanalizacijsko omrežje, ponikalnico ali naravni vodotok. Meteorne vode z zelenih ali gozdnih površin in streh morajo biti speljane v ponikalnice oziroma naravne recipiente (odprte jarke).
Odpadki
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju snovi lahko to v celoti prestreže.
Strogo je prepovedano odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča. Za trde odpadke (ki niso strupeni) je dovoljeno odlaganje le na deponijah, ki so za to posebno urejene.
Centralno odlagališče komunalnih odpadkov je urejeno na lokaciji v Tuncovcu, skladno z zahtevami potrebnih soglasij. Ustrezno je urejen tudi transport in transportne poti. Ekološko nevarne odpadke industrije je treba odvažati na odlagališče posebnih odpadkov republiškega programa.
Čiščenje odpadnih voda
Čiščenje odpadnih voda se izvaja na skupni čistilni napravi južno od naselja Rogaška Slatina.
Pokopališča
V skladu z obstoječimi prostorskimi dokumenti je še naprej predvideno urejanje pokopališč pri Brestovcu in v Zgornji Kostrivnici.
2.9. Energetika
Zaradi zoženih materialnih možnosti je potrebno izvajati selektivno politiko usmerjanja izgradnje prednostnih objektov komunalne in energetske infrastrukture. Spodbujati je treba racionalno rabo energije z aktivnimi in pasivnimi ukrepi (predvsem z dodatno toplotno izolacijo objektov, s koncepti in organizacijo poselitve ter uporabo alternativnih in komplementarnih energetskih virov). Naloge na tem področju bodo tudi v bodoče sodile med prednostne.
Pri gradnji različnih daljnovodov se je z vidika varstva naravne dediščine potrebno izogibati naravno ohranjenim ter vedutno izpostavljenim območij, poteku voda po sredini doline… Vsa linijska infrastruktura (podzemna ali nadzemna) se ureja ob predhodni izdelavi podrobnejših naravovarstvenih vsebin ter smernic.
Toplotna oskrba (toplovod, plinovod, obnovljivi viri energije)
Širiti in obnavljati je treba obstoječe toplovodno in plinovodno omrežje in tako varovati zrak pred prekomernim onesnaževanjem.
Oskrba z električno energijo
Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru elektroenergetskega sistema RS. Na območju občine se bodo dopolnile lokalne transformatorske postaje, za katere je potrebno predvideti prosto lokacijo na koncu daljnovodnih koridorjev. Lokacija mora biti čim bliže eventualnim bodočim porabnikom ter normalno dostopna z vozili.
Nadaljevati je potrebno z izgradnjo ustreznega omrežja za zanesljivo obratovanje in sanacijo napetostnih razmer na kritičnih območjih. Predvidena je ojačitev z izgradnjo 110 kV omrežja in razširitev RTP Rogaška Slatina.
Za posamezne objekte, ki potrebujejo večjo priključno moč (obrtna cona, večje delavnice…), je potrebno predvideti koridor 20 kV daljnovoda s pripadajočo transformatorsko postajo.
ELES bo v letu 2000 na obstoječem DV 400 kV Maribor–Krško zamenjal zaščitno vrv z novo z vgrajenim optičnimi vlakni (OPGW).
2.10. Kmetijske in gozdne površine
Kmetijske površine
V naslednjih letih je treba v čim večji meri zaustaviti trend zaraščanja kmetijskih zemljišč in jih, kjer je le mogoče ponovno vključitli v kmetijsko dejavnost.
Želja za ljubiteljsko obdelovanje zemlje pogojuje novo kategorijo kmetijskih zemljišč – vrtičkarstvo. Ta kategorija ima svojo rekreacijsko in ekonomsko funkcijo, hkrati pa tudi funkcijo varovanja kulturne krajine. Urejali jo je možno na obrobju zazidalnih površin, predvsem za začasno rabo. V okviru trajnih površin za vrtove je potrebno preveriti lokacije s stališča kmetijstva, lastništva in drugo.
Ohranja se obstoječa struktura zemljišč in način parcelacije. Pri kakršnemkoli načrtovanju intenzivnega načina kmetovanja (agro, hidro melioracije …) je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojne naravovarstvene službe.
V ribnikih je dovoljeno gojiti le avtohtone vrste rib. Pri načrtovanju novih ribnikov pa je potrebno predhodno izdelati podrobnejše naravovarstvene smernice.
Gozdne površine
Gospodarski gozdovi se izkoriščajo in urejajo na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih načrtov. Upoštevati je potrebno omejene pogoje gospodarjenja v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu. Za območja zaraščanja, katera se bodo namensko opredelila za gozdarstvo, bo zavod za gozdove pripravil programe za vlaganja v pospešeno vključevanje teh območij v gozdno proizvodnjo.
Posebno pozornost je treba posvetiti pravilnemu gozdno gojitvenemu načrtovanju in racionalizaciji gospodarjenja z gozdovi ter pri tem sodelovati s specializiranimi institucijami. Z gozdovi naj se gospodari v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti, v katerih so opredeljene tudi podrobnejše naravovarstvene vsebine in smernice.
Program izgradnje prometnic bo definiran s planom upravljavcev gozdov. Zagotovljeni bodo pogoji za vzdrževanje gozdno transportne mehanizacije.
Lov se ureja s sprejetimi lovsko gospodarskimi in lovsko-gojitvenimi načrti, v katerih so opredeljene tudi podrobnejše naravovarstvene smernice in vsebine.
2.11. Območja mineralnih surovin
Kamnolom Zagaj je v neposredni bližini naselja Negoje pri Rogaški Slatini. Pridobivalni prostor je na hribu Selo in Gere in je grajen iz andezita zelenosive barve. Izdelana je potrebna tehnična dokumentacija in izdano lokacijsko in eksploatacijsko dovoljenje (14. 5. 1972).
Kamnolom Zg. Sečovo je v naselju Sv. Florijan pri Rogaški Slatini. Pridobivalni prostor je grajen iz dolomita z večjimi primesmi jalovine. Dolomit je svetlo sive barve. Izdelati je potrebno ustrezno dokumentacijo ter pridobiti lokacijsko in eksploatacijsko dovoljenje. Pridobivanje materiala se vrši na površini 500–1000 m2.
Ker so nekatera eksploatacijska območja v občini problematična z vidika varstva naravne in kulturne dediščine ter varovanja krajine je predvidena izdelava dodatne naloge – študije k dolgoročnemu planu, na podlagi katere se bodo uskladili interesi glede rabe in potreb in ugotovila ustreznost posameznih lokacij za morebitno nadaljnjo eksploatacijo oziroma ukinitev. Za kamnolome, ki bi se ukinili se bodo prioritetno izdelali sanacijski programi in ureditveni načrti za ureditev teh območij.
2.12. Varovanje kulturne dediščine
Arheološka dediščina
Raba tal na območjih arheoloških spomenikov mora biti takšna, da ohranja podzemne ostaline nepoškodovane. Na arheoloških območjih je potrebno pred vsakim morebitnim posegom sodelovanje službe ZVNKD, ki bo predlagalo nadaljnje ukrepe, potrebne za ohranitev arheološkega spomenika oziroma dediščine.
Profana stavbna, sakralna stavbna in sakralno-profana stavbna dediščina
Splošna varstvena oziroma razvojna usmeritev je, da je potrebno za objekte profane, sakralne in sakralno-profane stavbne dediščine in njihova območja pred vsakim posegom predhodno sodelovanje službe ZVNKD, ki glede na naravo in obseg posega izdela bodisi konzervatorski program prenove za zahtevnejše posege, bodisi pogoje in smernice, če gre za manj zahtevne ali parcialne posege na objektih.
Vplivna območja cerkva in ostalih spomenikov so območja omejene rabe za ostale dejavnosti, ki se podrejajo ambientalni kvaliteti spomenikov. Območja spomenikov so nezazidljiva z novogradnjami, v njihovih vplivnih območjih pa se dejavnosti gradnje smiselno odvijajo po citiranem odloku (Uradni list RS, št. 11/99) oziroma po strokovnih priporočilih o njegovem izvrševanju s strani Ministrstva za okolje in prostor, kar po strokovni presoji predlaga prostorski načrtovalec.
Memorialna dediščina
Varstvene oziroma razvojne usmeritve za memorialni tip dediščine so ohranjanje avtentične lokacije, arhitekturnih in plastičnih sestavin spomenikov ter urejanje njihovih ambientov glede na krajinski oziroma oblikovni duh obstoječega okolja ter razpoložljivo arhivsko gradivo. Obnova je mogoča po predhodnih strokovnih podlagah službe ZVNKD.
Vrtnoarhitekturna dediščina
Varstvene usmeritve za zdraviliški park oziroma odprte površine znotraj zavarovanega območja zdravilišča ter za območje zdravilišča kot zgodovinske urbanistične celote so sestavni del odloka o razglasitvi Zdraviliškega kompleksa Rogaška Slatina za naselbinski spomenik (Uradni list RS, št. 85/97).
Ostali vrtovi so sestavni del bivalnih ambientov pripadajočih vil oziroma hiš, ki so kot taki nezazidljivi z objekti, ohranja pa se njihova oblikovna struktura z elementi glede na slogovni način obdobja nastanka z možnostjo odgovarjajoče prenove v sklopu revitalizacije objektov, ki naj poteka v skladu s konzervatorskimi smernicami.
Območja kvalitetnejše kulturne krajine so opomnik načrtovalcu, da naj pri urejanju prostora smiselno uveljavi določila odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije oziroma strokovnih priporočil o njegovem izvrševanju, ki jih je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor.
Naselbinska dediščina
Splošne varstvene usmeritve za območje zdravilišča kot zgodovinske urbanistične celote so sestavni del odloka o razglasitvi zdraviliškega kompleksa Rogaška Slatina za naselbinski spomenik (Uradni list RS, št. 85/97 – 3976) oziroma predhodnih strokovnih osnov za razglasitev zdravilišča za kulturni spomenik. V navedenih dokumentih so opis, valorizacija in splošne varstvene usmeritve, ki so podrobneje opredeljene v strokovnih podlagah službe ZVNKD in so sestavni del tega odloka.
Kulturna krajina
Kulturna krajina je kot tip dediščine uveljavljena v novem zakonu o kulturni dediščini. To so območja s poudarjenim zgodovinskim, pričevalnim in simbolnim pomenom krajine. Predstavljajo opomnik načrtovalcu, da mora pri urejanju prostora smiselno uveljavljati določila odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije oziroma strokovnih priporočil o njegovem izvrševanju s strani Ministrstva za prostor, in po strokovni presoji predlaga rešitve, ki zadevajo tradicionalno poselitveno strukturo, oblikovanje in dimenzioniranje arhitekture, namensko rabo objektov ter varstvo kulturne krajine skozi ustrezne rabe kmetijskega prostora. Ob uveljavljanju teh določil v planskih izvedbenih aktih v upravnih postopkih ni potrebno soglasje spomeniške službe pri posegih v odprti prostor oziroma tam, kjer ni zavarovane dediščine in drugih spomeniških tipov.
Tehniška dediščina
Zaradi tehnično-arhitekturne opremljenosti Kraljevega vrelca pa tudi njegove nekdanje blagovne znamke v povezavi z zdraviliščem je bil vrelec predlagan za razglasitev za kulturni spomenik. Razvojna usmeritev je obnova po navodilih službe ZVNKD in revitalizacija vrelca s kulturno-turistično namembnostjo.
Vsi imetniki ali uporabniki kulturnih spomenikov morajo spomeniško službo sproti obveščati o stanju ohranjenosti in o vseh predvidenih posegih na spomenikih. Za vse posege na evidentiranih spomenikih kulturne dediščine bo spomeniška služba izdelala ustrezne strokovne predloge ter mnenja. Za kakršnekoli posege na pomembnejši kulturni dediščini, ki predstavlja republiško obvezno izhodišče, pa bodo morali njeni lastniki ali uporabniki iskati soglasje službe ZVNKD.
2.13. Varovanje naravnih vrednot
Naloge na področju varstva naravnih vrednot so:
– izpolnjevanje temeljne evidence – registra naravnih spomenikov oziroma znamenitosti,
– sodelovanje pri usmerjanju razvoja v obstoječem krajinskem parku Boč–Donačka gora in njegovi predvideni širitvi,
– vodenje naravovarstvenih akcij na posameznih objektih naravnih vrednot,
– sodelovanje pri ohranjanju in revitalizaciji okolice kulturnih spomenikov, zlasti parkovnega kompleksa Rogaška Slatina,
– vključevanje ZVNKD z valorizacijo vrednot pri ostalih načrtovanih posegih v prostor.
Za vse posege na evidentiranih naravnih spomenikih naravnih vrednot bo spomeniška služba izdelala ustrezne strokovne podlage in mnenja. Za kakršnekoli posege na pomembnejših naravnih vrednotah, ki predstavlja republiško obvezno izhodišče, bodo morali njeni lastniki ali uporabniki iskati soglasje spomeniške službe. Za območja naravnih vrednot ter zavarovanih območij in objektov, območja, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot, in ekološko pomembna območja ter za varstvene smernice za ohranitev habitatnih tipov in habitatov v ugodnem stanju, varstvene smernice za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini ter ukrepe varstva, varstveni režimi in razvojne usmeritve za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij je ZVNKD Celje marca 2000 pripravila ustrezne strokovne podlage, ki so sestavni del tega odloka.
2.14. Varstvo in izboljšanje okolja
Gospodarske družbe in drugi, ki onesnažujejo zrak, vode in zemljo, morajo izdelati popis žarišč onesnaževanja in njihove vplive na okolje ter v skladu z zakonskimi predpisi izdelati konkretne programe ukrepov za zmanjševanje in odpravo onesnaževanja. Onesnaževalci so dolžni zgraditi oziroma dopolniti izgradnjo analitsko-nadzornega in alarmnega sistema (ANAS), na podlagi ugotovljenega obsega škodljivih vplivov na okolje pa izdelati konkretne programe ukrepov za odpravo onesnaževanja in preprečevanja poslabšanja razmer.
Zaradi naglega gospodarskega razvoja in ob zapostavljanju ekoloških vidikov postaja problem urejanja okolja vse bolj zapleten. Zadnje čase pa se vedno bolj krepi družbena zavest o nujnosti bolj organiziranih naporov za reševanje obstoječih in novo nastajajočih ekoloških problemov. Kljub ukrepom in določenim naporom v prejšnjem srednjeročnem obdobju, glavni problemi okolja še vedno ostajajo.
Kemične snovi, nevarni in posebni odpadki v okolju
Za reševanje teh problemov je potrebno v sistem odlaganja nevarnih in posebnih odpadkov na posebej za to določeno deponijo vključiti vse organizacije in obrtnike, ki kot stranski produkt proizvajajo take snovi.
Odlaganje komunalnih odpadkov
Lokacije, kjer poteka sedaj neurejeno odlaganje smeti in odpadkov, so stalen vir onesnaževanja. Poostriti je potrebno nadzor nad odvozom odpadkov na urejeno občinsko odlagališče in nadzor organizirati, kjer ga še ni. Na območju celotne občine je organiziran odvoz odpadkov na skupno deponijo. Kjer so potrebe manjše, poteka odvoz na poziv po zapolnitvi zabojnikov v naseljih in območjih razpršene gradnje. Vsako gospodinjstvo ima v radiu 500 m dostopen zabojnik za odlaganje odpadkov.
Postopoma je treba začeti uvajati tudi ločeno zbiranje odpadkov. Najprej v večjih naseljih, potem pa na območju celotne občine.
Onesnaževanje voda
Z izgradnjo čistilne naprave je bila zagotovljena možnost, da se ustrezno prečiščujejo industrijske in komunalne odplake. Čistilna naprava v Rogaški Slatini je v fazi izgradnje oziroma v fazi pridobivanja soglasij in izbire tehnologije čiščenja. Njeno dokončanje je pogoj, da se bodo komunalne in industrijske odplake očistile na ustrezen način. Prav tako je čistilna naprava pogoj za stalno ojezeritev akumulacije Vonarje (Sotelskega jezera), da se bodo ob njem lahko izvajale načrtovane aktivnosti. Prioritetna naloga ostaja izgradnja kanalizacijskega sistema v naseljih, ki ga še nimajo in na katerega se bodo obvezno morali priključiti vsi onesnaževalci vode. Pri zasnovi odvajanja in čiščenja odplak oziroma zagotavljenih emisijskih vrednostih je potrebno upoštevati stopnjo zagotovljenosti biološkega minimuma.
Z izgradnjo kolektorjev, centralnih in lokalnih čistilnih naprav se zagotavlja postopno zmanjševanje onesnaženosti voda. Za odpravljanje onesnaženosti voda pa poleg naštetih napeljav in naprav v bodoče veliko pomeni tudi premišljeno lociranje proizvodnih objektov, izboljševanje tehnologije in morebitna preusmeritev proizvodnje.
Proizvodni obrati morajo svoje vode prečistiti do takšne mere, da ne škodijo kanalizaciji in delovanju čistilne naprave. Zato morajo biti nevtralizacije zadostno dimenzionirane, prav tako usedalniki in lovilci olj.
Pri hlevih je potrebno urediti gnojišča z jamami za gnojnico in tako preprečiti izcejanje v potoke.
Reka Sotla je v 4. kakovostnem razredu onesnaženosti. Za vse ostale vodotoke ni podatkov, ocenjuje se, da so pretežno v III-IV kakovostnem razredu. Za siceršnjo oceno kakovostnega stanja vodotokov je potreben letni monitoring, ki ga bo Občina Rogaška Slatina zagotovila v najkrajšem možnem času.
Glavni onesnaževalci vodotokov so neprečiščene odplake iz naselja Rogaška Slatina ter odplake iz hotelskih kompleksov, nekaterih industrijskih in obrtnih obratov (Steklarna Boris Kidrič, Steklarska šola) ter večje farme in komunalna deponija v Tuncovcu.
Onesnaževanje zraka
Zaradi dosedanjega razvoja, posebej še industrije je predvsem v pogledu onesnaženosti zraka ogroženo naravno okolje Rogaške Slatine. V zimskih mesecih je onesnaženost višja zaradi razmeroma močne emisije SO(2) in industrije. Naselje Rogaška Slatina je po dolgoročnem planu Republike Slovenije uvrščena v 3. območje onesnaženosti zraka in je zanj sanacija obvezno izhodišče republiškega plana. Koncentracije fluoridov v zraku v Rogaški Slatini se večinoma gibljejo v okviru maksimalno dovoljenih 24-urnih povprečnih koncentracij, občasno pa so presežene. Sanacija emisij škodljivih snovi iz Steklarne Rogaška Slatina je zelo nujna. Potrebno je nadaljevati z meritvami onesnaženosti zraka s fluoridi, saj se v zimskem času stanje poslabša.
Gradnje novih industrijskih obratov, ki bi dodatno onesnaževali zrak v Rogaški Slatini, se ne priporoča.
Pri večjih blokovnih in drugih organiziranih gradnjah je potrebno načrtovati skupinsko ogrevanje. Za Rogaško Slatino ter ostala naselja se priporoča, če je le izvedljivo, uporaba plina.
Promet z motornimi vozili onesnažuje zrak skozi vse leto. Posebej bi izpostavili Rogaško Slatino, ki ima skozi središče razmeroma obremenjeno prometnico. V Rogaški Slatini je obvoznica zgrajena, prav tako je zgrajena glavna cesta naselja ob centralnem delu Rogaške Slatine (interna obvoznica).
Prioritetni cilj in naloga na področju varstva zraka je izdelati sanacijski program za Rogaško Slatino in pristopiti k realizaciji le-tega, še posebej zato, ker bo v Rogaški Slatini še nadalje poudarek na razvoju zdraviliškega turizma. V izdelavi je študija plinifikacije naselja.
Nered v gradnjah
Nered v gradnjah je v zadnjem obdobju nenehno v porastu. To je posledica zaostrenih razmer v stanovanjskem gospodarstvu, v neizgrajenih ekonomskih, davčnih, še posebej pa zemljiških mehanizmih usmerjanja gradnje, neučinkovitosti upravnih in ostalih za to zadolženih ustanov (v poslovanju, nadzoru in usmerjanju gradnje) in neustrezne kaznovalne ter stimulativne politike.
Zaustaviti je treba nesprejemljive trende in odločnejše posredovati pri začetih nedovoljenih gradnjah ter za preprečitev novih.
Osnovni cilj pri usmerjanju urbanega razvoja je ohranjati prvobitno naravno okolje. Preprečevati je potrebno onesnaženje okolja na izvoru samem, izdelati sanacijske programe in pristopiti k realizaciji le-teh.
Izkoriščanje mineralnih surovin, gramoza in drugi posegi v prostor
Sanacija opuščenih kopov in priprava ustrezne dokumentacije za sanacije ostaja ena izmed pomembnih nalog iz prejšnjega obdobja.
Izogniti se je treba parcialnemu reševanju posegov v prostor in pomanjkanju strokovnosti v določenih fazah, kar je do sedaj pogojevalo izsiljevanje rešitev novih posegov v prostor brez alternativnih variant.
3. Naloge v zvezi z urejanjem prostora
3.1. Priprava strokovnih podlag in prostorsko izvedbenih aktov (PIA)
Za izvedbo prostorskih planskih in izvedbenih aktov je treba skladno z izdelanim in sprejetim programom izdelave prostorske izvedbene dokumentacije pridobiti ustrezne strokovne podlage (analize in raziskave). S temi dokumenti bodo natančneje opredeljene naravne lastnosti in ustvarjene razmere na območju, ki je predvideno za gradnjo.
V naslednjem obdobju je treba dopolniti prostorske planske akte in izvedbene akte. Prostorski izvedbeni akti so:
– Prostorsko ureditveni pogoji (PUP), ki se jih izdela za območja, kjer ni predvidena izdelava prostorsko ureditvenih načrtov.
– Prostorski izvedbeni načrt (PIN), zazidalni načrt (ZN), ureditveni načrt (UN), lokacijski načrt (LN).
– Prostorski ureditveni pogoji (PUP) za celotno območje občine v skladu z določili zakona o urejanju prostora in zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Realizacija nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih PIN-ov za vsa območja, kjer so predvideni pomembnejši posegi v prostor. PIN-i, ki se bodo izdelali in sprejeli v tem planskem obdobju, so prikazani v tabeli v poglavju 3.2. tega dokumenta. Prikazani so tudi PIN-i, ki bodo izdelani po izvedbi prve faze in so opredeljeni kot druga faza izvedbe.
Dinamika in zaporednosti izdelave PIN-ov bo opredeljena v programu priprave, ki ga sprejme Občinski svet občine Rogaška Slatina. V programu se bo določil tudi obseg in dinamika priprave geodetskih in drugih podlag in način financiranja izdelave PIN-ov.
Za celotno območje občine in naselja oziroma dele naselij, za katere se ne bodo izdelali PIN-i oziroma se bodo izdelali v kasnejši fazi, je treba zagotoviti pripravo in sprejem PUP-ov. PUP-i se bodo izdelovali in sprejemali ločeno za zaključena območja.
Do sprejetja posameznih PUP-ov veljajo za urejanje naselij in območij določila sedaj veljavnih prostorsko izvedbenih dokumentov. Usmeritve za urejanje naselij različnih tipov so opredeljene v dolgoročnem planu in se upoštevajo kot obvezno izhodišče pri pripravi PUP-ov.
3.2. Usmeritve za pripravo prostorskih izvedbenih aktov (PIA) in predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora
Pri pripravi PIA bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Podrobno je treba razčleniti namensko rabo prostora skladno s planirano organizacijo dejavnosti v posameznem območju; pri tem bodo zavarovane lokacije za objekte in naprave v javno korist, ki se bodo gradile v kasnejših fazah.
– Izboljšane bodo sedanje in urejene nove prometne ureditve in povezave, ki bodo omogočale varen promet in v največji možni meri zaščito okolja pred hrupom.
– Zmanjšani bodo problemi v zvezi z načrtovanjem komunalnega omrežja in naprav, ki ga bo mogoče postopoma izgrajevati in izboljševati.
– Upoštevana bodo vsa v dolgoročnem planu opredeljena varstvena in zavarovana območja ter usmeritve o možnih posegih in ureditvah v teh območjih.
– Upoštevane bodo omejitve, opredeljene v odloku o varstvu vodnih virov.
– Pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine je dolžna pravočasno pripraviti smernice in pogoje za aktivno varovanje dediščine.
– Prednostno bodo pripravljeni načrti sanacij degradacije okolja in škodljivih vplivov v varovanih območjih.
– Pri urbanističnem načrtovanju in ureditvah bodo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevana merila za oblikovanje kulturnega in humanega bivalnega ter delovnega okolja, pri tem bo urejevalska pozornost enakovredno namenjena urbanim in ruralnim naseljem ter območjem razpršene gradnje.
– Pri urejanju krajine bo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevana ohranitev značilne krajinske podobe ter ekološkega ravnotežja.
– Ureditveni načrti in sprotna sanacija se bo izvajala na odlagališču komunalnih odpadkov v Tuncovcu.
– Pri urejanju vodotokov je potrebno uskladiti akcije vodnega gospodarstva, kmetijstva, ribištva in krajinskega varstva, prednost pred gradnjo kanalov naj ima povečanje kapacitete rečne struge in vsaj delno ohranjanje vegetacije.
– Oblikovalska pozornost bo namenjena tudi vključevanju naselij v kulturno krajino, predvsem oblikovanju robov naselij (arhitektonski in krajinski vidik).
– Preverjene bodo vse obremenitve okolja (sedanje in pričakovane) ter načrtovana njihova sanacija.
– Preverjene bodo vse oblike ogroženosti prebivalcev ter materialnih dobrin. V PIA bodo vključena določila v zvezi s tehničnimi, zaščitnimi in obrambnimi ukrepi na obravnavanem območju.
– Izdelava prostorskih izvedbenih aktov mora biti tudi v skladu z usmeritvami, ki jih poda pristojna varstvena služba ZVNKD k vsakemu aktu posebej, v obliki posebnih strokovnih podlag.
Organizacija dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in določila za izvajanje nalog v planskem obdobju 1998–2000 temeljijo na usmeritvah dolgoročnega plana (glej kartografski del plana in pripadajočo kartografsko dokumentacijo).
Vsi planirani posegi v prostor in naloge v zvezi z urejanjem prostora so v tekstualnem delu plana prikazani po planskih conah in ureditvenih območjih, opredeljenih v dolgoročnem planu občine. Obodna razmejitev območij, v katerih se bodo izvajali posegi, je prikazana v kartografski dokumentaciji.
Za urejanje naselij z značilno enotno morfološko strukturo veljajo zaradi podobne problematike preobrazbe in rabe prostora naslednja okvirna merila in načela:
– Pri razvoju vseh vasi (gručasta, vrstna, obcestna zasnova) je poudarek na ohranitvi morfološke zasnove in programski fizični revitalizaciji naselja,
– V primeru programske diferenciacije naselja je treba zagotoviti nemoten razvoj kmečkih gospodarstev in ločiti kmetijske proizvodne površine od novih urbanih.
– Obcestna naselja imajo največ možnosti za urbano rekonstrukcijo in prostorsko intenzifikacijo. Poudarek urejanja mora biti na oblikovni in komunalni sanaciji. Preprečiti je treba nekontrolirano rast in zraščanje obcestnih naselij.
Za urejanje prostorsko in oblikovno heterogenih naselij veljajo naslednja merila in načela:
– Opredeliti je treba homogene morfološke skupine v naseljih (podrobne planske celote) in določiti režime za njihovo urejanje.
– S predvidenimi ureditvenimi načrti bodo opredeljeni stiki med posameznimi obstoječimi morfološkimi strukturami in novo poselitveno strukturo. Nova poselitvena struktura se mora naslanjati na merila, ki izhajajo iz kompozicije celotnega naselja in tipa kulturne krajine.
– Za vsako homogeno območje znotraj naselij je treba definirati nadaljnji razvoj in določiti oblikovalske in urejevalske pogoje in načela. Skladno s prostorsko in oblikovalsko problematiko, planiranimi posegi, postopnostjo izgradnje in lastniško problematiko so za posamezne dele določeni načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti, kjer bodo podrobneje razčlenjena merila, načela in pogoji za urejanje naselij glede na njihove razvojne usmeritve in funkcije v omrežju.
S predvidenimi prostorsko izvedbenimi načrti je treba za navedena območja določiti pogoje za posege v prostor in merila za: graditev ali prenovo objektov in naprav, izvajanje drugih posegov, določitev parcel, infrastrukturna urejanja, ohranjanje vrednot okolja in za usklajevanje različnih interesov.
Skladno z zakonom o urejanju prostora so sestavni deli srednjeročnih planov tudi programske zasnove za območja, kjer se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova. Dopuščena je možnost, da občinski sveti sprejmejo ali dopolnijo programske zasnove naknadno, po istem postopku kot se sprejema družbeni plan. V tem poglavju so zato obravnavani le znani elementi programskih zasnov, ki jih je mogoče dopolniti na podlagi priprave dodatnih strokovnih podlag.
1. Zgornji Gabernik
Lega na PKN5: Šentjur 20
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– zaokrožitev in zgostitev zaselka, pri čemer je potrebno paziti na bližnji vrelec slatine,
– gradnja v zaselku je možna bolj ali manj le za lastne potrebe prebivalstva,
– ureditev osrednjega križišča in skupnega vaškega prostora v zaselku,
– nad zaselkom je potrebno ohranjati veduto, prav tako odprte površine na zahodnem in južnem delu pod zaselkom.
2. »Klevža«
Lega na PKN5: Šentjur 20,
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– območje opuščenih kmetij se uredi kot počitniško naselje,
– potrebno je izboljšati dostop do tega območja.
3. Spodnji Gabernik
Lega na PKN5: Šentjur 20
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– predvidene so manjše dopolnitve in zaokrožitve naselja,
– bližnji zaselek Podturn naj ostane v svojem obsegu, zato ga bomo tudi naprej obravnavali kot razpršeno gradnjo,
– območje razpršene gradnje ob komunikaciji je možno zgoščevati, zato je potrebno tja usmerjati tudi novogradnje (morfološki enoti E in H na strani 67 v strokovnih podlagah).
4. Brezje pri Podplatu
Lega na PKN5: Šentjur 30
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP, UN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– predvidena je širitev naselja, ki jo je potrebno urejati z ureditvenim načrtom,
– v ostale dele naselja je možno usmerjati tudi novogradnje, ki ne bodo grajene v skladu s tradicionalnimi arhitekturnimi elementi in materiali,
– v bližnjih zaselkih je možna le gradnja za lastne potrebe prebivalstva.
5. Zgornja Kostrivnica
Lega na PKN5: Rogatec 11, 21
Tip naselja: C
Način urejanja s PIA: PUP, UN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– naselje se v pretežni meri ohranja v sedanjem obsegu,
– ohranjati je potrebno celotno silhueto naselja, še posobej pa poglede na cerkev kot dominanto v širšem prostoru.
6. Spodnja Kostrivnica
Lega na PKN5: Rogatec 21
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP, UN, ZN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– opuščeno kmetijsko zadrugo in zaselek pri Podplatu bi bilo mogoče izkoristiti tudi v turistične namene z ustrezno pripravljenim programom in obnovo objektov,
– območje enodružinskih hiš je zaokroženo z ureditvenim območjem naselja,
– možne so tudi širitve z novogradnjami, ki zaradi lege ne bodo vidno izpostavljene,
– kmetijske površine je potrebno ohranjati; še posebno površine z izvedenimi agro operacijami.
7. Gradiški dol
Lega na PKN5: Rogatec 22
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA:
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– gre za manjše zaokrožitve in razširitve naselja, v katerega je potrebno usmerjati novogradnje,
– zaradi bližine Rogaške Slatine je posebej skrbno potrebno varovati zelene površine med pozidanimi območji.
8. Rogaška Slatina
Lega na PKN5: Rogatec 22, 23, 32, 33
Tip naselja: E
Način urejanja: UZ
Usmeritve za nadaljnje urejanje so določene z urbanistično zasnovo.
9. Zgornje Irje

10. Spodnje Irje
Lega na PKN5: Rogatec 22
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– pri obeh naseljih gre za manjše zaokrožitve in razširitve naselja, v katerega je potrebno usmerjati novogradnje,
– zaradi bližine Rogaške Slatine je posebej skrbno potrebno varovati zelene površine med pozidanimi območji.
11. Cerovec pod Bočem

12. Cerovec

13. Plevčak

14. Zgornje Sečovo
Lega na PKN5: Rogatec 23
15. Dobrave
Lega na PKN5: Rogatec 23, 24
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– pozidana območja, ki že imajo strnjene zametke grajene strukture, so zaokrožena v ureditvena območja naselij,
– med posameznimi zaokroženimi naselji je potrebno ohranjati in varovati vmesne zelene prostore,
– kjer je možno, je potrebno obcestno pozidavo zgostiti brez širitev območja zaselkov ali razpršene gradnje,
– nadaljnje širitve ob komunikacijah niso dopustne,
– ker gre za razvojno perspektivna območja v bližini mesta, je tu možno razvijati najrazličnejše dejavnosti, ki pa morajo biti v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot,
– v strnjenih delih je potrebno urediti križišča in javno razsvetljavo.
16. Sv. Florijan
Lega na PKN5: Rogatec 14
17. Zgornje Svino
Lega na PKN5: Rogatec 14, 24
Tip naselja: C
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– najpomembnejši je zaselek Sv. Florijan, ki ga je potrebno zaradi varovanja vedute na cerkev ohraniti v sedanjem obsegu,
– novejšo poselitev je potrebno usmerjati v bližnji zaselek, kjer se že razvija novo jedro širšega območja z umeščanjem raznih družbenih in storitvenih dejavnosti,
– med obema zaselkoma mora obvezno ostati pas odprtega prostora.
18. Gradišče
Lega na PKN5: Rogatec 14, 24
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP,
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– možna je predvsem dopolnilna gradnja za lastne potrebe prebivalstva in minimalna širitev ureditvenega območja naselja,
– kjer je razpršena gradnja že zelo gosto posejana vzdolž komunikacij, jo je potrebno še zgostiti,
– na ostalih območjih gradnja posameznih objektov ni dopustna,
– med posameznimi zaselki je potrebno pustiti zelene pasove, s čimer lahko preprečimo stihijsko gradnjo objektov ob komunikacijah in zlivanje naselij.
19. Podplat
Lega na PKN5: Šentjur 30, Rogatec 21
Tip naselja: D
Način urejanja s PIA: PUP, UN, ZN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– ob cesti proti Rogaški Slatini je predvidena nekoliko večja širitev,
– ker gre za drugo najpomembnejše naselje v občini, je predviden tudi razvoj družbenih in storitvenih dejavnosti,
– ostalo poselitev v bližini naselja je potrebno zgoščati, kjer je le mogoče,
– gradnja posameznih prosto stoječih objektov v prostoru ni dopustna.
20. Tekačevo
Lega na PKN5: Rogatec 21, 22
Tip naselja: C
Način urejanja s PIA: UN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– naselje pred vstopom v Rogaško Slatino,
– zaradi lege ima tudi pomembnejšo vlogo v prostoru,
– celotno naselje se ureja z ureditvenim načrtom.
21. Spodnje Sečovo
Lega na PKN5: Rogatec 23
22. Tuncovec
Lega na PKN5: Rogatec 23, 24
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP, UN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– v strnjenih delih naselij je potrebno oblikovati osrednje vaške prostore in urediti križišča,
– poskrbeti je potrebno tudi za javno razsvetljavo,
– varovati je potrebno vedute na cerkev Sv. Marije,
– med posameznimi naselji in zaselki je kljub zelo gosti poseljenosti še vedno mogoče ohranjati zelene pasove,
– v tem delu naj poselitev ne posega čez mestno obvoznico,
– večja širitev naselja Sp. Sečovo bo urejena z ureditvenim načrtom.
23. Kačji dol

24. Male Rodne
Lega na PKN5: Rogatec 21, 31
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– poselitev naj se še naprej usmerja ob komunikacije na slemenih, vendar je pri tem potrebno zgoščati že obstoječe grajene strukture, preprečevati pa zlivanje pozidave vzdolž vseh komunikacij,
– med posameznimi deli je zato potrebno ohranjati pasove zelenih površin,
– gradnja pa nikakor ni dopustna v vedutah bližnjih in oddaljenih dominant,
– tudi ob novogradnjah je potrebno poskrbeti za zasaditev avtohtonih rastlin,
– poleg kmetijstva je na tem območju potrebno v povezavi z zdraviliščem razvijati tudi turizem.
25. Topole

26. Velike Rodne
Lega na PKN5: Rogatec 22
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– ohranjati je potrebno tipično slemensko poselitev, ki pa jo je zaradi precej velike obstoječe gostote pozidanih površin že potrebno usmerjati na določene lokacije,
– obvezno je potrebno ohranjati poglede na okoliške dominante in pokrajino,
– med posameznimi strnjenimi deli grajene strukture morajo ostati zeleni pasovi odrtega prostora,
– poleg kmetijstva je na tem območju potrebno v povezavi z zdraviliščem razvijati tudi turizem.
27. Ceste

28. Brestovec
Lega na PKN5: Rogatec 32
Tip naselja: C
Način urejanja s PIA: PUP, UN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– v tem delu občine je edino naselje s historično strnjeno obcestno zasnovo,
– predvidene so širitve, predvsem pa je potrebno zgostiti obstoječo grajeno strukturo na še razpoložljivih površinah, križišče je potrebno na novo urediti,
– ker je dovolj prostora, je tu možno urediti prostor za manjše prireditve na prostem,
– ohranjati je potrebno vedute na cerkev Sv. Trojice,
– posameznim kmetijam je potrebno omogočiti obstoj; tudi z nekmetijskimi dopolnilnimi dejavnostmi.
29. Krče

30. Ranjkovec

31. Rjavica

32. Zgornja Rjavica
Lega na PKN5: Rogatec 32
33. Nimno
Lega na PKN5: Rogatec 43
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– pozidana območja, ki že imajo strnjene zametke grajene strukture, so zaokrožena v ureditvena območja naselij,
– med posameznimi zaokroženimi naselji je potrebno ohranjati in varovati vmesne zelene prostore,
– kjer se le da, je potrebno obcestno pozidavo zgostiti brez širitev območja zaselkov ali razpršene gradnje,
– nadaljnje širitve ob komunikacijah niso dopustne,
– ne glede na predvideno vrsto posega je potrebno varovati območja vidnih vedut.
V ureditvenih območjih naselij in izven njih, kjer bodo urejali pogoje in merila za posege v prostor PUP, je potrebno upoštevati še naslednja skupna merila in pogoje za gradnjo objektov in druge posege v prostor, tako da bomo težili k:
– dopolnitvam in zapolnitvam razpršene grajene strukture,
– dozidavam in prezidavam že obstoječih objektov,
– prenovi in nadomestnim gradnjam,
– ohranjanju samostojnih kmetij kot skrbnikov kulturne krajine,
– kompleksni rekonstrukciji celotnih območij z zamenjavo tipa objektov ali obnovo obstoječih (npr. opuščeni objekti kmetijske zadruge,…),
– postopni rušitvi objektov razpršene gradnje na kvalitetnih krajinskih in zaščitenih območjih, če ne bo izpolnjenih drugih pogojev za obnovo in rekonstrukcijo le-teh,
– na območjih, kjer prevladuje izrazita razpršena gradnja, je potrebno nadaljnjo gradnjo striktno omejevati in jo usmerjati na za to določena območja v občini. Za vse posege, ki so na teh območjih možna, pa je potrebno izdelati ustrezna kvantitativna merila in pogoje (davčna, zemljiška in komunalna politika), ki bodo določala način in vrsto posega,
– vzdrževanju vinogradov, ki dajejo celotnemu prostoru občine tipičen videz in identiteto,
– ohranjanju pogledov na bližnje in oddaljenejše naravne ter grajene vedute v prostoru.
Kljub temu bo potrebno na ruralnih območjih, kjer prevladuje predvsem razpršena gradnja, skrbeti tudi za razvoj centralnih in storitvenih dejavnosti, ki bodo locirani v manjše bližnje kraje ter vzpodbujati razvoj novih dejavnosti, ki bodo povezane z družinskim podjetništvom v okviru dela na domu. Vzpodbujati bo potrebno tudi nove dejavnosti, ki sooblikujejo identiteto območij in tako povečujejo njihovo konkurenčnost. Razvoj turističnih in rekreacijskih dejavnosti na teh območjih bo prispevalo k dopolnitvi osnovnih programov.
3.3. Geodetska dela
Geodetska dela in prostorske evidence so sestavni del urbanističnega in prostorskega načrtovanja. V skupnem programu občine upravne enote in republike se bodo pričele izvajati in bodo v pretežni meri opravljene naslednje naloge:
– revizija vrst rabe in katastrske klasifikacije,
– nastavitev prostorskega dela zemljiškega katastra,
– dopolnitev registra območij teritorialnih enot,
– nastavitev evidence stavbnih zemljišč,
– nastavitev evidence za potrebe urejanja prostora.
Geodetska uprava bo z ustrezno organizacijo zagotovila tudi redno vzdrževanje naštetih geodetskih evidenc. Geodetska uprava bo skupaj s posameznimi naročniki izdelave prostorskih izvedbenih aktov pravočasno zagotavljala izdelavo ustreznih podlag v merilu 1: 1.000 in 1: 500.
Evidenca podatkov o prostoru in okolju ter strokovne podlage, ki so sestavni del dolgoročnega plana vsebujejo usmeritve, rešitve in pogoje, ki jih je treba upoštevati pri pripravi in sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov.
V procesu kontinuiranega planiranja je treba sprejeti tudi obveznost in pogoj, da se strokovne podlage in evidence stalno dopolnjujejo z novimi podatki in spoznanji, ki morajo biti nosilcem planiranja in strokovnim organizacijam na razpolago pri pripravi planske in izvedbene dokumentacije.
3.4. Usmeritve za urejanje drugih območij v naseljih
Za urejanje drugih posegov v območja naselij bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Pokopališča se urejajo z ureditvenimi načrti.
– Manjše površine za šport in rekreacijo v naseljih se urejajo s PUP-i, večje sklenjene športne površine pa z UN-i.
Stanovanjska gradnja bo v skladu z določili prostorskih ureditvenih pogojev dovoljena tudi v mejah ostalih strnjenih naselij in zaselkov predvsem za prenovo in dograditev obstoječih domačij.
Podrobne usmeritve za urejanje različnih tipov naselij so kot obvezno izhodišče za pripravo prostorskih izvedbenih aktov opredeljene v srednjeročnem planu Občine Rogaška Slatina.
3.5. Urejanje posegov v prostor izven naselij
Za vsa območja pridobivanja mineralnih surovin se izdelajo UN-i, ki vključujejo nadaljnjo eksploatacijo in začasno sanacijo območij ter sanacijo območij po prenehanju izkoriščanja vira.
Za infrastrukturne objekte in naprave izven naselij se izdelajo LN-i. Za omrežje lokalnega pomena se izdela lokacijska dokumentacija na podlagi določil PUP.
Na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih je predvidena intenzivna kmetijska izraba za poljedelstvo in živinorejo, zato na teh zemljiščih urbanistični posegi kot so postavitev lop, čebelnjakov, drugih “vrtičkarskih” objektov, striženih živih mej in živih mej neavtohtonih vrst in podobno ni možno. Takšni objekti niso dovoljeni niti na drugih kmetijskih območjih, če niso v sklopu naselij ali na prostoru, ki je v dolgoročnem planu ali z izvedbenimi akti opredeljen, kot prostor predviden za takšno gradnjo.
Pri izgradnji odbor za gojenje divjadi je potrebno upoštevati smernice podane s strani strokovnih služb. Upoštevati je potrebno tudi pravilnik za načrtovanje tovrstnih ograd, bodisi na kmetijskih zemljiščih bodisi v gozdu. Za izgradnjo je potrebno pridobiti lokacijsko dokumentacijo.
Pri urejanju pretežno ruralnih območij in naselij v njih bomo–skladno z dolgoročno zasnovo poselitve, namenske rabe prostora in usmeritev razvoja v posameznih krajinskih območjih–upoštevali naslednja temeljna načela in merila:
– aktivirati je treba vse primarne proizvodne potenciale ter selektivno vnašati neagrarne funkcije,
– razmerje med primarnimi in urbanimi dejavnostmi je treba razvijati v smeri komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološke skladne vgraditve v krajino; opredeliti je treba podrobna merila za povezovanje in razmejevanje mejnih struktur,
– strokovna podlaga za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v posameznem kulturnokrajinskem sistemu mora biti agrokarta, ki mora opredeliti tudi poselitveni potencial prostora glede na njegovo primarno funkcijo,
– razvoj naselij in spremljajočih dejavnosti je treba usmerjati skladno z merili, ki jih nalagajo potenciali, omejitve, ekološke in morfološke značilnosti kulturnokrajinskih sistemov in samih naselij.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6. člen
Po uveljavitvi tega odloka prenehajo na območju Občine Rogaška Slatina veljati naslednji planski akti:
– dolgoročni družbeni plan Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986–2000 v delu, ki se nanaša na Občino Rogaška Slatina (Uradni list SRS, št. 31/86),
– spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah v delu, ki se nanaša na območje Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986-2000, dopolnjen 1989, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 39/90,
– spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin – kartografskega dela Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986-2000, spremenjen in dopolnjen leta 1993 v delu, ki se nanaša na Občino Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 63/93),
– do sprejetja novih veljajo vsi ostali sprejeti prostorsko izvedbeni akti na območju Občine Rogaška Slatina.
7. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 06202-006-01/02
Rogaška Slatina, dne 28. avgusta 2002.
Župan
Občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič l. r.