Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2003 z dne 1. 8. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2003 z dne 1. 8. 2003

Kazalo

3635. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje planske celote PUP-3 zahodni del občine in prostorskih ureditvenih pogojev za območje planske celote PUP-4 Cerkljansko del, stran 11400.

Na podlagi 12. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) in 25. člena statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95), je Občinski svet občine Cerkno na seji dne 5. 6. 2003 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje planske celote PUP-3 zahodni del občine in prostorskih ureditvenih pogojev za območje planske celote PUP-4 Cerkljansko del
1. člen
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote PUP-4 Cerkljansko-del (Uradni list RS, 34/93, 69/95 in 73/98) ter odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote PUP-3 Zahodni del občine (Uradni list RS, 30/94 in 73/98) v delu, ki spada v Občino Cerkno.
2. člen
Spremeni in dopolni se odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote PUP-4 Cerkljansko-del ter odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote PUP-3 Zahodni del občine v delu, ki spada v občino tako, da se glasi:
»PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI ZA OBMOČJE OBČINE CERKNO
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Prostorski ureditveni pogoji veljajo, ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana Občine Cerkno, za celo območje Občine Cerkno, razen za območje urbanistične zasnove za naselje Cerkno, določajo pa:
– merila in pogoje glede vrste gradenj in prostorskih ureditev,
– merila za določanje gradbenih parcel,
– merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov,
– merila in pogoje za prometno in komunalno urejanje ter
– merila in pogoje za varovanje okolja.
Ta merila se nanašajo tako na gradnje, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, kakor tudi na gradnje enostavnih objektov, za katere dovoljenje ni potrebno.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo in zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in naprav ter ureditev.
Tekstualni del obsega katalog in priročnik z opisom in utemeljitvijo prostorskih ureditvenih pogojev ter z mnenji pristojnih organov in ustanov. Uporabljajo se smiselni izvlečki sestavnih delov gradiv “PUP-3 zahodni del Občine” in “PUP-4 Cerkljansko-del”, ki jih je izdelal Studio AxA d.o.o. Nova Gorica v letih 1993 in 1994.
Kot kartografski del se smiselno uporabljajo kartografski prikazi veljavnega dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana Občine Cerkno na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
3. člen
Območja poselitve, ki jih urejajo ti prostorski ureditveni pogoji, so določena z veljavnimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Cerkno.
4. člen
Po tem odloku se urejajo območja:
Bolnica Franja, Bukovo, Čeplez, Črni vrh 1, Črni vrh 2, Črni vrh 3, Dolenji Novaki 1, Dolenji Novaki 2, Dolenji Novaki 3, Dolnje Jazne, Dolnje Ravne, Dolnje Šebrelje, Gorenji Novaki, Gorje, Gornje Jazne, Gornje Ravne, Kojca, Lazec, Orehek, Otalež, Jagršče, Jesenica, Labinje, Laznica, Obrtna cona Šebrelje, Odlagališče, Orehek, Peskokop Bukovo, Planina, Plužnje, Poče, Pod kamnolomom, Pod Zakrižem, Podlanišče, Police, Poljane, RC Zakojca, Reka, Srednje in Gornje Šebrelje, ŠRC Črni vrh, Za Brdom, Zakojca, Zakriž in Žabže.
II. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE GRADENJ
IN PROSTORSKIH UREDITEV
5. člen
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti skladne z usmeritvami, ki jih za območje občine predpisujejo občinski planski akti ter z merili in pogoji po tem odloku. Gradnje in prostorske ureditve morajo biti tudi skladne s projektnimi pogoji, ki jih investitorju podajo pristojne organizacije in ustanove.
6. člen
Območja ureditve so razvrščena v šest tipov namembnosti:
1. mešana stanovanjsko gospodarska območja,
2. območja za spremljajoči centralni program,
3. stanovanjska območja, pozidana z enodružinskimi hišami,
4. območja počitniških hiš,
5. parkovna, športna in rekreacijska območja ter
6. kmetijska območja.
7. člen
1. Mešana stanovanjsko gospodarska območja so namenjena dopolnilni gradnji enodružinskih stanovanjskih hiš, kmetijskih objektov, obrtnih delavnic ter objektov in naprav za spremljajoče dejavnosti. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti v obstoječih objektih pod enakimi kriteriji.
2. Območja za spremljajoči centralni program so namenjena dopolnilni gradnji kot so lokali za osnovno oskrbo, lokali za popravljalnice predmetov široke rabe, prostori za kulturne, prireditvene in gostinske dejavnosti, urejene odprte površine, garaže, prometna infrastruktura ter ostale komunalne naprave in objekti. Dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kolikor odgovarjajo prej naštetim kriterijem in ne povzročajo motenj ostalim dejavnostim.
3. Stanovanjska območja, pozidana z enodružinskimi hišami, so namenjena dopolnilni gradnji istovrstnih stanovanjskih in spremljajočih objektov komunalne in družbene infrastrukture. Izjemoma so dovoljeni gospodarski objekti in delavnice v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo motenj v okolju, ter ostali objekti in naprave, ki imajo enak značaj.
4. Območja počitniških hiš – v teh območjih je dovoljena gradnja pod enakimi pogoji kot v območjih enodružinskih stanovanjskih hiš. Gradnja objektov za gospodarske namene je prepovedana.
5. Parkovna, športna, turistična in rekreacijska območja so namenjena ureditvi večjih zelenih površin, gradnji športnih in rekreacijskih objektov in naprav ter površin za rekreacijo, gradnji spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovne športno rekreacijske namembnosti območja (parkirišča, sanitarije…).
6. V območjih urejanja, namenjenih kmetijski proizvodnji in na gozdnih območjih so, če je namenska raba parcele v planu usklajena, dovoljene samo naslednje ureditve:
– novogradnje v sklopu obstoječih domačij, kolikor ustrezajo okoljevarstvenim, sanitarnim, spomeniškovarstvenim in ostalim pogojem in izjemoma tudi na lokacijah, kjer je omogočen priključek na komunalno infrastrukturo,
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, adaptacije in prenove obstoječih objektov,
– gradnja objektov, ki so namenjeni kmetijski dejavnosti,
– objekti in naprave za lovsko dejavnost, vključno z lovskimi kočami, oborami, krmišči ipd.,
– objekti in naprave za ribiško dejavnost, vključno z ribiškimi domovi, ribniki ipd., po predhodnih vodnogospodarskih smernicah,
– gradnja malih hidroelektrarn po predhodnih vodnogospodarskih usmeritvah,
– gradnja prometnih površin in njim spremljajočih objektov kot so avtobusna postajališča, parkirišča, počivališča, bencinske črpalke ipd.,
– gradnja komunalnih naprav,
– postavitev kioskov ob postajališčih mestnega prometa,
– vodnogospodarske ureditve,
– melioracije zemljišč,
– zemeljska dela,
– izkoriščanje rudnin pod pogojem, da v vozni razdalji do 3 km že ne obstaja istovrstno črpališče naravnih surovin ter da se v dovoljenju predpiše rok črpanja in način sanacije črpališča,
– postavitev gradbeniških in komunalnih objektov in naprav kot so betonarne, separacije, asfaltne baze ipd, pod pogojem, da v vozni razdalji do 3 km že ne obstaja istovrstni objekt ali naprava ter da se v dovoljenju predpiše rok trajanja obratovanja in način sanacije zemljišča po odstranitvi objekta,
– postavitve spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev objektov za potrebe raziskovalnih in študijskih dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).
V območjih, ki imajo poleg osnovne kmetijske ali gozdne namembnosti še poudarjen rakreacijski značaj, je poleg navedenih prostorskih ureditev dovoljena še:
– ureditev zelenih površin,
– gradnja (oziroma ureditev) posamičnih športnih in rekreacijskih objektov in naprav, vključno z žičnicami, bazeni ipd,
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijsko namembnost območja (parkirišča, sanitarije, okrepčevalnice).
Gradnja navedenih objektov in naprav je možna na zemljiščih, kjer to omogočajo naravne razmere (varnost pred poplavami, plazovi ipd.), ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem in niso namenjena za uresničevanje potreb skupnega in splošnega pomena, če ne ovirajo ostalih dejavnosti, ki sta jim območje in njegova okolica prvenstveno namenjena.
Na geološko nestabilnih območjih je potrebna predhodna geomehanska prevera.
8. člen
Na območju ŠRC Črni Vrh je poleg kmetijske in gozdne namembnosti poudarjena tudi turistično rekreacijska in športna namembnost. Dovoljene so samo take prostorske ureditve, ki to dopolnilno namembnost upoštevajo in je ne ovirajo:
– gradnja žičnic,
– ureditev in vzdrževanje smučarskih, tekaških in sankaških prog,
– ureditev bazenov z vodo za umetno zasneževanje,
– ureditev spremljajočih objektov in površin kot so objekti za gostinsko ponudbo, parkirišča in parkirne hiše za vozila obiskovalcev ipd.,
– komunalna ureditev in izgradnja infrastrukturnih objektov in naprav.
III. MERILA ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
9. člen
Velikost gradbenih parcel ne sme bistveno odstopati od velikosti istovrstnih parcel v območju. Obvezno je potrebno upoštevati obliko obstoječe parcele in razgibanost terena.
Za objekte, namenjene kmetijski ali drugi proizvodnji, se velikost gradbene parcele določi glede na namembnost objekta tako, da se z zadostnimi odmiki zagotovi možnost manipuliranja s kmetijskimi stroji in tudi možnost nadaljnjih širitev in povečav.
IV. MERILA ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
10. člen
Z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine je na območju zaščite preoblikovanje obstoječih objektov možno:
– v okviru obnove zavarovane kulturne dediščine z namenom, da se objektu vrne prvotni videz,
– pri oblikovno nekvalitetnem posegu z namenom, da se objekt bolje prilagodi zavarovani celoti.
Nadomestitev zavarovanih objektov je možna le v primerih:
– ko gre za objekt, ki je v tako slabem stanju, da sanacija ni možna,
– če to zahteva sprememba funkcij v primerih rekonstrukcij ali novogradenj v strnjenem gručastem območju.
Novogradnje morajo v celoti upoštevati zgodovinsko urbanistično zasnovo naselja v posameznem območju urejanja.
Za vsak poseg v varovanem območju morajo biti pridobljene usmeritve pristojne enote Zavoda za varstvo narave oziroma Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
V. MERILA ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
11. člen
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah morajo biti upoštevane naslednje prilagoditve:
– novogradnje, prenove, nadzidave, prizidave in druge gradnje se morajo prilagoditi obstoječim gabaritom;
– prizidki in nadzidave so dopustni le do višine sosednjih objektov;
– strehe novozgrajenih, prenovljenih, nadomestnih in prizidanih objektov so načelno dvokapnice z opečno kritino, nakloni, smer slemena in fasade se prilagajajo obstoječim sosednjim objektom;
– pri vseh gradnjah morajo biti upoštevani zadostni odmiki od prometnih površin, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter obstoječe gradbene linije.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka so možni oblikovalski kontrasti v primerih:
– kadar je namen kontrasta vzpostaviti prostorsko dominanto,
– kadar gre za vzpostavitev simbolne razpoznavnosti vizualno izpostavljene lokacije in
– kadar gre za začasni objekt.
VI. MERILA ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE
12. člen
Na ureditvenem območju je predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, visoko in nizko napetostnega omrežja s pripadajočimi transformatorskimi postajami ter omrežja zvez, za kvalitetnejšo oskrbo obstoječih in novih objektov, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– Ceste morajo imeti varovalni pas širine 15 m za regionalne in 8 m za lokalne. Načrtovane prometnice imajo 30 m rezervat. Posegi v varovalnem pasu ali rezervatu so možni le s soglasjem upravljavca ceste. Cestni priključki naj bodo praviloma pravokotni. Dostopi do objektov morajo biti urejeni tako, da je mogoč dostop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč.
– Vsi obstoječi in bodoči objekti naj bodo praviloma priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca. Za začasno oskrbo je dovoljena gradnja kapnic. V vseh ureditvenih območjih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode.
– V območjih, kjer je zgrajena kanalizacija, je obvezna priključitev objektov pod pogoji in s soglasjem upravljavca, če kanalizacije ni, je obvezna gradnja greznic v skladu s hidrogeološkimi pogoji.
– Priključitev na NNO in TT omrežja mora biti izvedena v skladu s pogoji in s soglasjem upravljavcev.
VII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
13. člen
Pri vseh gradnjah in prostorskih ureditvah ter pri vseh spremembah namembnosti rabe v obstoječih objektih je potrebno upoštevati vse veljavne predpise za zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje.
VIII. KONČNE DOLOČBE
14. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri občinski upravi Občine Cerkno.
15. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja lokalno pristojni inšpekcijski organ.«
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0003/2002
Cerkno, dne 5. junija 2003.
Župan
Občine Cerkno
Jurij Kavčič l. r.