Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2003 z dne 29. 7. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2003 z dne 29. 7. 2003

Kazalo

3612. Odlok o zazidalnem načrtu podružnična šola Dvor, stran 11303.

Na podlagi 17. člena statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00) in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Občinski svet občine Žužemberk na 6. redni seji dne 10. 7. 2003 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu podružnična šola Dvor
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Žužemberk (Uradni list RS, št 64/03) sprejme Zazidalni načrt podružnična Šola Dvor. Zazidalni načrt je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. 04/02-ZN v juniju 2002. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.
2. člen
Območje, namenjeno za podružnično šolo Dvor leži severno od jedra naselja Dvor, na terasi nad reko Krko in zahodno od regionalne ceste R 1-216/ 1158 Žužemberk – Dvor. Območje je od strnjenega dela naselja na jugu ločeno s pasom odprtih kmetijskih površin, na zahodnem in severnem delu pa se ravno tako odpira proti odprtim zelenim površinam oziroma kmetijskim površinam ob naselju.
Meja območja urejanja poteka od izhodiščne točke na SZ strani, ob regionalni cesti parc. št. 2500/57, preko parcel s št. 189 in 188, po zunanji meji parcele št. 187/3 in 191, se obrne proti jugu in poteka preko parcele št. 193/1, kjer se obrne v smeri SV in se nadaljuje preko parcel s št. 181, 183, 184/1, 185, 186/1 in 188, vključuje tudi del cestnega sveta parc. št. 2550/50 ter se po zunanji meji parcele št. 189 vrne v izhodiščno točko.
V območje urejanja, ki meri 1,44 ha, so vključena zemljišča s parc.št.: 189 del, 188 del, 187/1, 187/3, 191, 187/2, 193/1 del, 181 del, 183 del, 184/1 del, 185 del, 186/1 del in 2500/50 cesta, vse v k.o. Dvor.
Izven območja urejanja bo potrebno poseči na naslednja zemljišča:
– za priključitev na obstoječi vodovod na zemljišče s parc.št. 2500/45 (reg.cesta) k.o.Dvor,
– za izvedbo meteorne kanalizacije do izpusta v reko Krko na zemljišča s parc.št. 193/2, 1 in 1/3 vsa k.o.Dvor.
II. NAMEMBNOST PROSTORA
3. člen
Območje se deli na naslednje sklope:
– osrednji in zahodni del območja je namenjen za izvajanje izobraževalnega in vzgojno-varstvenega programa (gradnji podružnične šole z enoto vrtca in telovadnico) in meri ca. 6255 m2,
– SV del območja ob regionalni cesti je namenjen za gradnjo nogometnega igrišča in meri ca. 3488 m2,
– J del območja je namenjen za ureditev potrebnih parkirišč in meri ca. 685 m2 površin,
– za prometno ureditev območja, to je za gradbjo dostopne ceste v območje z avtobusnim postajališčem, obračališčem in zaščitnimi nasipi ob regionalni cesti je namenjeno ca. 3610 m2 površin.
Zazidalni načrt podaja tudi idejne rešitve za cestno in komunalno infrastrukturo, ki jo je potrebno zgraditi za normalno funkcioniranje obravnavanega območja.
III. URBANISTIČNI IN ARHITEKTURNI POGOJI
ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV
4. člen
Koncept urbanistične ureditve
Urbanistično zasnovo pogojuje lega območja med obstoječo pozidavo naselja in regionalno cesto R1-216/1158 Žužemberk–Dvor. Urbanistična zasnova temelji na podaljšanju obstoječe lokalne ceste skozi predvideno območje s priključkom na regionalno cesto. S tem bo omogočeno dvostransko napajanje severnega dela naselja ter neposredna povezava šole z regionalno cesto.
Objekt je zasnovan tako, da bodo učilnice orientirane stran od prometnega hrupa regionalne ceste. Zasnova objekta je sodobna, oblikovanje pa povzema značilno tradicionalno oblikovanje objektov v naselju.
Zunanje površine se namenjajo igriščem za potrebe šole in vrtca, za ostale spremljajoče površine ter za nogometno igrišče, ki bo namenjeno tudi potrebam kraja. Le-to je umeščeno med regionalno cesto ter objektom šole. Severni in zahodni rob območja se z novo avtohtono zasaditvijo oblikuje kot nov prepoznavni urbani rob naselja.
Na jugovzhodnem delu območja se zagotavljajo površine za parkiranje, postajališče za šolski avtobus ter obračališče.
5. člen
Šola z enoto vrtca in telovadnico
Situacijsko je šola umeščena na racionalni površini parcele s starostno diferenciranimi dostopi: z glavnim vhodom v šolo na severovzhodni strani, z vhodom v vrtec na jugovzhodni strani ter z gospodarskimi vhodi na zahodni strani.
Objekt je zasnovan ob dveh glavnih oseh:
– os, ki poteka v smeri JV-SZ vzporedno z napajalno dostopno cesto (učilnice, igralnice) – Sklop A,
– os v smeri sever – jug (telovadnica in spremljajoči prostori, kuhinja, jedilnica in avla) – Sklop B.
Stavbne gmote so členjene in so v merilu, ki je značilno za arhitekturni prostor naselja Dvor. Za oblikovanje objekta naj bodo uporabljeni naravni materiali kot so apno, les steklo.
Sklop A:
Oblika objekta ter njegova prostorska umestitev izhajata iz programa naročnika, velikosti parcele in naravnih lastnosti lokacije. Zasnovan je kot enostavna, ortogonalna skeletna konstrukcija, horizontalnih dimenzij 45,45 x 14 m z odstopanjem navznoter zaradi členitve fasade. V SZ vogalu objekta je iz nadstropja predvideno požarno stopnišče, ki zavzema tlorisno površino 4,70 x 2,45 m. Ob J strani objekta se iz pritličja nadaljujejo zunanje terase za potrebe vrtca. Enostavnost tlorisne zasnove izhaja iz značilnosti programa.
Vertikalni gabarit sklopa A je razgiban in glede na posamezne namembnosti prostorov znotraj objekta obsega: pritličje in nadstropje nad tlorisom 30,20 x 14 m in pritličje nad tlorisom 11,60 x 9,30 m. Kota pritličja znaša 197,50 m nm.
Sklop B:
Sklop B je tlorisno razgiban in sestavljen iz več delov. Tlorisne dimenzije celotnega sklopa znašajo 22,65 x 18,80 m, posamezni deli pa:
– telovadnica: 15,20 x 10,60 m,
– spremljajoči prostori: 16,65 x 5,10 m,
– kuhinja z avlo: 13, 70 x 7,45 m
Podrobnejši tlorisni gabariti so prikazani na grafični prilogi 7. Zazidalna situacija.
Vertikalni gabarit sklopa B, glede na namembnost površin, obsega pritličje različne višine. Kota pritličja znaša 197,50 m nm.
Fasade celotnega objekta naj se oblikujejo transparentno z izrazitimi tektonskimi členi – lesene ročice, križi, zavetrovanja, slopi in jasno prikazanimi strukturami večjih površin.
Strehe naj bodo v glavnih oseh simetrične dvokapnice, njim podrejeni deli pa so lahko zaključeni z enokapno ali ravno streho prislonjeno k glavnemu objektu. Naklon strešin naj znaša 30°. Osvetlitev podstrešja je možna s strešnimi okni. Strešna kritina naj bo opečna ali njej podobna kritina.
6. člen
Avtobusno postajališče–nadstrešnica
Ob avtobusnem postajališču za šolski avtobus se postavi nadstešnica za čakajoče. Svetla višina nadstrešnice je 2,80 m. Le-ta se mora oblikovati v skladu s tipsko nadstrešnico, značilno za območje naselja.
Trafo postaja
Napajanje kompleksa z električno energijo je predvideno preko nove trafo postaje, ki se zgradi ob obračališču v J delu območja.
IV. POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE
7. člen
Zunanje površine
Zunanje površine ob objektu se v čim večji možni meri uredijo kot zelenice, ki se jih lahko zasadi z grmovnicami. Na južni in jugozahodni strani objekta (A), med dostopno cesto in vrtcem je teren oblikovan kot brežina, na kateri je predvidena zasaditev drevja in grmovnic. Brežina ima tudi funkcijo protihrupne in protiinsolacijske zaščite. Na površini med objektom (A) in umetno brežino je predvidena ureditev zelenih površin z nekonvencionalnimi krajinskimi/parkovnimi elementi, ki pa bodo služili tudi za igro (nasutja, kamni, posebej oblikovane klopi – igrala, peščene površine ob poti – ne klasični peskovniki, ipd.). Namestijo se tudi igrala za otroke, prostor pa se ogradi z žično zazelejeno ograjo. Ob južni strani so predvidene zunanje terase za potrebe vrtca, ki se jih tlakuje. Terase in zunanje igralne površine se za potrebe vrtca ogradi z leseno ograjo. Tlakujejo se tudi ostale utrjene zunanje površine, dostopi in manipulativne površine
Parkirne površine
Parkirne površine za potrebe šole se locirajo JV od objekta in sicer 9 parkirnih mest (za zaposlene) ter južno od objekta preko dostopne ceste za potrebe šole in vrtca 15 parkirnih mest (za obiskovalce). Parkirišča J od objekta so od dostopne ceste ločena z drevoredno zasaditvijo.
Zunanje športne površine
Med regionalno cesto in objektom šole je predvidena ureditev travnatega športnega nogometnega igrišča dimenzij 55 x 35 m, ki se od regionalne in dostopne ceste loči z armiranim zemeljskim nasipom, višine ca. 2 m in dolžine ca. 130 m, na vrhu katerega se postavi še zaščitna žična ograja. Nasip z ograjo ima dvojno funkcijo in sicer služi kot protihrupna bariera ter kot varovalna ograja.
Med travnatim šolskim igriščem in šolo je možno postaviti tribune manjšega obsega. Podrobnejši pogoji za postavitev tribun se določijo v izvelčku iz ZN. Proste površine se ozeleni.
Na površini Z in SZ od telovadnice je predvideno še šolsko igrišče in sicer utrjeno-asfaltirano igrišče za košarko, odbojko in mali nogomet dimenzij 14 x 26 m ter površine za tek, skok s palico in skok v daljino.
Območje se ogradi z mrežno ograjo, na delu, kjer se izvede nasip, se le-ta namesti nanj.
V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
8. člen
Cestno omrežje
Območje se na regionalno cesto R1-216/1158 Žužemberk – Dvor priključuje preko novega križišča v km 3 + 810 m. Na odseku, ki poteka mimo območja urejanja z ZN proti naselju Dvor je predvidena rekonstrukcija regionalne ceste, ki je obdelana v projektu Hodnik za pešce ob regionalni cesti R1 – 216 skozi naselje Dvor z avtobusno postajo, Topos d.o.o., št. proj. PGD, PZI-08/02, maj 2002.
Od km 3+750 do km 3+875 se z priključevanjem območja ZN na regionalno cesto rešitve spreminjajo, saj bo potrebno na regionalni cesti za leve zavijalce zagotoviti levi odstavni pas v dolžini 20m, upoštevati izvedbo hodnika za pešce ter delno korekcijo osi ceste. To bo obdelano v posebnem projektu za rekonstrukcijo regionalne ceste. Rekonstrukcija regionalne ceste ni predmet tega ZN, ki povzema predvidene rešitve.
Pri projektiranju cestnega omrežja je potrebno upoštevati:
– zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97),
– zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98),
– uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98),
– pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00),
– pravilnih o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (Uradni list SRS, št17/82),
– JUS-e za cestogradnjo,
– JUS-e za materiale uporabljene v cestogradnji.
Na območju peš povezav in dostopov do objektov se upošteva Pravilnik o projektiranju objektov brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87).
Pri projektiranju parkirišč se upoštevajo Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana).
Prečkanje regionalne ceste R1 216/1158 za oskrbo območja z vodovodom in ostalo komunalno infrastrukturo se mora izvesti s podobijanjem oziroma podvrtanjem vozišča in sicer čimbolj pravokotno na os ceste, pri čemer pa mora biti minimalna globina cevi 1,20m glede na nivo vozišča regionalne ceste.
Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez ponovnih posegov v cestno telo.
Gradbena jama mora biti pravilno razprta, vozišče pa zavarovano proti vdiranju. Na delu trase, kjer se predvidi prečno križanje cestnega telesa s prevrtanjem oziroma podbitjem, je investitor oziroma izvajalec dolžan izvesti sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča).
Projektna dokumentacija mora vsebovati tehnično poročilo in detajlno situacijo vodenja komunalne infrastrukture v cestnem telesu regionalne ceste. Iz tehničnega poročila in grafičnih situacij mora biti razvidna ustrezna zaščita regionalne ceste in cestnega sveta le-te ter definirani vsi ukrepi za kvalitetno sanacijo gradbene jame.
Vsi pokrovi novih jaškov in naprav vodovodnega in drugega infrastrukturnega omrežja morajo biti v projektni dokumentaciji predvideni izven vozišča regionalne ceste z min. odmikom 2 m.
Notranja napajalna cesta
Na J delu se za napajanje območja zgradi lokalna napajalna cesta v dolžini 75 m, ki se na SV naveže na regionalno cesto R1-216/1158 Žužemberk–Dvor, na JZ delu pa na obstoječo lokalno cesto oziroma ulični sistem naselja Dvor. Pred priključevanjem na lokalno pot na JZ delu je na napajalni cesti potrebno izvesti krožno obračališče za avtobuse z zunanjim radijem r= 12m. Osrednja krožna površina se tlakuje in zatravi. V območju priključevanja na regionalno cesto se napajalna cesta razširi za levi zavijalni pas. Ob napajalni cesti morajo biti zagotovljeni obojestranski hodniki za pešce. Z napajalne ceste je predviden uvoz na parkirišča. Ob napajalni cesti je ob objektu šole predvideno tudi avtobusno postajališče.
Karakteristični prečni profil napajalne ceste je:
vozni pas 2 x 2,75 m = 5,50 m
hodnik za pešce 2 x 1,60 m = 3,20 m
bankina 2 x 0,50 m = 1 m
skupaj 9,70 m
Dostopne in požarne poti
Požarna pot 1:
Od notranje napajalne ceste je ob V fasadi objekta proti severu predvidena dostopna pot v dolžini ca. 70 m, širine 5 m in ob njej 9 parkirnih mest, ki se v nadaljevanju zoži na 3 m in poteka vse do asfaltiranega šolskega igrišča ter zalednih kmetijskih zemjišč. Dostopna pot služi istočasno tudi kot intervencijska požarna pot.
Požarna pot 2:
Za servisni dostop in hkrati tudi kot intervencijska požarna pot se uredi pot ob Z delu območja v dolžini ca. 60 m in širini 3 m, ki se proti S odcepi v obračališču oziroma krožišču.
9. člen
Vodovod:
Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na primarni cevovod Dvor – Sadinja vas in sicer v neposredni bližini križišča lokalne ceste Sadinja vas – Dvor z regionalno cesto R1-215/1158 Žužemberk-Dvor iz vodohrana Dvor na koti 235 mnv, ki ga bo potrebno povečati (kapaciteta vodohrana je le 30 m3), ker ne zagotavlja gašenja požara 2 uri z Qp= 10 l/s. Cevovod od vodohrana do mesta odcepa za šolo je premajhnega preseka (PE-90), DN je le 78 mm, ki ne zagotavlja zahtevanih požarnih količin vode, zato bo potrebno obnoviti vodovod od vodohrana do odcepa za šolo v dolžini ca. 380 m. Cevovod se vgradi v bankino lokalne ceste, prečka regionalno cesto ter se nato nadaljuje v robu hodnika za pešce vse do odcepa za šolski kompleks. Tu se odcepi v cono, cevovod se položi pod robnik hodnika za pešce.
Vodovod se izvede z upoštevanjem porabe vode 300 l/dan/preb. in požarno vodo 10 l/s. Pri tem notranji profil cevovoda ne sme biti manjši od 100 mm. Predvidena poraba vode je ocenjena na 0,5 l/s.
V celoti se vodovod izvede iz LTŽ cevi ali drugih ustreznih materialov, različnih profilov. Profili se definirajo po znanem končnem odvzemu. Priključki objektov se izvedejo preko kontrolnega vodomernega jaška.
Da bi se zagotovili minimalni vertikalni odmiki pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami, mora biti minimalna globina polaganja cevovoda 1,20 m.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati:
– odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Žužemberk (Uradni list RS, št. 43/01),
– pravilnik o javnem vodovodu v Občini Žužemberk (Uradni list RS, št. 71/01).
10. člen
Kanalizacija:
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu.
Fekalna kanalizacija:
Pri dimenzioniranju kanalizacije se naj upošteva predvidena poraba vode – dvojni skupni odtok, korekcijski faktor 0,8. Skupna količina odpadne vode iz celotnega območja je 0,4 oziroma 0,5 l/s. Pri dimenzioniranju cevi se naj upošteva minimalni presek cevi 200 oziroma 300, če gre za primarni vod. Kanalizacijske cevi morajo biti iz materiala, ki zagotavlja vodonepropustnost.
Minimalni padec cevi mora biti 5 promilov ali 2 promila, kolikor je zagotovljeno spiranje cevi. Maksimalni padec cevi je lahko 60 promilov ali tudi več, če proizvajalec cevi garantira za kvaliteto.
Čiščenje fekalnih vod je predvideno v dveh fazah in sicer:
– 1. faza: v JV delu območja se ob obračališču zgradi tipska čistilna naprava, dimenzionirana na obremenitev šole, kapacitete ca. 60 EE in iztok iz čistilne naprave v meteorno kanalizacijo;
– 2. faza: prevezava na javno kanalizacijo po izgradnji le-te, kar naj se upošteva pri projektu.
Meteorna kanalizacija:
Odvod meteornih vod se izvede v meteorno kanalizacijo in nato po novi kanalizaciji v reko Krko. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati vode s streh in drugih odprtih površin ter meteorne vode s cest, parkirišč in platojev le preko lovilcev olj in maščob.
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala naj se uporabljajo podatki Hidrometeorološkega zavoda RS Ljubljana, Hidrometeorološke postaje Novo mesto, za opazovalno obdobje 6 let.
Pri izračunu količine odpadne vode naj se upošteva koeficiente odtoka za odvod odpadne vode iz površin, parkov in vrtov, (Jože Kolar, 1983).
Pri projektiranju naj se upošteva tudi:
– pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 43/01),
– odlok o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 43/01),
– uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
11. člen
Energetsko omrežje:
Visokonapetostno omrežje: Napajanje kompleksa z električno energijo se izvede preko obstoječega srednjenapetostnega 20 kV daljnovoda, ki se ga kablira. Pri nadaljnem projektiranju je potrebno izdelati idejno zasnovo pokablitve obstoječega 20 kV daljnovoda 8-glavna trasa) Dvor–Ajdovec med drogom št. 5 in drogom št. 8 (nad cesto Dvor–Žužemberk) in pokablitev priključnega 20 kV daljnovoda za TP Dvor-Murn (žaga). Potrebno bo zgraditi novo trafo postajo v J delu območja ob obračališču, kapacitete 400 kW, pri čemer se upošteva tudi dolgoročna potreba po odjemu. Dovod 20 kV daljnovoda se izvede preko sistema 20 kV zanke in nove kabelske kanalizacije, ki se jo zgradi v ta namen od obstoječega droga na levi strani regionalne ceste ter nato v hodniku za pešce ob regionalni cesti in ob napajalni dostopni cesti. Od trafo postaje šola do trafo postaje žage se izvede nov – nadomestni kablovod v kabelski kanalizaciji.
Zaradi predvidenih ureditev je potrebna prestavitev visokonapetostnega in nizkonapetostnega kabla pri TP žaga.
Nizkonapetostno omrežje: vse omrežje znotraj kompleksa se izvede v kabelski kanalizaciji. Kabli se izvedejo direktno iz trafo postaj.
Minimalni odmik od sosednjih komunalnih vodov in naprav je 1 m v horizontalnem gabaritu, odvisno od vrste komunalnega voda, ki se ga križa. Kjer kabel poteka pod utrjenimi površinami, se ga na mestih prehoda zaščiti s PVC cevjo in obbetonira.
Pri križanju s cevovodom je treba 1m levo in desno od mesta križanja kabel zaščititi s PVC cevjo. Kabel polagamo v globino 0,80 m.
Javna razsvetljava: Ob vseh notranjih cestah se ob zunanjem robu cestišča izvede javna razsvetljava. Predvidena je klasična javna razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz grafične priloge 10. Zbirna situacija infrastrukturnih vodov in naprav – novo stanje, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kabl naj se vodijo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so lahko tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa je 7 m.
Ničenje in ozemljitev: Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN 25 x mm.
12. člen
Oskrba s plinom in ogrevanje:
Ogrevanje objekta šole z enoto vrtca je predvideno z ekstra lahkim kurilnim oljem. V ta namen se na SZ strani objekta v zelenici med objektom in dostopno servisno potjo vkoplje cisterno prostornine V = 30m3 v skladu s predpisi.
Za potrebe kuhinje je predvidena tudi oskrba s plinom in sicer se cisterno za plin, prostornine V = 2,3 m3, vkoplje na SZ strani objekta v zelenico med objektom in dostopno servisno potjo. Postavitev in priključitev mora izvesti pooblaščen izvajalec za plinske inštalacije glede na pravilnik in tehnične predpise za utekočinjen plin (Uradni list RS, št. 22/91).
Lokacija podzemnih rezervoarjev je prikazana v grafični prilogi 10. Zbirna situacija infrastrukturnih vodov in naprav – novo stanje.
13. člen
Tk omrežje in zveze:
Izvede se telefonska povezava preko medkrajevnega kabla, ki je položen na levi strani regionalne ceste. Kabelsko kanalizacijo se izvede ob napajalni dostopni cesti znotraj kompleksa. Posebej se upošteva razvod KATV z dodatno cevjo in jaški.
14. člen
Odstranjevanje odpadkov:
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo Leskovec v Mestni občini Novo mesto. Kjer bodo nastajali odpadki z značajem sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno organizirati ločeno zbiranje v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
VI. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
15. člen
Varstvo pred hrupom:
V okolici objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ravni hrupa ne smejo preseči mejnih dnevnih (55db) in nočnih ravni hrupa (45db), ki veljajo za II. območje, skladno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80 in sicer v delu, ki se nanaša na bivalne prostore) ter z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
Če s predvidenimi zasaditvami visokoraslega drevja ne bo možno zagotoviti predpisanih mejnih vrednosti, je potrebno pri gradnji oziroma obratovanju objektov zagotoviti še aktivno zaščito.
16. člen
Varstvo zraka:
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) ter uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
17. člen
Varstvo pred požarom:
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
18. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Pri načrtovanju novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
VII. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
19. člen
Zazidalni načrt se bo izvajal fazno.
1. faza: zgradi in uredi se vsa potrebna infrastruktura vključno z notranjim cestnim omrežjem ter navezavo na lokalno cesto oziroma ulični sistem Dvora na JZ delu območja.
2. faza: zgradi se objekt šole in vrtca s spremljajočimi zunanjimi ureditveni in športnimi igrišči.
3. faza: zgradi se navezava na regionalno cesto, izvede rekonstrukcija regionalne ceste, ki pa ni predmet tega Z, uredi nogometno travnato športno igrišče z zaščitnim nasipom na SZ delu območja in zgradi parkirišče v J delu območja.
VIII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
20. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi in drugi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
21. člen
Sočasno z gradnjo novih objektov se morajo izvesti vsi manjkajoči primarni komunalni vodi. Obratovanje objektov pred dogradnjo komunalne opreme območja ni dovoljeno.
Pred pričetkom obratovanja šole je potrebno zgraditi navezavo območja na regionalno cesto R1 216/1158 v skladu s projektom za ureditev ceste na območju (PGD/PZI-08/02, maj 2002, Topos d.o.o.), ki je tangirano z zazidalnim načrtom.
X. TOLERANCE
22. člen
Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so možna v tlorisnih gabaritih objektov od ± 5% do ± 15%, odvisno od razpoložljivega prostora na gradbeni parceli, ki pripada posameznemu objektu oziroma sklopu objektov. Odstopanja so možna tudi pri kotah pritličij objektov do največ ± 0,5 m, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve. Podrobnejša zunanja ureditev bo predmet projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za zunanjo ureditev, ki mora v konceptu izhajati iz določil tega ZN, vendar lahko pri detajlih in uporabi materialov od njega odstopa.
Manjša odstopanja so možna tudi pri umestitvi objektov v prostor in pri poteku cestnega ter infrastrukturnega omrežja, če se na podlagi okojevarstvenih in drugih rešitev poiščejo ekonomsko, oblikovno in tehnično boljše rešitve, pri čemer se morajo ohraniti gradbene linije objektov v smeri notranje napajale ceste ter struktura zazidave.
Večja odstopanja od predpisanih so dovoljena pri tlorisnih gabaritih za telovadnico in sicer je možno, če bo potreba lokalne skupnosti, zgraditi oziroma dograditi tudi večjo telovadnico velikosti vsaj 22 x 24 m pri čemer pa se mora ohraniti gradbena linija v smeri požarne poti 1 in glavnega vhoda. V primeru povečanja telovadnice se ustrezno spremeni tudi zunanja ureditev in dostop, kar se podrobneje določi v izvlečku iz ZN.
XI. KONČNE DOLOČBE
23. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOPE, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
24. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled v prostorih občinske uprave Občine Žužemberk, en izvod pa hrani tudi Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor.
25. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 032-01/2003-633
Žužemberk, dne 10. julija 2003.
Župan
Občine Žužemberk
Franc Škufca l. r.