Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/2003 z dne 16. 7. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/2003 z dne 16. 7. 2003

Kazalo

3320. Pravilnik o označbi geografskega porekla Brkinski slivovec, stran 10719.

Na podlagi četrtega odstavka 47. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o označbi geografskega porekla Brkinski slivovec
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa označbo geografskega porekla Brkinski slivovec ter pogoje za njeno uporabo.
2. člen
(označevanje)
Brkinski slivovec je lahko v prometu le kot predpakiran izdelek, ki mora biti označen v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in s tem pravilnikom.
Z označbo geografskega porekla Brkinski slivovec se lahko označi le žganje iz sadja v skladu s predpisom, ki ureja žgane pijače, in s tem pravilnikom.
3. člen
(definicija)
Brkinski slivovec je naravno žganje, ki je proizvedeno z destilacijo fermentirane drozge iz avtohtonih sort češpelj, pridelanih in predelanih na geografskem območju Brkinov, določenem v 4. člena tega pravilnika. Brkinski slivovec ima zaradi značilne tehnologije in uporabe različnih avtohtonih sort češpelj specifične senzorične lastnosti, ki se kažejo v prepoznavni cvetici prijetnega vonja in okusa.
4. člen
(geografsko območje)
Meja geografskega območja Brkinov se prične na državni meji s Hrvaško v naselju Jelšane, nadaljuje po SV pobočju Slavnika do Prešnice in vasi Petrinje, nadaljuje čez cesto Kozina–Koper, preko vasi Ocizla in Beka do državne meje z Italijo. Meja poteka naprej po državni meji do Krvavega potoka, čez vzpetino Gradišče, vključuje naselje Lokev, se nadaljuje čez Strmec proti Povirju, zajame vas Povir ter nadaljuje do Brestovice pri Povirju, kjer se obrne in nadaljuje po cesti do Divače in naprej čez Vremščico do naselij Volče in Kal pri Pivki. Nadaljuje se do Šembij in Ilirske Bistrice, dalje po vznožju Snežnika do naselja Zabiče in do državne meje s Hrvaško ter naprej po državni meji do izhodiščne točke pri Jelšanah.
5. člen
(kakovost sadja)
Brkinski slivovec se proizvaja iz plodov avtohtonih sort češpelj, ki se tradicionalno pridelujejo na območju iz prejšnjega člena ter se obirajo s tresenjem v času optimalne tehnološke zrelosti.
6. člen
(tehnološki postopek)
Tehnološki postopek poteka po klasičnem načinu predelave v bakrenih kotlih z dvakratno destilacijo.
Postopek predelave češpelj se prične s čiščenjem sadja, sledi mletje in fermentacija. Takoj po končanem vrenju oziroma fermentaciji se fermentirana sadna drozga destilira v sadni destilat. Za destilacijo se uporabljajo le bakreni kotli, ki so namenjeni žganjekuhi za dvakratno destilacijo. Srednji tok destilata se z vodo korigira do ustrezne vsebnosti alkohola oziroma do pitne jakosti.
Brkinski slivovec je lahko proizveden tudi po tradicionalnem postopku v brkinskem kotlu z enkratno destilacijo in se lahko označi z dodatno navedbo “tradicionalna predelava“.
Staranje Brkinskega slivovca lahko poteka v steklenih posodah ali lesenih sodih, izdelanih iz ustreznih vrst lesa, kot so murva, jesen, ipd.
7. člen
(kakovost žganja)
Brkinski slivovec mora ustrezati minimalni kakovosti za žganje iz sadja v skladu s predpisom, ki ureja žgane pijače, in naslednjim parametrom:
– etanol: od 37,5 do 44 vol%;
– acetaldehid: od 500 do 800 mg/l a. a.;
– skupne kisline, kot ocetna kislina: največ 1500mg/l;
– etilacetat: 600- 2500mg/l a.a.;
– cianovodikova kislina: do 100 mg/l a.a.;
– biti mora brezbarven, bister in imeti izrazit sadni vonj in okus po češpljah.
Razlika v vonju in okusu je v prepoznavni cvetici, ki je posledica mešanja prve in druge prekuhe oziroma pri enkratni destilaciji pravilnega odvzema srednjega toka.
8. člen
(pogoji za pridobitev označbe)
Pravico uporabe označbe geografskega porekla Brkinski slivovec pridobi proizvajalec na podlagi vloge iz 9. člena tega pravilnika, če mu certifikacijski organ, ki mora biti akreditiran v skladu s standardom SIST EN ISO 45 011, izda certifikat o izpolnjevanju pogojev za uporabo označbe geografskega porekla iz tega pravilnika.
9. člen
(vloga za certificiranje)
Vloga za certificiranje mora vsebovati:
– identifikacijske podatke o proizvajalcu (ime in naslov oziroma firmo in sedež, enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega subjekta, davčno številko, za kmetijsko gospodarstvo, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pa tudi KMG-MID);
– identifikacijske podatke o pridelovalcu sadja (ime in naslov oziroma firmo in sedež, enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega subjekta, davčno številko, KMG-MID);
– ime žgane pijače z označbo geografskega porekla;
– dokumentacijo, ki dokazuje, da proizvodni obrati zadostujejo vsem sanitarno-tehničnim predpisom ter dokazilo, da je registriran za proizvodnjo alkoholnih pijač oziroma, da lahko opravlja dejavnost žganjekuhe kot obrt ali kot dopolnilno dejavnost;
– opis notranje kontrole;
– način vodenja proizvodne dokumentacije.
10. člen
(vpis v register)
Urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil vpiše Brkinski slivovec v register označb geografskega porekla za žgane pijače.
11. člen
(evidenca o proizvajalcih)
Urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil, na podlagi predloga cerifikacijskega organa, vpiše proizvajalca v evidenco proizvajalcev Brkinskega slivovca.
12. člen
(prehodna določba)
Do imenovanja certifikacijskega organa iz 8. člena tega pravilnika izdaja certifikat o izpolnjevanju pogojev za uporabo označbe geografskega porekla iz tega pravilnika Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
13. člen
(končna določba)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-01-8/2003
Ljubljana, dne 30. junija 2003.
EVA 2002-2311-0245
mag. Franc But l. r.
Minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano

AAA Zlata odličnost