Na podlagi 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s sprem.), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 s sprem.), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), in odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Velika Polana je Občinski svet občine Velika Polana na 5. seji dne 5. 6. 2003 sprejel

S tem odlokom se določa vsebina ter organizacijska in prostorska zasnova izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe na področju urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti. Določajo se okvirni pogoji in temelji postopka za predajo javne službe v izvajanje, pravice in obveznosti uporabnikov storitev, viri financiranja, nadzor nad izvajanjem ter drugo, kar je za normalno izvajanje te javne službe potrebno.

Urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost je organizirana, načrtovana in nadzorovana lokalna gospodarska javna služba. Izvaja se v skladu z zakoni, tem odlokom, tehničnimi pravili pristojnih organov države in kodeksi strokovnih združenj izvajalcev.
Opravljanje pokopališke dejavnosti po tem odloku je:
– opravljanje pokopaliških storitev,
– opravljanje pogrebnih dejavnosti,
– urejanje pokopališč.

Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov na odlagališče,
– košnja zelenic,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah.

Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– prva ureditev groba,
– izvajanje pokopališke dežurne službe.
Občina lahko podrobneje uredi postopke izvajanja pokopaliških storitev z izdajo tehničnega pravilnika.

Pogrebna dejavnost se opravlja praviloma izven pokopališč in zajema predvsem naslednje dejavnosti:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev pokojnika,
– prevoz pokojnika.
Postopke izvajanja pogrebnih dejavnosti lahko uredijo strokovna združenja izvajalcev s posebnim kodeksom.

Urejanje pokopališč in pokopališka dejavnost se v skladu s tem odlokom izvaja na naslednjih pokopališčih:
– v Veliki Polani,
– v Mali Polani,
– v Brezovici.

Gospodarska javna služba urejanja pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost se zagotavlja s podeljevanjem koncesij na podlagi tega odloka, koncesijskega akta ter koncesijske pogodbe.
Za posamezno pokopališče iz prejšnjega člena tega odloka se lahko podeli le ena koncesija.

Temeljni elementi koncesijskega akta so naslednji:
– koncesionarji imajo javna pooblastila za izdajo soglasij za pokop,
– za izvajanje urejanja pokopališč in pokopališke dejavnosti se podeljuje monopol,
– za izvajanje pogrebne dejavnosti se ne zagotavlja monopola, za vsako pokopališče se lahko podeli le ena koncesija,
– koncesija se podeli največ za sedem let,
– koncesionar je dolžan pričeti opravljati storitve v roku 30 dni po podpisu koncesijske pogodbe,
– koncedent za izvajanje koncesije ne plačuje.

Občina bo predala koncesionarju, ko gre za izvajanje urejanja pokopališč in pokopaliških storitev, vse objekte in naprave v celoti z vsemi pritiklinami ter morebitnimi bremeni.
Koncesionar prevzema obveznosti izvajanja javne gospodarske službe ter gospodarjenja s temi objekti in napravami v skladu s koncesijsko pogodbo.
Za zagotavljanje pogrebnih storitev občina ne zagotavlja posebnih objektov in naprav. Koncedent mora zagotavljati normalno rabo objektov in naprav ter izvajanje storitev v skladu z verificiranim letnim gospodarskim načrtom.
V primeru višje sile bo Občina Velika Polana zagotavljala odpravljanje morebitnih posledic v okviru svojih obveznosti in pristojnosti.

Interesenti za pridobitev koncesije za opravljanje dejavnosti urejanja pokopališč in pokopaliških storitev na pokopališčih iz 6. člena tega odloka morajo izpolnjevati naslednje minimalne tehnične, kadrovske in druge pogoje:
– da so registrirani za izvajanje predpisane dejavnosti in da imajo za to potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov,
– da imajo v lasti ali posesti ustrezna tehnična sredstva, potrebna za izvajanje razpisane dejavnosti oziroma, da predložijo ustrezna jamstva, da bodo ta sredstva na voljo pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, če bodo izbrani,
– da podajo zagotovila, da bodo zagotovili ustrezno število delavcev, usposobljenih za izvajanje prevzetih del,
– da predložijo dokazila, reference ipd., ki potrjujejo, da imajo potrebna znanja in izkušnje za izvajanje razpisane javne službe,
– da predložijo ustrezne oblike zavarovanja (varščino) za kvalitetno izvajanje gospodarske javne službe,
– da predložijo poslovni načrt.

Za izvajanje pogrebne dejavnosti interesenti morajo izpolnjevati naslednje minimalne tehnične, kadrovske in druge pogoje:
– da so registrirani za izvajanje predpisane dejavnosti in da imajo za to potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov,
– da podajo zagotovila, da bodo zagotovili ustrezno število delavcev, usposobljenih za izvajanje prevzetih del,
– da predložijo dokazila, reference ipd., ki potrjujejo, da imajo potrebna znanja in izkušnje za izvajanje razpisane javne službe,
– druge pogoje potrebne za udeležbo (usposobljenost, sposobnost, nekaznovanost itd.) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek javnih naročil.

Koncesionarja izbere odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Občinskega sveta občine Velika Polana, na podlagi javnega razpisa. Za vsa pokopališča iz šestega člena tega odloka se izbere en koncesionar.
Po končanem postopku pripravi odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe predlog za izbor koncesionarja, ki ga posreduje občinskemu svetu, ta pa odloči s sklepom na podlagi katerega občinska uprava izda upravno odločbo. Z izbranim koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo župan občine.

Uporabniki storitev gospodarske javne službe iz 2. člena tega odloka imajo poleg drugih še naslednje pravice in obveznosti:
– pravico uporabe storitev gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom in tem odlokom ter drugimi predpisi,
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov (inšpekcijske službe, svet uporabnikov gospodarskih javnih služb itd.),
– obveznost uporabe storitev koncesionarja, ko gre za urejanje pokopališč in pokopališko dejavnost,
– obveznost plačila uporabe objektov oziroma storitev, če je tako določeno,
– obveznost spoštovanja navodil koncesionarja in druge pozitivne zakonodaje, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in druge predpise.

Javna služba se financira iz plačil za storitve, ki jih koncesionar zaračunava uporabnikom v skladu z veljavno tarifo v svojem imenu in za svoj račun.
Izhodiščna tarifa in pogoji za njeno spreminjanje se določijo v sklepu o razpisu koncesije, pri čemer morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni na tem področju.
Sprememba tarife se izvede na predlog koncesionarja (ali koncedenta) in ga sprejme na podlagi statuta občine, pristojni organ občine. Pogoji za spreminjanje cen se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar plačuje koncedentu odškodnino za izvajanje javne službe (koncesijsko dajatev). Odškodnina se določa v obliki deleža od plačane vrednosti storitev javne službe. Dejanska stopnja, po kateri se plačuje koncesnina, se določi na podlagi ponudbe izbranega koncesionarja v razpisnem postopku.
Koncesnino mora koncesionar plačevati periodično (kvartalno) z enoletnim končnim obračunom, najkasneje do 31. 3. naslednjega leta.

Koncesionar je v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe, dolžan z zavarovalnico skleniti zavarovanje za škodo, ki bi jo z opravljanjem dejavnosti povzročil tretji osebi.

Koncesionar, ki poleg obravnavane javne službe opravlja še druge dejavnosti, mora za javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske javne družbe. Smiselno enako velja tudi za koncesionarja, ki opravlja javno službo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti.

Višino cen za opravljanje dejavnosti urejanja pokopališč, pokopališke dejavnosti in pogrebnih storitev potrjuje občinski svet, oblikujejo pa se na način in po postopku kot ga določa zakon.

Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo primerno institucijo.

Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled opreme ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in utemeljiti razloge nenapovedanega nadzora.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o finančnem stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih, samoiniciativno pa lahko tudi v vseh drugih primerih.
Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati za preteklo leto letno poročilo o opravljenih in neopravljenih storitvah.

Koncesijsko razmerje preneha s pretekom roka, za katerega je bilo sklenjeno, s sporazumno razvezo koncesijske pogodbe, z odkupom, razdorom (odstopom od) koncesijske pogodbe, z odvzemom ali prevzemom v režijo.
Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru stečaja koncesionarja, razen v primeru 146. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ali njegove likvidacije oziroma z izbrisom iz ustreznega vpisnika ali registra.

Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da soglasno in v skladu z odlokom o koncesiji ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Podrobnejše pogoje oziroma razmerja ob razvezi pogodbe se določi sporazumno s pisnim aktom o razvezi (sporazum).

Koncedent lahko enostransko razdre koncesijsko pogodbo v primeru hujših kršitev koncesijske pogodbe ali drugih ponavljajočih nepravilnosti ali neodpravljenih koncesionarjevih kršitev. Koncesijska pogodba se lahko enostransko razdre po sodni poti.
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
Hujše kršitve koncesijske pogodbe so zlasti:
– redno nespoštovanje veljavnih, tehničnih, stroškovnih, organizacijskih, vzdrževanih in drugih standardov in normativov za to dejavnost,
– hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja javne službe,
– opustitev vodenja načrta pokopališč,
– kršitev določb pogodbe glede zavarovanja odgovornosti dejavnosti,
– onemogočanje finančnega in strokovnega nadzora nad izvajanjem koncesije,
– namerna povzročitev ali povzročitev iz hude malomarnosti večje škode,
– neplačevanje koncesnine.
Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen razdor koncesijske pogodbe se določijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijske pogodbe ni mogoče enostransko razdreti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale razdor, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, opredeljenih z odlokom o koncesiji.

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Za uveljavitev odkupa je potrebno soglasje občinskega sveta. Odkup koncesije se uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot šest mesecev od odločitve občinskega sveta.

Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne opravljati koncesionirane gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.

Koncesionar lahko prenese koncesijsko pogodbo na drugega koncesionarja samo s privolitvijo koncendenta.

Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzroči uporabnikom ali drugim pravnim ali fizičnim osebam.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o pokopališkem redu na območju Občine Črenšovci, ki ga je sprejel Občinski svet občine Črenšovci (Uradni list RS, št, 64/96).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.