Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2003 z dne 13. 6. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2003 z dne 13. 6. 2003

Kazalo

2848. Odlok o zazidalnem načrtu obrtne cone - Dobja vas, stran 6697.

Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99, 61/01) je Občinski svet občine Ravne na Koroškem na 6. redni seji dne 29. 5. 2003 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu obrtne cone – Dobja vas
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Ravne na Koroškem, za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 63/00), sprejme zazidalni načrt obrtne cone »Dobja vas« (v nadaljevanju: ZN), ki ga je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s. p., z Raven na Koroškem, pod št. projekta 44/01-ZN, z datumom julij 2002.
2. člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni del, grafični del in mnenja pristojnih organov in organizacij.
I. Tekstualni del:
1. Obrazložitev in utemeljitev prostorskih posegov
2. Odlok o zazidalnem načrtu
3. Pogoji in mnenja k zazidalnem načrtu
II. Grafični del:
1. Pregledna situacija                            M 1:50000
2. Izvleček iz prostorskih sestavin
   dolgoročnega in srednjeročnega plana
   Občine Ravne na Koroškem za obdobje
   1986–2000, dopolnjen 1998 –
   kartografska dokumentacija                      M 1:5000
3. Situacija                                      M 1: 5000
4. Načrt parcel                                   M 1: 1000
5. Načrt parcel                                   M 1: 1000
6. Načrt parcel                                   M 1: 2880
7. Načrt parcel z vrisom meje območja
   obdelave                                       M 1: 2880
8. Geodetski načrt z vrisom meje območja
   obdelave                                       M 1: 1000
9. Ureditvena situacija                           M 1: 1000
10. Funkcionalno oblikovalske rešitve –
    prerezi                                       M 1: 1000
11. Idejna rešitev prometnega omrežja             M 1: 1000
12. Idejna rešitev komunalnih vodov in
    naprav                                        M 1: 1000
13. Načrt gradbenih parcel                        M 1: 1000
14. Tehnični elementi za zakoličenje              M 1: 1000
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje zazidalnega načrta obsega naslednje parcele oziroma dele parcel: 6/8, 10, 12, 18, 19/3, 20/1, 20/2, 21, 22, 23, 25/1, 25/3, 27/1, 27/2, 27/4, 27/6, 27/7, 30/1, 30/4, 80/1, 81/1, 81/2, 82/1, 82/5, 83/1, 84, 85/1, 86/1, 86/3, 88/1, 88/2, 89/2, 89/3, 90/1, 95, 96, 100/1, 100/3, 250/3, 259/2, 259/4, 259/6, 267/1, 267/4, 271/1, 271/2, 274, 275, vse k.o. Dobja vas.
Meja ureditvenega območja poteka na severni strani po severnem robu parcele št. 271/2; prečka parcele št. 271/1, 100/3 ter naprej poteka po severnem robu parcel št. 100/3, 88/1, 86/3, 259/4, 85/1, 84, 8382/5, 81/2, 80/1; se obrne proti jugu in poteka po vzhodni strani parcel št. 80/1, 25/1, ki jo tudi prečka; naprej poteka po vzhodni strani parcel št. 27/7, 27/6; prečka parcele 267/1 in 250/3; se obrne proti zahodu in poteka po južni strani parcel št. 267/4, 27/4, 30/4; se obrne proti severu in poteka po vzhodni strani parcel št. 30/1, 27/2, 19/3; se obrne proti zahodu in poteka po južni strani parcele št. 20/1, 20/2, 21; prečka parcelo št. 18; se obrne proti severu in prečka parcele št. 12, 10, 259/2, 6/8; se obrne proti zahodu in poteka po južni strani parcel št. 81/2, 82/1, 83/1, 84, 85/1, 86/1, 89/3; prečka parcelo št. 259/4; naprej poteka po zahodni strani parcele št. 100/3 ter naprej proti zahodu poteka po južni strani parcele št. 90/1; prečka parcele št. 89/2, 100/1, 96; poteka po južni strani parcele št. 274; se obrne proti severu in ob zahodni strani parcel št. 274, 275 in 271/2; vse k.o. Dobja vas; priključi v izhodiščno točko.
Velikost ureditvenega območja je ca. 10,8 ha.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Območje je namenjeno za gradnjo objektov in naprav za opravljanje različnih gospodarskih dejavnosti, in sicer: servisne, storitvene, proizvodne, skladiščne, trgovske, poslovne s pripadajočimi parkirišči in manipulacijskimi površinami. Na območju je predvidena ureditev prometnih površin, javnih površin (zelenic, zasaditev, ipd.) in komunalnih vodov in naprav.
Posamezne dejavnosti niso predpisane, vendar so dovoljene le tiste dejavnosti, ki so okoljsko sprejemljive in njihovi vplivi ne presegajo z veljavno zakonodajo predpisanih meja in ravni.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE Z DOVOLJENIMI TOLERANCAMI
5. člen
Urbanistična zasnova območja:
Celotno območje obrtne cone je podeljeno v tri cone: O1 na zahodni strani (na južni strani obstoječe obrtne cone), O2 v centralnem delu (na južni strani prejšnjega območja Gradis – GOK IGEM) in O3 na vzhodni strani (navezuje se na industrijsko območje Železarne Ravne).
Glede na dejstvo, da investitorji še niso znani, urbanistična zasnova območja predvideva koridorje cestne in komunalne infrastrukture kot zemljišča, izključno namenjena javni rabi, ter območja stavbnih otokov, na katerih je dovoljena gradnja objektov, ki jih je, glede na potrebe investitorjev, možno združevati. Zazidalni načrt podaja robne pogoje glede postavitve in oblikovanja objektov, ki še vedno zagotavljajo celovito urbanistično obravnavo območja.
Vsa stavbna zemljišča morajo imeti zagotovljen dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na komunalno infrastrukturo. Gradbene linije front objektov oziroma glavne smeri fasad so obvezne (praviloma vzdolž dovoznih cest) ter odmiki od javnih cest in infrastrukture, v notranjosti parcel pa se objekti glede na potrebe poljubno širijo oziroma zožijo glede na svojo funkcijo. Prav tako je možno združevati objekte ali funkcionalna zemljišča v primerih, ko investitor potrebuje večje gradbene parcele.
Zaradi tega so gradbene parcele v grafičnih prilogah določene le informativno. V grafičnih prilogah je določena maksimalna meja zazidljivosti glede na minimalne odmike od cestne in komunalne infrastrukture.
Stavbam se določijo najvišja in najnižja dopustna višina ter kota pritličja objektov z usmeritvami za zunanjo ureditev funkcionalnih zemljišč stavb.
V območju O1 naj bi urbanistična zasnova upoštevala urbanistično zasnovo obstoječe obrtne cone z navezavo na obstoječo dovozno cesto, v coni O2 in O3 se predvidi nova zasnova prostora, ki jo determinira prometna povezava, ki bo navezana na novo križišče regionalne ceste Dravograd–Poljana pri Železarni Ravne ter speljana do obstoječe dovozne ceste. Kot variantna možnost se predvidi izvedba dovozne ceste preko reke Meže in s tem navezava na industrijsko območje znotraj Železarne Ravne ob industrijski hali. V južnem delu cone O3 se del območja ob regionalni cesti rezervira za dejavnosti tercialnega značaja – navezava na obstoječe tovrstne dejavnosti na južni strani regionalne ceste.
Zasnova predvideva izgradnjo poslovnih objektov različnih velikosti glede na potrebe investitorjev. Objekti bodo locirani ob upoštevanju terenskih razmer, obstoječih in predvidenih infrastrukturnih vodov in naprav ter gradbenih linij ob dovoznih cestah.
Na celotnem območju bo zgrajena nova komunalna oprema, ki bo priključena na obstoječe infrastrukturne vode in naprave, ki so zgrajeni na tem območju.
6. člen
Velikost in oblika posegov s tolerancami:
– tlorisna velikost objektov: pogojena s funkcionalno zasnovo objekta, min. širina objektov znaša 10 m;
– etažnost objektov: območje O1 – P + 1, podzidava kapnih leg maks. 7,0 m nad niveleto pritličja, območje O2, O3 – maks. P+2, podzidava kapnih leg maks. 10,0 m nad niveleto tal pritličja;
– najnižja dopustna višina objektov je določena z višino 4,0 m do kapi nad nivojem zunanjega terena;
– podkletitev objektov ni predvidena, izjemoma je dovoljena podkletitev v južnem delu cone O3 glede na višinsko razliko v terenu (objekti tercialnega značaja);
– streha: simetrična dvokapnica, enokapnice oziroma ravne strehe, naklona strešin do 25°, strešno konstrukcijo je dovoljeno tudi rahlo ukrivljati;
– pozidanost gradbene parcele s stavbami je dovoljena v razmerju od 15–60%.
7. člen
Višinske kote:
– nivelete tal pritličja posameznih objektov so pogojene z višino dovoznih cest do le-teh ter z niveleto zunanjega terena glede na zagotavljanje ustrezne varnosti pred visokimi vodami reke Meže.
8. člen
Odmiki, gradbene linije:
– gradbene linije objektov so razvidne iz grafičnih prilog;
– gradbene linije objektov so praviloma vzporedne z dovoznimi cestami;
– odmiki objektov od dovoznih cest bodo znašali min. 5 m;
– odmiki objektov od parcelnih meja sosednjih zemljišč bodo znašali min. 4 m, z možnostjo povezovanja posameznih stavb v obliki vrstne gradnje;
– odmiki objektov od zgornjega roba regulirane struge Likevičevega potoka morajo znašati min. 5 m, od vodnega zemljišča reke Meže pa min. 15 m;
– odmiki objektov od obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.
9. člen
Skupni pogoji za oblikovanje in konstrukcijo objektov:
– arhitekturni izraz objektov naj sledi čistim in jasnim linijam z racionalistično razporeditvijo odprtin;
– barva objekta naj upošteva vizualno podobo investitorja;
– fasade objektov bodo klasične (zidane ali ometane) oziroma iz prefabriciranih betonskih ali kakšnih drugih elementov;
– uporabljajo se lahko elementi tradicionalne arhitekture (kamen, les, omet) kot tudi sodobni materiali (jeklo, polimerne fasadne plošče, steklo, pločevine visokega kovinskega sijaja);
– odstopanje fasade iz gradbene linije objekta je dovoljeno v smislu zaokroževanj ali v obliki vertikalnih in horizontalnih izklonov;
– okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo objekta ali osno;
– objekti bodo grajeni s klasičnimi oziroma sodobnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oziroma v montažni izvedbi.
10. člen
Ureditev funkcionalnih zemljišč:
– glavni dovozi do parcel in glavni vhodi v poslovne objekte so predvideni v pritlični etaži v nivoju terena preko notranjih internih cestah v obrtni coni;
– investitorji so dolžni zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svojo dejavnost (za stranke in zaposlene) v okviru svoje gradbene parcele;
– funkcionalno zemljišče objektov mora biti urejeno predvsem kot povozna oziroma manipulativna površina – servisno dvorišče, ostale površine bodo humusirane;
– gradbene parcele poslovnih objektov je dovoljeno ograditi z ograjo maks. višine 2 m, ki mora biti odmaknjena od roba ceste min. 1 m in postavljena tako, da ne ovira preglednosti;
– po končanih delih je potrebno vse odkopne in nasipne brežine humusirati in zatraviti oziroma hortikulturno urediti.
11. člen
Posegi na obstoječih objektih:
– obstoječi poslovni objekt v coni O1 je dovoljeno adaptirati, dograjevati in nadzidati v skladu s pogoji, ki veljajo za nove objekte in so določeni v 6. do 10. členu tega odloka.
12. člen
Pomožni objekti in naprave:
– na območju zazidalnega načrta je dovoljeno graditi pomožne objekte v skladu z določili veljavnega odloka o določitvi pomožnih objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Občine Ravne na Koroškem oziroma v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov;
– pomožni objekti morajo biti smiselno locirani ob upoštevanju celotne stavbne zasnove osnovnega objekta.
V. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO TER DRUGO UREJANJE OBMOČJA
13. člen
Promet:
– dovoz do območja O1 bo urejen po obstoječi dovozni cesti, ki se delno rekonstruira z dograditvijo peš in kolesarske steze, do območja O2 in O3 pa bo urejen po novi glavni dovozni cesti, ki se naveže na obstoječo dovozno pot do obrtne cone na zahodni strani ter na regionalno cesto Dravograd–Poljana pri Železarni Ravne na jugovzhodni strani – rekonstrukcija obstoječega križišča;
– v prometnem omrežju se v drugi fazi predvidi možnost izvedbe cestne povezave do poslovnih objektov na območju halde (premostitev reke Meže);
– nova glavna dovozna cesta bo izvedena s širino cestišča 6 m, ki zagotavlja neoviran promet tudi z največjimi tovornimi vozili, interne dovozne ceste pa bodo izvedene s širino cestišča min. 5 m;
– vzdolžni sklon cest bo znašal maks. 7% (vzhodni del), na cestah se po potrebi izvede obračališče;
– ob glavni dovozni cesti je predvidena izvedba enostranskega pločnika za pešce, širine 1,2 m, ter kolesarske steze širine 2 m;
– parkirni prostori za zaposlene in obiskovalce se organizirajo na funkcionalnem zemljišču posameznih objektov, dodatni parkirni prostori se zagotavljati na javnih parkiriščih ob glavni dovozni cesti in na drugih primernih mestih.
14. člen
Vodovodno in hidrantno omrežje:
– oskrba obrtne cone s pitno vodo bo izvedena z novim napajalnim vodovodom, ki bo speljan ob zahodni strani cone O3 (ob urejeni strugi Likevičevega potoka) s priključkom na primarni dolinski vodovod Mežica–Ravne, ki poteka ob regionalni cesti Dravograd–Poljana (že v fazi projektiranja);
– predvidena je izvedba novega priključnega jaška, od koder se bo napajala kompletna obrtna cona ter izvedla povezava z vodovodom obstoječe obrtne cone;
– predvideni vodovod mora zagotoviti ustrezno količino pitne in požarne vode za potrebe predvidenih in obstoječih objektov;
– na celotnem območju se izvede novi vodovodni razvod minimalnega profila DN 100 s priključki do posameznih objektov;
– predvideno vodovodno omrežje z nadzemnimi hidranti na oddaljenosti 60-80 m, ki v celoti pokrivajo ureditveno območje, mora zagotavljati ustrezne količine požarne vode za celotno območje obrtne cone, dodatno požarno vodo je možno zagotoviti tudi iz vodotoka reke Meže.
15. člen
Odvajanja odpadnih vod:
– predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih in meteornih vod;
– meteorna kanalizacija: čiste meteorne (strešne) padavinske vode se morajo preko peskolovov speljati v sistem meteorne kanalizacije z izpustom v reko Mežo, meteorne odpadne vode z utrjenih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati in mineralnimi olji (parkirišča, zunanje manipulativne površine), pa se morajo predhodno očistiti v ustrezno načrtovanih in dimenzioniranih lovilcih olj in maščob in speljati v sistem meteorne kanalizacije;
– fekalne odpadne vode iz poslovnih objektov bodo speljane po ločenem sistemu vodotesne fekalne kanalizacije do predvidenega kolektorja, ki bo potekal ob reki Meži do skupne čistilne naprave naselja Ravne na Koroškem;
– do izgradnje celotnega kolektorskega sistema s skupno čistilno napravo se mora v I. fazi zagotovi čiščenje fekalnih odplak v začasni biološki čistilni napravi kapacitete min. 150 PE, ki bo locirana na severovzhodnem delu obrtne cone (območje O3);
– glede na dinamiko izgradnje poslovnih objektov in količine odpadnih voda se mora začasna biološka čistilna naprava po potrebi tudi dograjevati, po dokončanju kolektorskega sistema pa se lahko prestavi na drugo lokacijo;
– tehnološke odpadne vode se morajo po ustreznem predhodnem čiščenju speljati v sistem fekalne kanalizacije na predvideni kolektorski sistem oziroma začasno biološko čistilno napravo.
16. člen
Elektroenergetsko omrežje:
– območje obrtne cone bo priključeno na elektro omrežje preko novega povezovalnega napajalnega VN kablovoda od RTP Ravne do predvidene TP Dobja vas – obrtna cona GOK, ki bo speljan ob zahodni strani cone O3 ob urejeni strugi Likevičevega potoka (že v fazi projektiranja);
– na območju urejanja bo zgrajeno novo elektro omrežje, ki bo potekalo vzdolž dovoznih cest v koridorju komunalnih vodov, ni razvod bo izveden z zemeljskimi kabli;
– novo elektro omrežje v coni O1 bo napajano iz obstoječe rekonstruirane in povečane transformatorske postaje Dobja vas–Log, ki se nahaja v obstoječi obrtni coni, obrtni coni O2 in O3 bosta napajani iz nove transformatorske postaje Dobja vas – Obrtna cona GOK, ki je že v fazi projektiranja oziroma z izgradnjo dveh novih transformatorskih postaj (predvidoma kapacitete 2 x 630 – 1000 kVA), ki bodo priključene na predvideni 20 kV kablovod;
– poslovni objekti bodo priključeni na omrežje v skladu s pogoji upravljalca;
– zračni vod visoke napetosti, ki prečka območje urejanja, bo kabliran;
– obstoječi zračni in elektro vodi, ki prečkajo območje urejanja, se prestavijo na mejo območja urejanja oziroma se kablirajo.
17. člen
Javna razsvetljava:
– ureditveno območje bo opremljeno z javno razsvetljavo, ki bo speljana ob dovoznih cestah, svetilke se morajo postaviti izven pločnika tik ob zaključku asfalta oziroma so min. 1,0 m oddaljene od voznih površin, kjer niso urejeni pločniki;
– medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo več kot 40 m;
– svetila javne razsvetljave ne smejo sevati UV svetlobe in morajo biti oblikovana tako, da ne osvetljujejo neba.
18. člen
Plinovodno omrežje:
– na območju urejanja bo zgrajeno novo plinovodno omrežje, ki bo potekalo vzdolž dovoznih cest v koridorju komunalnih vodov;
– novo plinovodno omrežje bo napajano iz predvidene reducirne postaje, ki bo locirana na južni strani novega križišča obstoječe in nove glavne dovozne ceste v centralnem delu obrtne cone;
– objekti bodo priključeni na omrežje v skladu s pogoji upravljalca.
19. člen
Ogrevanje objektov:
– vsak poslovni objekt mora urediti lastno kurilnico na zemeljski plin oziroma za ogrevanje objektov uporabiti obnovljive energetske vire (odpadna toplotna energija pri proizvodnih in tehnoloških procesih, sončna energija, toplotna črpalka, dr.).
20. člen
Telekomunikacijsko omrežje:
– ureditveno območje bo navezano na TK in KTV omrežje, ki poteka na južni strani območja ob regionalni cesti;
– znotraj območja urejanja bo izveden nov zemeljski TK in KTV razvod v kabelski kanalizaciji, ki bo potekala vzdolž dovoznih cest v koridorju komunalnih vodov.
21. člen
Odvodnjavanje zalednih in hudournih voda:
– obstoječi hudournik (Likevičev potok), ki prečka območje urejanja v smeri sever-jug in se izliva v reko Mežo, bo reguliran kot odprti odvodni jarek, globina in širina struge se določi na podlagi hidravličnega izračuna v skladu s pogoji PUH;
– bodoča urejena struga Likevičkega potoka mora zagotavljati prevajanje Q100 z ustrezno varnostno višino (vsaj 0,2 m) ter profilom b = 0,8 m, brežinami v naklonu 1:1,5 ter min. višino profila 1,3 m + 0,2 m (skupaj min. 1,5 m);
– svetla odprtina mostu mora zagotavljati prevajanje Q100 z ustrezno varnostno višino (vsaj 0,3 m), razdalja med oporniki mora znašati min. 3 m, svetla višina odprtine mostu mora znašati 1,4 m + 0,3 m (skupaj min. 1,7 m), naklon brežin 1:10, pod mostom struge je potrebno formirati pretočni profil struge b =0,8 m, brežinami v naklonu 1:1,5 ter min. višino profila 1,7 m;
– opornika morata biti temeljena najmanj 1,0 m pod (bodočo) niveleto struge in varovana s krilnimi zidovi na gorvodni in dolvodni strani;
– niveleto dna struge je potrebno ustaliti z ustalitvenimi pragi, pred območjem urejanja pa je potrebno predvideti objekt za zadrževanje naplavin;
– prečkanje komunalnih vodov pod dnom potoka mora biti izvedeno tako, da je teme komunalnega voda min. 1 m pod dnom urejene struge, in sicer v širini dna struge in na vsako stran še vsaj 2 m, kar pomeni, da morajo biti infrastrukturni vodi v tem delu min. 2,5 m pod niveleto terena oziroma zgornjega roba urejene struge;
– ureditev hudournika in regulacija struge morata biti projektirana in izvedena po principih sonaravnega urejanja.
22. člen
Nasipavanje zemljišč:
– zaradi zagotavljanja ustrezne protipoplavne varnosti je potrebno izvesti nasipavanje zemljišč na južnem delu cone O2 in delno v severnem delu cone O3 v debelini do 2 m; za nasipavanje se uporabi prodno peščeni oziroma drugi ustrezni material, ki se mora vgrajevati po slojih s sprotnim utrjevanjem.
VI. POGOJI VAROVANJA OKOLJA
23. člen
Varstvo zraka:
– v predvidenih objektih je dovoljena izvedba kurišč z uporabo energetskega goriva z manj kot 1% gorljivega žvepla (zemeljski plin) ob upoštevanju uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01) in odloka o oskrbi naselij z zemeljskim plinom in toplotno energijo v Občini Ravne–Prevalje (Uradni list RS, št. 64/97);
– emisije snovi v zrak, kot posledice tehnoloških procesov, so za posamezno vrsto dejavnosti dovoljene v skladu z veljavno zakonodajo.
24. člen
Varstvo podtalnice:
– predvideni poseg se nahaja izven območij, ki so v skladu s prostorskimi sestavinami družbenega plana Občine Ravne na Koroškem in odlokom o zaščiti zajetih vodnih virov Kozarnica, Podpečnik, Mlin–Rudnik Kotlje in Stražišče nad Prevaljami v Občini Ravne–Prevalje (Uradni list RS, št. 71/97) določena kot vodozbirna območja vodnih virov;
– zaradi neposredne bližine reke Meže pa je potrebno pri graditvi objektov in izvedbi zunanje ureditve upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice in podzemnih voda;
– parkirne in manipulativne površine morajo biti načrtovane tako, da bodo nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate, morajo biti obdane z robniki, ki preprečujejo iztekanje neočiščenih padavinskih vod v okolje;
– vse nevarne snovi in kemikalije, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, morajo biti skladiščene na način, ki onemogoča nekontrolirano odtekanje le-teh v okolje v primeru razlitja ob upoštevanju pravilnika o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).
25. člen
Varstvo voda:
– odpadne vode, ki se bodo odvajale v vodotok in javno kanalizacijo, morajo ustrezati določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) – mejne vrednosti za iztok v vode oziroma kanalizacijo;
– druge odpadne (tehnološke) vode iz proizvodnih in drugih prostorov se morajo pred izpustom v javno kanalizacijo očistiti do mejnih vrednosti, ki so z veljavnimi predpisi določeni za posamezno vrsto dejavnosti;
– v objektih s kovinsko dejavnostjo mora kanalizacijsko omrežje biti izvedeno na način, ki onemogoča vstop kovinskih odpadkov in kovinskega prahu v le-to;
– vse odpadne vode se morajo do izgradnje centralne čistilne naprave in povezovalnega kolektorja odvajati v biološko čistilno napravo, kvaliteta le-teh mora ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) in uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01 in 62/01).
26. člen
Ravnanje z odpadki:
– komunalne in tehnološke odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu z odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Ravne–Prevalje (Uradni list RS, št. 64/97) ter skladno s pogoji koncesionarja;
– tehnološke odpadke je potrebno ločeno zbirati in odvažati v predelavo oziroma trajno odlagati na ustrezni deponiji v skladu s pogoji upravljavca;
– pri projektiranju je potrebno upoštevati določila pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00 in 20/01) in pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/00);
– posode za odpadke morajo biti nameščene na primernih lokacijah, kjer je možen dostop s smetarskim vozilom;
– nevarne odpadke je potrebno ločeno zbirati in odvažati v predelavo oziroma trajno odlagati na ustrezni deponiji v skladu s pogoji upravljalca.
27. člen
Varstvo pred hrupom:
– območje, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta, je v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96) opredeljeno s IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (obrtno proizvodno območje);
– objekti, zgrajeni na tem območju, morajo glede hrupa izpolnjevati določila uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96) in drugih predpisov iz področja zaščite pred hrupom.
28. člen
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem:
– pri prestavitvi VN daljnovoda in gradnji VN kablovoda ter novih transformatorskih postaj je potrebno upoštevati uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
29. člen
Varstvo plodne zemlje:
– s površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter jo uporabiti pri ureditvi zelenih površin.
VII. DRUGI POGOJI
30. člen
Varstvo pred požarom:
– požarno varstvo posameznih objektov kot celotnega območja obrtne cone mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varnostnimi predpisi;
– za potrebe zagotovljene požarne vode se predvidi postavitev ustreznega števila nadzemnih hidrantov na vodovodnem sistemu znotraj območja urejanja, ki bodo locirani ob dovoznih cestah in bodo pokrivali celotno območje urejanja;
– celotno območje je dostopno preko obstoječih in predvidenih dovoznih cest, ki zagotavljajo zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
– odmiki med objekti morajo zagotavljati zadostno oddaljenost, ki onemogoča preskok ognja;
– zunanja ureditev objektov mora zagotavljati potrebne dostope oziroma prometno ureditev ter mora ustrezati za potrebe gasilske intervencije;
– projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili 23. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
31. člen
Varstvo pred naravnimi nesrečami:
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati pogoje, predvidene za območje, kjer je predvidena maksimalna intenziteta potresa VII. stopnje lestvice MCS;
– reka Meža je na območju posega regulirana na varno prevajanje pretoka Q 100 = 276 m°/sec, kar je doseženo z ureditvijo visokovodnih nasipov, zato je potrebno upoštevati priporočljivo koto pritličja objektov, ki mora biti enaka oziroma višja kot je krona nasipa ob Meži.
32. člen
Raba prostora za obrambo in zaščito:
– na območju urejanja ni evidentiranih oziroma predvidenih objektov in naprav za potrebe zaščite in obrambe;
– na podlagi uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite;
– v vseh podkletenih objektih, ki so predvideni na območju urejanja, se mora stropna konstrukcija nad kletjo graditi tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.
33. člen
Ohranjanje narave:
– na območju urejanja ni evidentiranih varovanih območij na podlagi zakona o ohranjanju narave;
– glede na ekokoridorski pomen odseka reke Meže na območju zazidalnega načrta je potrebno samo reko ter obrežni drevesni in grmovni pas ohraniti v nespremenjeni obliki, brez dodatnih regulacijskih ali drugih ureditvenih posegov. Obstoječa drevesna in grmovna zarast na območju se mora ohraniti v čim večji meri ter po potrebi nadomestiti z novimi zasaditvami avtohtonih rastlinskih vrst.
34. člen
Varovanje kulturne dediščine:
– na severozahodnem delu območja, znotraj cone O2, je v skladu s prostorskim planom Občine Ravne na Koroškem evidentiran arheološki spomenik z oznako 2235. Na podlagi odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ravne na Koroškem, MUV št. 11/94, so zemljišča parc. št. 80 k.o. Dobja vas (sedaj 80/1 k.o. Dobja vas), parc. št. 563/1 in 566 k.o. Stražišče, zavarovana kot arheološki spomenik (AO6, sklic na ZRD:EŠD 7631);
– na navedenem območju se zato mora v času izvajanja zemeljskih del zagotoviti stalni arheološki nadzor, ki ga bo opravljal Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, v primeru arheoloških najdb in pozitivne arheološke plasti se bodo na območju izvedla ročna arheološka izkopavanja na stroške investitorja.
35. člen
Obveznosti investitorja in izvajalcev:
– investitor mora pridobiti geotehnična poročila o pogojih izvedbe komunalne opreme in objektov ter zagotoviti geotehnični nadzor v času izvajanja del;
– investitor oziroma izvajalec posega mora zagotoviti organiziranje prometa med gradnjo tako, da bo zagotovljen dostop do vseh zemljišč in obstoječih objektov na območju urejanja;
– investitor oziroma izvajalec posega mora v času izvajanja del zagotoviti nemoteno funkcioniranje infrastrukturnega omrežja, na katerega so priključeni obstoječi objekti na območju in izven območja urejanja;
– pred pričetkom del morajo izvajalci del obvestiti upravljalce energetskih in komunalnih naprav zaradi zakoličbe in zaščite le-teh v času gradnje.
36. člen
Posegi izven območja urejanja, potrebni za realizacijo posega:
– izvedba priključkov na infrastrukturno in energetsko omrežje, ki je speljano ob regionalni cesti I. reda, št. 226, Holmec–Poljana–Ravne–Dravograd v Dobji vasi oziroma znotraj obstoječe obrtne cone;
– izvedba objekta za zadrževanje naplavin na Likevičevem potoku.
VIII. TOLERANCE
37. člen
Pri realizaciji zazidalnega načrta so dopustna manjša odstopanja, če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih pogojev ugotovijo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno mikrourbanistično zasnovo območja.
Tolerance glede tlorisnih in vertikalnih gabaritov objektov so določene v 6. členu tega odloka.
Dovoljena je poljubna pozidava posameznih gradbenih parcel in združevanje objektov znotraj zazidalnih karejev ob upoštevanju gradbenih linij in minimalnih odmikov stavb od infrastrukturnih vodov in naprav (meja maksimalne pozidanosti). Izven območja maksimalne pozidanosti je dovoljena le izvedba zunanje ureditve.
Velikosti objektov in gradbenih parcel bodo določeni v izsekih iz zazidalnega načrta na podlagi potrebe posameznih investitorjev.
IX. FAZNOST IZVAJANJA POSEGA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
38. člen
Zazidalni načrt se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj neodvisne. Osnovna faznost je razdeljena na posamezne cone, in sicer O1, O2, O3.
Prvo etapo posega predstavlja prestavitev obstoječih komunalnih vodov in naprav ter izgradnja novega infrastrukturnega omrežja.
Drugo etapo predstavlja zgraditev posameznih objektov, ureditev okolice objektov in njihovih priključkov na infrastrukturno omrežje.
Posamezno fazo lahko predstavlja tudi objekt ali skupina objektov oziroma tehnična rešitev, ki zagotavlja funkcionalno celoto in uporabo objekta oziroma posameznega dela objekta. Sočasno pa je potrebno izvesti komunalno opremo območja ali posamezne zaključene gradnje, ki se ureja.
Zemljišča, ki ne bodo v I. fazi pozidana, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred sprejetjem zazidalnega načrta.
X. GRADBENE PARCELE
39. člen
Gradbene parcele javnih površin so razvidne iz grafičnih prilog.
Gradbene parcele oziroma funkcionalna zemljišča posameznih posegov bodo dokončno določena in prikazana na podlagi programov izbranih investitorjev v posameznih izsekih iz zazidalnega načrta.
XI. KONČNE DOLOČBE
40. člen
S tem odlokom se na območju zazidalnega načrta razveljavijo naslednji prostorski izvedbeni akti: odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje-Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom Občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990 in območja Stražišče-Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA, MUV, št. 20/86 in 9/93 – PUP št. 3, ki se je na podlagi 3. člena statutarnega sklepa Občine Ravne–Prevalje (MUV, št. 2/95) uporabljal kot veljavni občinski prostorski predpis.
41. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Občini Ravne na Koroškem, Oddelku za okolje, prostor in ekologijo.
42. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
43. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-2/01-60
Ravne na Koroškem, dne 29. maja 2003.
Župan
Občine Ravne na Koroškem
Maksimilijan Večko l. r.