Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2003 z dne 13. 6. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2003 z dne 13. 6. 2003

Kazalo

2785. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, stran 6577.

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00) in 26. ter 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.
2. člen
Zavod deluje kot osrednje dramsko gledališče v Sloveniji in vključuje v letni program uprizarjanje sodobnih, klasičnih in eksperimentalnih odrskih del. Načrtno spodbuja pisanje in uprizarjanje novih slovenskih in tujih dramskih besedil, s poudarkom na evropskih dramskih besedilih in jih uvršča v letni program uprizoritev.
Zavod s stalnim igralskim ansamblom in Gledališkim ateljejem, ki ga soupravlja z javnim zavodom Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, skrbi za trajno izvajanje kakovostnih programov in projektov ter posredovanje na področju uprizoritvenih umetnosti v lokalnem, regionalnem in mednarodnem prostoru.
3. člen
Zavod je začel delovati leta 1867 kot Dramatično društvo, leta 1892 ustanovljeno kot Deželno gledališče, leta 1918 kot Narodno gledališče v Ljubljani, preimenovano leta 1919 v Kraljevsko slovensko gledališče Ljubljana, leta 1920 v Narodno gledališče v Ljubljani in 1943 kot Državno gledališče Ljubljana. Leta 1944 je bilo z odlokom Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenskega naroda št. 13/44 ustanovljeno Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju, ki se je po osvoboditvi leta 1945 združilo z nekdanjim Narodnim gledališčem v Ljubljani. Leta 1992 je Republika Slovenija z odlokom o razdelitvi Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana na javna zavoda (Uradni list RS, št. 19/92) ustanovila Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana in Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana. Leta 1998 je Republika Slovenija s sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (Uradni list RS, št. 12/98) uredila status zavoda.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod registrsko številko 5025053991.
4. člen
Ime zavoda: Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana.
Skrajšano ime: SNG Drama Ljubljana.
Sedež javnega zavoda: Erjavčeva 1, Ljubljana.
Zavod je pravna oseba.
II. DEJAVNOSTI ZAVODA
5. člen
Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, kot javno službo obvezno opravlja naslednje naloge:
– sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami ustvarja nova odrska dela,
– sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami izvaja gledališke predstave,
– z rednim uvrščanjem slovenskih dramskih novitet v letni program uprizoritev in naročanjem novih del načrtno spodbuja pisanje in predstavljanje novih slovenskih del,
– skrbi za predstavitev kvalitetne umetniške produkcije z organizacijo gostovanj domačih in tujih gledališč,
– nudi prireditve mlajšemu občinstvu in skupinam s posebnimi potrebami po znižanih cenah,
– z načrtno mednarodno promocijo skrbi za redno prisotnost na mednarodnih gledaliških prireditvah in gostovanja v tujih gledaliških centrih,
– omogoča javno dostopnost programa in podatkov, s posebno pozornostjo na dostopnosti telesno oviranim osebam,
– enkrat letno organizira dan odprtih vrat za zainteresirano javnost in brezplačno predstavi delo zavoda,
– predstavlja lastno umetniško produkcijo na gostovanjih po Sloveniji,
– predstavlja svojo umetniško produkcijo na gostovanjih v tujini,
– programsko in poslovno sodeluje z državnimi dramskimi gledališči, Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, Cankarjevim domom in Slovenskim gledališkim muzejem,
– sodeluje z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in javnim umetniškim šolam omogoča predstavitve njihove umetniške produkcije,
– na podlagi poslovnega sodelovanja svojo produkcijo in prireditve predstavlja na RTV Slovenija,
– sodeluje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in tujini,
– sodeluje s kulturnimi institucijami v kulturnih središčih sosednjih regij,
– nudi prostorske pogoje ter produkcijsko in tehnično pomoč drugim izvajalcem kulturnih programov,
– omogoča uporabo svojih prostorskih in tehničnih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve,
– izobražuje zaposlene ter organizira izobraževalne vsebine za zainteresirano javnost,
– v okviru ansambla skrbi za gledališko vzgojo in omogoča umetniški razvoj talentiranih mladih gledaliških umetnikov,
– hrani, zbira in predstavlja gradiva s področja dela zavoda,
– skrbi za arhiviranje in dokumentiranje predstav,
– izdaja gledališke liste in drugo strokovno publicistiko,
– redno obvešča javnost o prireditvah v sredstvih javnega obveščanja.
6. člen
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
O/ 92.310   umetniško ustvarjanje in poustvarjanje;
O/ 92.320   obratovanje objektov za kulturne prireditve;
O/ 92.340   druge razvedrilne dejavnosti;
O/ 92.512   dejavnost arhivov;
O/ 92.521   dejavnost muzejev;
DB/ 17.300  plemenitenje tekstilij;
DB/ 17.400  proizvodnja tekstilnih izdelkov razen oblačil;
DB/ 18.100  proizvodnja usnjenih oblačil;
DB/ 18.220  proizvodnja drugih vrhnjih oblačil;
DC/ 19.300  proizvodnja obutve
DD/ 20.300  stavbno mizarstvo;
DD/ 20.510  proizvodnja drugih izdelkov iz lesa;
DD/ 20.520  proizvodnja izdelkov iz plute, slame in protja;
DE/ 22.220  drugo tiskarstvo;
DE/ 21.250  proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona;
DE/ 22.150  drugo založništvo;
DE/ 22.240  priprava za tisk;
DE/ 22.110  izdajanje knjig;
DE/ 22.120  izdajanje časopisov;
DE/ 22.130  izdajanje revij in periodike;
DE/ 22.140  izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa;
DE /22.310  razmnoževanje zvočnih zapisov;
DE /22.320  razmnoževanje video zapisov;
DE /22.330  razmnoževanje računalniških zapisov;
DH/ 25.240  proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas;
DJ/ 28.520  splošna mehanična dela;
DJ/ 28.750  proizvodnja drugih kovinskih izdelkov;
DN/ 36.140  proizvodnja drugega pohištva;
F/ 45.441   steklarska dela;
F/ 45.442   pleskarska dela;
G/ 52.471   dejavnost knjigarn;
G/ 52.486   trgovina na drobno z umetniškimi izdelki;
G/ 52.710   popravilo obutve in drugih usnjenih izdelkov;
H/ 55.301   dejavnost restavracij in gostiln
H/ 55.303   dejavnost slaščičarn, kavarn;
H/ 55.400   točenje pijač;
I/ 60.230   drug kopenski potniški promet;
I/ 60.240   cestni tovorni promet;
K/ 70.200   dajanje lastnih nepremičnin v najem;
K/ 71.100   dajanje avtomobilov v najem;
K/ 71.340   dajanje drugih strojev in opreme v najem;
K/ 71.402   dejavnost videotek;
K/ 72.300   obdelava podatkov;
K/ 72.400   omrežne podatkovne storitve;
K/ 74.120   računovodske in knjigovodske dejavnosti, razen revizijske
            dejavnosti in davčnega svetovanja;
K/ 74.130   raziskovanje trga in javnega mnenja;
K/ 74.400   oglaševanje;
K/ 74.810   fotografska dejavnost;
K/ 74.851   prevajanje;
K/ 74.871   prirejanje razstav, sejmov in kongresov;
K/ 74.872   oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo;
M/ 80.422   drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.;
O/ 90.021   zbiranje in odvoz odpadkov;
O/ 93.021   frizerska dejavnost
O/ 93.022   kozmetična dejavnost.
III. ORGANI ZAVODA
7. člen
Organi zavoda so:
– ravnatelj,
– svet,
– strokovni svet.
8. člen
Ravnatelj zastopa, predstavlja in vodi zavod ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Ravnatelj mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Ravnatelja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Mandat ravnatelja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju ravnatelja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z ravnateljem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.
Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi ravnatelja daje minister.
9. člen
Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– univerzitetna izobrazba umetniške ali humanistične smeri,
– najmanj pet let delovnih izkušenj s področja dela zavoda,
– sposobnost organiziranja in vodenja dela v kolektivu,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– znanje dveh svetovnih jezikov, od tega vsaj enega aktivno.
Kandidati morajo v prijavi na razpis predložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih.
10. člen
Ravnatelj je lahko razrešen pred potekom mandata:
– če sam zahteva razrešitev,
– če nastane kateri od razlogov, zaradi katerih po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda oziroma ustanovitelja ali ravna v nasprotju z njimi,
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti,
– iz razlogov, določenih v predpisih, ki veljajo za javne zavode,
– zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je bil zavod ustanovljen, ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti ravnatelja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 30 dni o njih izjavi. Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinjata.
11. člen
Naloge ravnatelja:
– zastopa, predstavlja in organizira delo zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela s finančnim načrtom,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,
– imenuje pomočnike ravnatelja,
– druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in enajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.
12. člen
Pooblastila ravnatelja
V pravnem prometu zastopa in predstavlja ravnatelj zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega načrta, razen:
– pogodb o investicijah in najemnih pogodbah, katerih vrednosti presegajo tiste, določene s predpisi, ki urejajo naročila malih vrednosti in za katere je potreben sklep sveta zavoda,
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima v upravljanju, za kar je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja.
Ravnatelj lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest. Prenos pooblastil v zvezi z vodenjem poslov v Gledališkem ateljeju se uredi v posebni pogodbi o soupravljanju Gledališkega ateljeja, ki ga zavod sklene z javnim zavodom Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana. Praviloma je pooblaščeni delavec za vodenje Gledališkega ateljeja imenovan za 5 let in izmenično, enkrat s strani Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, drugič s strani Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.
13. člen
Zavod ima lahko pomočnika ravnatelja za:
– finančne, pravne, upravne in splošne zadeve,
– strokovno delo za področje tehničnih služb.
O potrebnosti pomočnika za eno od navedenih področij odloča svet zavoda za vsak mandat ravnatelja posebej, upoštevaje možnost, da lahko posamezno področje vodi neposredno ravnatelj sam.
Pomočnika imenuje ravnatelj na podlagi javnega razpisa.
Mandat pomočnikov ravnatelja traja za čas trajanja mandata ravnatelja in se lahko ponovi. Delovno razmerje pomočnika ravnatelja se sklene za določen čas.
Ravnatelj lahko imenuje tudi druge delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o sistemizaciji.
14. člen
Pomočnik ravnatelja za vodenje finančnih, pravnih, upravnih in splošnih zadev mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– univerzitetna izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj,
– poznavanje dela zavoda,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje.
Pomočnik ravnatelja za vodenje strokovnega dela za področje tehničnih služb mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba tehnične ali organizacijske smeri,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj,
– sposobnost organiziranja in vodenja dela v kolektivu,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika.
Pomočnika ravnatelja sta dolžna ob prijavi na razpis ali ob neposrednem povabilu predložiti vizijo dela zavoda za področje svojega dela za obdobje trajanja mandata.
15. člen
Pomočnik ravnatelja je lahko razrešen pred potekom mandata:
– če sam zahteva razrešitev,
– če nastane kateri od razlogov, zaradi katerih po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti,
– in iz drugih razlogov, zaradi katerih je lahko razrešen ravnatelj.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi, na podlagi razlogov iz prejšnjega odstavka, mora ravnatelj seznaniti pomočnika ravnatelja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočniku lahko predčasno preneha mandat tudi v primeru predčasnega prenehanja mandata ravnatelju. O tem sprejme sklep novo imenovani ravnatelj.
Pomočnik ravnatelja v celoti odgovarja ravnatelju za strokovnost in zakonitost dela.
16. člen
Pomočnik ravnatelja za finančne, pravne, upravne in splošne zadeve vodi finančne, pravne, upravne in druge splošne zadeve zavoda. Predlaga ravnatelju odločitve, pripravlja mnenja in predloge, ki se nanašajo na njegovo delovno področje; pripravlja predlog letnega programa dela in predlog poročila o delu zavoda s svojega delovnega področja; daje mnenje ravnatelju v zvezi s poslovanjem gledališča; izvršuje sklepe in odločitve ravnatelja in sveta, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti gledališča ter navodili ravnatelja.
Pomočnik ravnatelja za vodenje strokovnega dela za področje tehničnih služb načrtuje, organizira in vodi strokovno delo organizacijske enote. Ravnatelju predlaga odločitve, ki se nanašajo na strokovno dejavnost z njegovega delovnega področja; pripravlja predlog letnega programa dela in predlog poročila o delu zavoda s svojega delovnega področja; daje mnenje ravnatelju v zvezi s programom tehnike; izvršuje sklepe in odločitve ravnatelja in sveta, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti zavoda ter navodili ravnatelja.
Svet zavoda
17. člen
Svet zavoda sestavlja pet članov, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda ter s področij financ, ekonomskih, pravnih in upravnih zadev imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra.
Na prvi konstitutivni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članom sveta traja 4 leta. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani. Predsednik sveta je dolžan obvestiti ministrstvo, pristojno za kulturo, o poteku mandata članom sveta zavoda najmanj 90 dni pred potekom.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet zavoda sprejema odločitve, ki se nanašajo na tretji odstavek 8. člena, zadnji odstavek 10. in zadnji odstavek 11. člena, z večino glasov vseh članov, sicer pa z večino glasov navzočih članov.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.
18. člen
Naloge sveta zavoda:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo ravnatelja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnem načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam storitev,
– potrjuje letno poročilo zavoda,
– daje predhodno mnenje k imenovanju ravnatelja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z ravnateljem po predhodnem soglasju ministra,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.
Strokovni svet
19. člen
Strokovni svet zavoda sestavlja pet članov:
– dva člana izvolijo zaposleni, in sicer enega izmed strokovnih delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je zavod ustanovljen, in enega izmed vseh zaposlenih,
– po enega člana imenujejo predlagatelji: Kulturniška zbornica Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.
Volitve predstavnikov delavcev ureja akt, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju, sprejme pristojni organ zaposlenih ali zaposleni na zboru delavcev.
Volitve se razpišejo največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata.
Ravnatelj mora pozvati predlagatelje na dostavo predlogov najmanj 90 dni pred potekom mandata.
Na prvi konstitutivni seji člani strokovnega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članom strokovnega sveta traja 4 leta. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.
Strokovni svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Strokovni svet zavoda sklepa z večino navzočih članov.
Podrobnejše delovanje uredi strokovni svet zavoda s poslovnikom.
20. člen
Naloge strokovnega sveta:
– spremlja in ocenjuje delovanje javnega zavoda in politiko njegovega ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje ravnatelju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem zavoda,
– druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.
Skupne določbe za svet zavoda in strokovni svet
21. člen
Prvo konstitutivno sejo sveta zavoda oziroma strokovnega sveta skliče ravnatelj v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov.
Članom sveta zavoda prične teči mandat z dnem imenovanja.
Članom strokovnega sveta prične teči mandat z dnem konstituiranja.
22. člen
Član sveta zavoda ali strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
23. člen
Člana sveta zavoda razreši ustanovitelj na predlog sveta zavoda ali ministra.
24. člen
Mandat predstavnika delavca v strokovnem svetu preneha s prenehanjem delovnega razmerja in v primerih, določenih z aktom iz drugega odstavka 19. člena.
Mandat ostalim članom strokovnega sveta preneha na podlagi odpoklica predlagatelja, kateremu lahko poda predlog strokovni svet ali minister.
IV. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST
ZA OBVEZNOSTI ZAVODA
25. člen
Zavod upravlja z naslednjimi nepremičninami:
– Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, na lokaciji Erjavčeva 1, Ljubljana, katastrska občina Gradišče predmestje I; št. parcele 28/1 – poslovna stavba, v izmeri 1822 m2; št. parcele 28/1 – park, v izmeri 1475 m2;
– Skladišče, na lokaciji Ob zdr. domu 4, Ljubljana, št. parcele: 277/2, katastrska občina Šentvid, v izmeri 2.872 m2,
ter z vso drugo opremo in premoženjem, s katerim je doslej upravljalo Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana in ga izkazuje v registru osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti, za katerega je ustanovljen.
Zavod skupaj z javnim zavodom Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana soupravlja z naslednjimi nepremičninami:
– Gledališki atelje Ljubljana, na lokaciji Prešernova 13A, v katastrski občini Gradišče predmestje I; št. parcele: 90/2 – zgradba, v izmeri 1000 m2, št. parcele: 90/2 – zgradba, v izmeri 34 m2, št. parcele: 90/2 – dvorišče, v izmeri 50 m2, št. parcele: 195/2 – dvorišče, v izmeri 317 m2,
Gledališki atelje je v upravljanju deljen na deleže 35% Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana in 65% Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana.
26. člen
Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:
– iz državnega proračuna,
– iz proračuna lokalnih skupnosti,
– z vstopninami,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.
27. člen
Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog ravnatelja po predhodnem mnenju sveta zavoda.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog ravnatelja po predhodnem mnenju sveta zavoda.
V. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU
28. člen
Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
29. člen
Premoženje, s katerim zavod upravlja, je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.
VI. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA
30. člen
Za obveznosti zavoda odgovarja Republika Slovenija do višine sredstev, ki jih v tekočem letu zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije za delovanje zavoda.
Republika Slovenija ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Svet zavoda in strokovni svet zavoda se konstituirata najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega sklepa. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi.
Dosedanji ravnatelj nadaljuje z delom do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.
32. člen
Strateški načrt, kadrovski načrt in akt o sistemizaciji delovnih mest morajo biti sprejeti najkasneje do 29. 11. 2003. Do sprejema novega akta o sistemizaciji velja obstoječi akt v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakoni in tem sklepom.
33. člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati statut Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana z dne 26. 3. 1998, razen določb, ki urejajo volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda. Te določbe se smiselno uporabljajo za prve volitve predstavnikov delavcev v strokovni svet in prenehajo veljati po končanih postopkih teh volitev.
34. člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (Uradni list RS, št. 12/98).
35. člen
Soupravljanje z nepremičninami in ostala vprašanja povezana z delovanjem Gledališkega ateljeja uredita javni zavod Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana in javni zavod Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana s posebno pogodbo. Pogodba o soupravljanju Gledališkega ateljeja mora biti sklenjena najkasneje do 29. 11. 2003. Vsebovati mora naslednje obvezne sestavine: razlog sklenitve; navedbo deležev soupravljanja iz 25. člena tega sklepa, iz katerih izhaja tudi obveznost financiranja delovanja, investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme in stroškov zaposlenih v Gledališkem ateljeju; podrobnejšo opredelitev postopka za imenovanje pooblaščene osebe za vodenje; obdobje trajanja pogodbe in ostale določbe, ki bistveno vplivajo na delovanje Gledališkega ateljeja.
Pogodbo o soupravljanju iz prejšnjega odstavka mora zavod predložiti ministru v 15 dneh po sklenitvi.
O pomembnih spornih zadevah, za katere ni doseženo soglasje, odloča Vlada Republike Slovenije s sklepom na predlog ministra.
36. člen
Ravnatelj poskrbi za vpis tega sklepa v sodni register skladno z veljavnimi predpisi.
37. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 641-02/2003-1
Ljubljana, dne 5. junija 2003.
EVA 2003-3511-0027
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik