PRILOGA I: Podatki o vlagatelju zahtevka za obvezno vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje za delovno mesto

    PRILOGA II

    METODOLOGIJA

    Metodologija za pripravo strokovnega mnenja mora zajemati podatke o
delu in delovnem mestu ter o tveganjih za varnost in škodljivih učinkih
na zdravje delavcev. Opredeliti je potrebno, zakaj ni mogoče z ukrepi za
preprečevanje in zmanjševanje tveganja razmer na delovnih mestih
izboljšati.


    1. Analiza in zdravstvena ocena delovnega mesta

    1.1. Analiza delovnega mesta
    Na podlagi intervjujev in ogleda delovnega mesta mora biti
pripravljen natančen opis delovnega procesa, glavnih in spremljajočih
nalog, tehnologije delovnega procesa in opis delovnega mesta z vsemi
sredstvi, objekti in opremo na delovnem mestu v delovnem okolju.
    Opredeljene morajo biti vse nevarnosti, ki izhajajo iz delovnega
mesta.
    Mehanske nevarnosti v zvezi z uporabo delovne opreme:
    – nepravilno ali pomanjkljivo varovanje vrtljivih oziroma gibljivih
delov, ki so vključeni v delovni proces drobljenja, obrezovanja,
zbadanja, udarjanja oziroma vleke,
    – prosto gibanje delov ali materiala (padanje, kotaljenje, drsenje,
prevračanje, razletavanje, nihanje, razsutje...), ki ogroža delavce,
    – premiki delov delovne opreme, premikanje vozil,
    – nevarnosti poklopa, zaklopa, zagrabitve.
    Nevarnosti v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest:
    – nevarne površine (ostri robovi, koti, konice, hrapave površine,
štrleči deli...),
    – opravljanje dela na višini,
    – omejen prostor (npr. če mora nekdo delati med dvema fiksiranima
deloma, ki sta preveč skupaj),
    – možnost spotikov, zdrsov in padcev (npr. vlažne ali zaradi drugih
razlogov spolzke površine),
    – stabilnost na delovnem mestu,
    – vpliv uporabe osebne varovalne opreme (oviranje) na delo,
    – metode in tehnike dela,
    – vstopanje in delo v zaprtih prostorih.
    Nevarnosti v zvezi električno energijo:
    – neposredni dotik; nezavarovani deli pod napetostjo (neizolirani
prosti vodi, tokovni odjemniki ...),
    – neposredni dotik; zavarovani deli pod napetostjo (transformatorske
postaje, VN celice, kompenzacijske naprave, elektroomarice,
elektroinštalacije…),
    – posredni dotik (oprema vezana na električno energijo npr. stroji,
oprema, naprave, prenosno orodje…),
    – statična elektrika,
    – udar strele,
    – obločni plamen.
    Izpostavljanje nevarnim snovem:
    – vdihavanje, uživanje zdravju nevarnih snovi oziroma njihov prodor v
telo skozi kožo (strupene, kancerogene, mutagene snovi),
    – uporaba vnetljivih in eksplozivnih snovi,
    – snovi, ki povzročajo pomanjkanje kisika (zadušitev),
    – prisotnost snovi z lastnostjo razjedanja,
    – reaktivne/nestabilne snovi,
    – prisotnost senzibilizatorjev (preobčutljivost na določeno snov),
    – možnost požara ali eksplozija.
    Izpostavljanje fizikalnim dejavnikom:
    – izpostavljenost neustrezni razsvetljavi,
    – izpostavljanje ionizirnim sevanjem,
    – izpostavljanje elektromagnetnim sevanjem,
    – izpostavljanje laserskim žarkom,
    – izpostavljanje hrupu,
    – izpostavljanje mehanskim vibracijam,
    – izpostavljanje snovem z visoko temperaturo,
    – izpostavljanje snovem z nizko temperaturo,
    – prisotnost snovi pod tlakom (stisnjen zrak, para, tekočine),
    – izpostavljenost neustrezni mikroklimi.
    Izpostavljanje biološkim dejavnikom:
    – tveganje infekcije pri manipuliranju z biološkimi dejavniki,
    – nenamerno izpostavljanje mikroorganizmom,
    – prisotnost alergenov.
    Razmerje delavca do delovnega mesta:
    – odvisnost od standardov dela,
    – odvisnost od navodil, ko se menjavajo pogoji na delu,
    – vpliv pričakovanih odstopanj delovnih postopkov,
    – ustreznost osebne varovalne opreme,
    – motivacija za varno delo,
    – ergonomski dejavniki, prilagoditev delovnega mesta delavcu.
    Psihološke dejavnike:
    – značilnosti dela (intenzivnost, monotonija),
    – prostorska zasnova delovnega mesta (utesnjenost, osamljenost),
    – odnosi s podrejenimi, nadrejenimi,
    – sodelovanje pri odločanju,
    – zahteve dela in hierarhična pozicija delovnega mesta nista
usklajena,
    – nastopajo kritične situacije.
    Organizacijo dela:
    – dejavniki, na katere vpliva delovni proces (npr. ponovljivost,
sistem izmen, nočno delo),
    – učinkovitost sistema vodenja in pravilne priprave za organiziranje,
načrtovanje, spremljanje in kontrolo postopkov varovanja zdravja in
varnosti pri delu,
    – vzdrževanje opreme, vključno z varnostno opremo,
    – pripravljenost v primeru sile.
    Vpliv ostalih dejavnikov:
    – delo s posebnimi skupinami uporabnikov – otroci, stari, bolni,
    – tveganja, ki jih povzročajo druge osebe (npr. nasilje nad prodajnim
osebjem, delo za okenci pri poslovanju s strankami, delo revizorjev,
inšpektorjev, policistov),
    – delo z živalmi,
    – delo v atmosferi z nizkim ali visokim tlakom,
    – neugodni vremenski pogoji,
    – odvisnost od programske opreme,
    – delo v bližini vode ali pod vodno gladino,
    – spreminjajoča se delovna mesta.
    1.2. Zdravstvena analiza delovnega mesta
    Zdravstvena analiza delovnega mesta je sestavni del analize delovnega
mesta, vendar je zaradi specifičnosti metod posebej izpostavljena. V tej
analizi je pozornost namenjena obremenitvam delavca.
    1. 2.1. Analiza opredeljuje obremenitve delavca:
    Položaji telesa:
    – stoje vzravnano
    – stoje v predklonu
    – sede neudobno
    – kleče, čepe, na vseh štirih
    – leže
    Telesne aktivnosti:
    – hoja po ravnem, navkreber
    – plezanje
    – balansiranje
    – prijemanje
    – delo s prsti
    – delo z rokami
    – prelaganje majhnih bremen
    – dviganje težkih bremen
    – nošenje težkih bremen
    – metanje
    – potiskanje
    – vlečenje
    – delo z nogami
    – ponavljajoči se hitri gibi rok
    Dinamična mišična obremenjenost
    Statična mišična obremenjenost
    Senzorna obremenjenost:
    – obremenjenost vida
    – obremenjenost sluha
    – obremenjenost drugih čutil
    Psihološka obremenjenost:
    – intelektualna
    – psihosenzorna
    – psihomotorna
    – emocionalna
    1.2.2. Ko so opredeljene obremenitve in škodljivosti, ki delujejo na
zdravstveno stanje delavcev, jih je potrebno dopolniti z rutinskimi
merskimi analizami, kot so: opazovalna analiza položajev telesa,
termometer utrujenosti, poraba kisika, indeksi srčne frekvence, biološki
monitoring...
    1.2.3. Specialistične meritve obremenitev in obremenjenosti delavcev
so npr. ergonomska antropometrija, biostatična in biokinetična analiza
drže in gibanja in se uporabijo v primeru, ko z rutinskimi meritvami ne
dobimo zadosti podatkov.
    Če se z opisanimi metodami ne more relevantno analizirati in oceniti
tveganja, je potrebno izvesti raziskovalno analizo, ko se na izbranem
delovnem mestu in v kontroliranih pogojih izvaja usmerjeno proučevanje
povezav med delovnim mestom in zdravjem delavcev.


    2. Prikaz objektivnih in pričakovanih posledic na zdravje in
delazmožnost delavcev, ki delajo na delovnem mestu, za katerega je
pripravljena analiza pod 1. točko

    2.1. Pripraviti je potrebno epidemiološko sliko zdravstvenega stanja
delavcev, na podlagi negativnih kazalnikov zdravstvenega stanja (bolniški
stalež, poškodbe pri delu, poklicne bolezni, invalidske upokojitve) v
primerjavi s stanjem v gospodarski dejavnosti, v katero se delovna mesta
prištevajo.
    2.2. Podati oceno zdravstvenega stanja delavcev, ki so delali na
delovnem mestu na podlagi rezultatov preventivnih zdravstvenih pregledov.
    2.3. Podati dodatne preiskave zdravstvenega stanja delavcev, ki
delajo na tem delovnem mestu, če je to potrebno za popolno sliko realnega
stanja.


    3. Utemeljitve in dokazi o vzrokih, zaradi katerih ni bilo možno
izvesti ukrepov za preprečevanje ali zmanjšanje tveganja

    Pod to točko je treba navesti vse tehnične, zdravstvene in
organizacijske ukrepe, s katerimi je delodajalec poskušal preprečiti ali
zmanjšati tveganje na opazovanem delovnem mestu.


    4. Opredelitev predloga, v katero skupino se delovno mesto uvrsti,
glede na pokojninski načrt
 
    V tej točki je potrebno opredeliti, kdaj se pričakuje zmanjšana
delovna zmožnost delavcev zaradi obremenitev in škodljivosti na
opazovanem delovnem mestu, oziroma do katere starosti bi delavci glede na
obremenitve in škodljivosti to delo lahko opravljali.