Na podlagi 4., 97. in 98. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I, 19/91-I, 9/94, 21/94, 22/94, 29/95, 23/96, 24/96, 44/96 – odl. US, 1/00, 22/00 in 87/02), pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 26/95, 31/97, 45/98 in 9/99), odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 23/00 in 96/01) in 17. člena statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Majšperk na 6. redni seji dne 13. 5. 2003 sprejel
P R A V I L N I K
o oddaji neprofitnih stanovanj Občine Majšperk v najem
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem pravilnikom se določajo:
– pogoji in merila za dodelitev neprofitnih stanovanj Občine Majšperk v najem;
– točkovnik za oceno stanovanjskih razmer;
– normativi in standardi za neprofitna stanovanja;
– postopek za uveljavljanje pravice najema neprofitnih stanovanj Občine Majšperk.
II. POGOJI ZA DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM
2. člen
Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec, da je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, so:
– da je prosilec polnoleten državljan Republike Slovenije;
– da ima prosilec in njegovi ožji družinski člani, ki skupaj z njim prosijo za dodelitev stanovanja (v nadaljevanju: ožji družinski člani), stalno prebivališče v Občini Majšperk najmanj pet let pred objavo razpisa, za dodelitev neprofitnih stanovanj Občine Majšperk v najem in da na tem naslovu tudi dejansko prebiva razen tistih prosilcev, ki ne morejo zadovoljevati stanovanjskih potreb na naslovu stalnega prebivališča, kar oceni komisija;
– da so ožji družinski člani prosilca, državljani Republike Slovenije ali tujci, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v skladu z zakonom o tujcih (Uradni list RS, št. 61/99, 9/01, 87/02 in 96/02);
– da ima prosilec in ožji družinski člani poravnane vse zapadle obveznosti do Občine Majšperk;
– da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik–solastnik ali nima listine, s katero dokazuje lastništvo stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše, počitniškega stanovanja ali druge nepremičnine, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja. Vrednost nepremičnine se v primeru pritožbe prosilca ugotovi na podlagi ocenitve sodnega cenilca ustrezne stroke na stroške pritožnika;
– da ima prosilec in ožji družinski člani mesečne dohodke na družinskega člana v letu dni pred objavo razpisa nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona ter 25.a členu zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 13/93, 42/94, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00, 26/01, 6/02 in 110/02) in ne presegajo naslednjega merila:
---------------------------------------------------------------------
Št. članov gospodinjstva Skupni dohodek družine, preračunan na
družinskega člana, ne sme presegati spodaj
navedenega odstotka nad povprečno bruto
plačo v državi (v letu dni pred razpisom)
---------------------------------------------------------------------
1 80%
2 50%
3 20%
4 5%
5 in veččlansko največ do povprečne plače v državi
---------------------------------------------------------------------
V primeru, da upravičenec nima dohodka za celotno obdobje leta dni pred razpisom, se opravi ustrezen preračun, pri katerem se upošteva podatke o poprečni neto plači v državi, pri čemer se deli povprečna neto plača v državi v letu pred razpisom s poprečno neto plačo v letu razpisa (za število mesecev, ko je upravičenec prejemal plačo). Dobljeni količnik je deflator, s katerim pomnožimo upravičenčev dohodek in na ta način pridobimo podatek o upravičenčevih prejemkih, ki štejejo kot podlaga za izračun.
Upravičenci do neprofitnih stanovanj so tudi najemniki socialnih stanovanj Občine Majšperk, za katere je po preverjanju upravičenosti do socialnega stanovanja ugotovljeno, da skupni prihodki družine presegajo mejo, ki je določena za socialne upravičence.
3. člen
Za ožje družinske člane se štejejo:
– zakonec prosilca ali oseba, ki s prosilcem živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo (nepretrgoma najmanj 2 leti pred objavo razpisa);
– otroci oziroma posvojenci prosilca ali osebe, ki s prosilcem živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti;
– starši ali posvojitelji prosilca ali osebe, ki s prosilcem živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti;
– osebe, ki jih je prosilec po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžan preživljati.
4. člen
Na razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati:
– tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno primerno stanovanje ali pa so stanovanjsko pravico na podlagi pravnomočne sodbe izgubili,
– tisti, ki jim je bilo dodeljeno stanovanje na podlagi razpisa za dodelitev stanovanja Občine Majšperk v najem, pa so ga neupravičeno odklonili.
III. NORMATIVI IN STANDARDI ZA NEPROFITNA STANOVANJA
5. člen
Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem Občina Majšperk uporablja naslednje površinske normative:
---------------------------------------------------------------------
Število Stanov. površina, Struktura
druž. članov največ do stanovanja
---------------------------------------------------------------------
1 24 m2 soba ali garsonjera
2 30 m2 garsonjera ali enosobno stanovanje
3 55 m2 enosobno ali dvosobno
4 65 m2 dvosobno s kabinetom ali trisobnno
5 70 m2 trisobno ali trisobno s kabinetom
---------------------------------------------------------------------
Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 5 m2.
6. člen
Če se upravičencu dodeli starejše stanovanje, zgrajeno pred letom 1950, je možen tudi odstop navzgor od površinskih normativov, in sicer za 10 m2.
7. člen
Od površinskih normativov se pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem lahko odstopi navzgor, in sicer z upoštevanjem dodatnega dnevnega ali spalnega prostora v primerih, če to zahtevajo družinske razmere in socialno zdravstvene razmere kot na primer, če gre za tri generacije v družini, težjo invalidnost, težjo bolezen, ki terja trajno nego in podobno.
8. člen
Od površinskih standardov se pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem odstopa navzdol v primeru, da po sprejetem prednostnem vrstnem redu ni večjega stanovanja in upravičenec poda pisno izjavo o strinjanju z razpoložljivim stanovanjem.
O odstopanju od površinskih normativov odloča občinska uprava upoštevaje predhodno mnenje ustreznega organa.
9. člen
Če je stanovanje namenjeno invalidu oziroma družini z invalidnim članom, ki mu je otežkočeno oziroma preprečeno normalno gibanje, je potrebno ob dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem v okviru možnosti, upoštevati potrebo po odpravi arhitektonskih ovir v stanovanju oziroma pri dostopu ali izhodu iz stavbe, kakor tudi zadostne površine za gibanje z invalidskim vozičkom.
Kolikor je na razpolago arhitektonsko primerno stanovanje, ima invalid iz prvega odstavka tega člena, ne glede na število točk prednost pred drugimi prosilci.
IV. MERILA ZA DODELJEVANJE NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM
10. člen
Merila, ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi nepropfitnega stanovanja v najem, se točkujejo in se nanašajo na:
– stanovanjske razmere;
– število ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo;
– socialne razmere;
– zdravstvene razmere.
11. člen
Pri ugotavljanju upravičenosti za dodelitev stanovanja se poleg splošnih in posebnih pogojev uporabljajo tudi merila za sestavo prednostne liste, ki so kot priloga sestavni del tega pravilnika.
V vseh primerih se za točkovanje upoštevajo razmere ob času objave razpisa.
Za razlago razpisa, razpisnih pogojev, vloge, meril za dodelitev neprofitnih stanovanj in morebitnih nejasnosti je pristojna komisija.
12. člen
Pri točkovanju posamezne vloge prosilca se več alinei hkrati točkuje le, kjer so pogoji navedenih v alineah med seboj ne izključujejo.
V. OBLIKOVANJE LISTE ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
13. člen
Občina oddaja neprofitna stanovanja v najem na podlagi javnega razpisa, ki ga objavlja v sredstvih javnega obveščanja.
14. člen
Razpis, ki ga oblikuje občinska uprava, mora določati zlasti:
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem;
– podatke, ki jih morajo udeleženci navesti v vlogi;
– dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti k vlogi;
– število neprofitnih stanovanj v občini in okvirni datum razpoložljivosti teh stanovanj;
– rok za vročitev vlog in objavo izidov razpisa;
– način objave izidov razpisa;
– uporabo razpisnih obrazcev za oddajo vlog zaradi podatkov, ki jih morajo prosilci navesti v vlogi;
– kraj in čas zbiranja vlog;
– višino neprofitne najemnine.
15. člen
Vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo udeleženci razpisa priložiti naslednje listine:
– potrdilo o državljanstvu;
– potrdilo o stalnem bivališču in potrdilo o skupnem gospodinjstvu;
– podatke o vseh denarnih prejemkih;
– potrdilo o premoženjskem stanju, kakor tudi izjavo o premoženjskem stanju, skladno s predpisi s področja socialnega varstva;
– najemno oziroma podnajemno pogodbo;
– z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazujejo stanovanjske, premoženjske, socialne in zdravstvene razmere.
16. člen
Župan-ja občine imenuje tričlansko komisijo za ogled stanovanjskih razmer in izpolnjevanje razpisnih pogojev, pomembnih za razvrstitev udeleženca razpisa na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
V komisijo se imenuje za člane:
– en delavec občinske uprave in
– dva člana občinskega sveta.
17. člen
Komisija prouči utemeljenost vlog na podlagi dokumentiranih poizvedb potrebnih za oblikovanje prednostnega reda za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki jih opravi pri pristojnih organih, organizacijah in posameznikih.
Komisija določi udeležencem razpisa, katerih vloge so nepopolne, rok za dopolnitev vlog. Vloge, ki jih udeleženci razpisa ne dopolnijo v predpisanem roku oziroma za katere komisija ugotovi, da je udeleženec navedel neresnične podatke ter prepozno prispele vloge, se zavržejo s sklepom.
Dokler razpisan rok za dopolnitev vlog ne poteče, ni mogoče sestaviti prednostnega reda za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
18. člen
Komisija po ogledu stanovanjskih razmer in proučitvi razpisnih pogojev na podlagi tega pravilnika, izpolni točkovalni zapisnik.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije, en izvod zapisnika se po opravljenem ogledu izroči udeležencu razpisa.
19. člen
Kadar se na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk, imajo prednost pri razvrstitvi udeleženci z daljšo dobo bivanja v Občini Majšperk. Nadaljnje merilo za razvrščanje je višji dohodek na družinskega člana.
VI. OBJAVA LISTE ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ
20. člen
Uprava na podlagi točkovalnih zapisnikov, najkasneje v roku 60 dni po izteku razpisnega roka določi prednostni red upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
Prednostni red se objavi na enak način kot razpis.
21. člen
Udeleženec razpisa se lahko pritoži županu-ji v roku osmih dni po prejemu sklepa o zavrženju ali uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
Župan-ja odloči o pritožbi najkasneje v 30 dneh po prejemu pritožbe.
22. člen
Veljavnost liste traja do novega razpisa. V času njene veljavnosti se lista ne more spreminjati, razen na podlagi ugotovitev uprave iz 24. člena tega pravilnika.
Prosilci, ki po prejšnjem razpisu niso dobili stanovanja, morajo na nov razpis vložiti novo vlogo in novo dokumentacijo v skladu z razpisom.
VII. DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA
23. člen
Sklep o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem izda župan-ja občine na podlagi veljavne liste.
Najemna pogodba za uporabo neprofitnega stanovanja se praviloma sklepa za nedoločen čas.
24. člen
Uprava pred izdajo sklepa o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem preveri, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem.
25. člen
V primeru, da udeleženec razpisa, ki je uvrščen na veljavno listo ali se rešuje z izredno dodelitvijo neprofitnega stanovanja, odkloni ponujeno primerno stanovanje, izda občinska uprava sklep, s katerim se ga izključi iz veljavne liste ali izredne dodelitve stanovanja.
VIII. IZJEMNA ODDAJA NEPROFITNEGA STANOVANJA
26. člen
V primeru izredno nujnega reševanja stanovanjskega problema lahko župan-ja dodeli neprofitno stanovanje za določen čas mimo prednostne liste, brez razpisa oziroma do odprave posledic elementarne nesreče, vendar najdalj za tri leta brez možnosti podaljšanja.
Za izredno nujno reševanje stanovanjskega problema se šteje:
– požar ali druga elementarna nesreča, ki ima za posledico neuporabnost dosedanjega stanovanja za bivanje;
– večja prenova ali rušitev dosedanjega stanovanja, ki je v javnem interesu;
– izredno težka socialno zdravstvena problematika (na predlog Centra za socialno delo Ptuj).
27. člen
Upravičenost za izredno dodelitev socialnega stanovanja dokazuje prosilec s potrdili in mnenji pristojnih organov ali na podlagi splošno znanih dejstev.
IX. OBLIKOVANJE NAJEMNINE
28. člen
Višina najemnine za neprofitna stanovanja in stanovanja, dodeljena po tretjem in četrtem odstavku 17. člena tega pravilnika, se določa na podlagi odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih oziroma v skladu z veljavnimi predpisi.
X. ZAMENJAVA NEPROFITNIH STANOVANJ
29. člen
Občina Majšperk omogoča zamenjavo stanovanj v okviru sklada stanovanj Občine Majšperk in pri tem zlasti upošteva spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini, druge njihove interese in lastne interese ter potebe občine. Vloga za zamenjavo zbira občinska uprava. Vloge morajo biti obrazložene in zanje morajo biti predložena dokazila, vključno s potrdilom, da so poravnali vse obveznosti do dosedanjega stanovanja.
O rešitvi vloge odloča župan-ja.
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
30. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 360-01/03-01
Majšperk, dne 13. maja 2003.
Županja
Občine Majšperk
mag. Darinka Fakin l. r.
Točkovnik za oceno stanovanjskih razmer prosilcev za socialna stanovanja
–točk
1. Stanovanjski status
– prosilec je brez stanovanja 180
– prosilec stanuje z družino pri starših ali sorodnikih v skupnem
gospodinjstvu 150
– prosilec stanuje kot podnajemnik 120
2. Kvaliteta bivanja
– prosilec biva v provizoriju ali baraki 150
– prosilec biva v kletnem stanovanju 80
– prosilec biva v podstrešnem stanovanju
(nad 1/3 površine neuporabne zaradi višine) 60
– prosilec biva v vlažnem in neosenčenem stanovanju
(pretežno vlaga brez krivde najemnika) 20
Za stanovanje nižje kategorije se šteje stanovanje brez elektrike, vode,
sanitarij. Podstrešno stanovanje se točkuje samo v primeru manj kvalitetnih
pogojev bivanja kot so nestandardno nizki stropi, stanovanje brez toplotne
izolacije, dotrajana streha ipd.
3. Stanovanjska površina
– do 4 m2 na družinskega člana 120
– od 5 do 8 m2 na družinskega člana 80
– od 9 do 12 m2 na družinskega člana 60
– od 13 do 16 m2 na družinskega člana 20
4. Neprimernost stanovanja
– stanovanje brez sanitarnih prostorov ali prostori izven stanovanja 50
– stanovanje brez kuhinje 35
– stanovanje s souporabo kuhinje 20
– stanovanje s souporabo sanitarnih prostorov 20
5. Funkcionalnost stanovanja
– stanovanje z arhitektonskimi ovirami
(če gre za invalida, ki je gibalno oviran) 60
– stanovanje z lastnim vhodom v bivalni prostor neposredno z dvorišča ali
javne površine 20
– stanovanje z nadstandardnimi stropi (nad 3 m) 10
6. Število družinskih članov
– družina z dvema ali več mladoletnimi otroki 60
– družina z enim mladoletnim otrokom 30
– družina z enim ali več družinskimi člani, starimi nad 65 let 30
7. Socialne razmere
– ločeno življenje staršev in otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer
(rejništvo, oskrba v tuji družini ali zavodu) 70
– status roditelja, pri katerem živi otrok, ki skrbi za njegovo vzgojo
in varstvo (samohranilec) 50
– ločeno življenje staršev zaradi neprimernega stanovanja
(otrok pri enem od staršev) 40
– status prosilca z družinskim članom, za katerega je po predpisih o
zaposlovanju ocenjena trajna nezmožnost za delo 30
8. Zdravstvene razmere
– trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi
razmerami 80
– trajna obolenja družinskih članov, pogojena s stanovanjskimi razmerami 60
Trajno obolenje se dokazuje z izvidom zdravniške komisije I. stopnje pri
ZZVS.
9. Posebne okoliščine
– družina z otrokom, ki ima težjo ali težko telesno ali duševno motnjo,
ugotovljeno po pristojni komisiji 90
– družina, v kateri sta roditelja mlajša od 30 let (mlada družina) 60
– invalidnost prosilca ali ožjega družinskega člana, zaradi katere je
ugotovljena nesposobnost za samostojno življenje in delo, ugotovljena po
pristojni komisiji 60
– zaposlitev prosilca v podjetju, ki je preneslo stanovanje na občino 40
– prosilec, ki ima status žrtve vojnega nasilja 40
Status dokazuje s potrdilom pristojne upravne enote.
10. Čas bivanja v občini
– do 5 let 0
– od 5 do 10 let 20
– od 10 do 15 let 40
– od 15 do 20 let 60
– nad 20 let 80
11. Čas bivanja v sedanjem stanovanju
– do 1 leta 5
– od 1 do 5 let 10
– nad 5 let 15
V primeru, ko imata dva ali več prosilcev isto število točk, ima prednost
prosilec, ki ima status žrtve vojnega nasilja (po zakonu o žrtvah vojnega nasilja,
Uradni list RS, št. 63/95), prosilec, ki dalj časa biva v Občini Majšperk in
prosilec, ki dalj časa uporablja neprimerno stanovanje.
