Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97) in 18. ter 84. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosuplje na 42. seji dne 30. 10. 2002 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 3/97) sprejme zazidalni načrt Obrtna cona v pentlji, Cikava.
Zazidalni načrt je izdelal Acer, Novo mesto d.o.o. pod št. ZN-03/2001 v oktobru 2002.
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Zazidalni načrt Obrtna cona v pentlji, Cikava obravnava območje v pentlji avtocestnega priključka Cikava, južno od avtoceste in severozahodno od naselja Cikava. Območje obravnave leži med avtocesto in priključno cesto nanjo na severu in zahodu, med lokalno cesto v naselje Paradišče na vzhodu in med regionalno cesto RIII-646 Grosuplje-Cikava-Šmarje-Sap na jugu. Severni in vzhodni rob območja obravnave se stikata z območjem lokacijskega načrta za gradnjo enostranskega spremljajočega objekta (tipa 2) na odseku avtoceste Šmarje-Sap-Višnja Gora. Celotno območje urejanja je veliko 1 ha.
V območju zazidalnega načrta so zajeta zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.:
740/1, 740/10, 740/7, 741/1, 747/3, 747/2, 748/1, 748/2, 748/3, 748/4, 749/1, 749/6, 749/4, 749/5, 764/4, 750/7, 750/3, 750/4, 750/6, 750/2, 751/5, 751/2, 749/9, 749/8, 748/9, 748/5, vse, k.o. Sela.
Znotraj zazidalnega načrta so zajeta zemljišča oziroma deli zemljišč, za katera do realizacije posega (rekonstrukcija prepusta južno od podvoza 3-2) veljajo določila uredbe o lokacijskem načrtu za gradnjo enostranskega spremljajočega objekta (tipa 2) na avtocestnem odseku Šmarje Sap-Višnja Gora, po izvedbi pa za to območje veljajo določila tega zazidalnega načrta. To so zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.: 750/2, 759/6, 750/3, 750/4, 749/1, 748/1, 741/1, 747/3, 747/2, 748/5, 749/8, 749/9, 748/9, 750/7, vse k.o. Sela.
Za vse posege v območju zazidalnega načrta je treba pripraviti izris iz ZN. Izris mora vsebovati podatke o investitorju in lastništvu, soglasja, vsebine iz tekstualnega in grafičnega dela ZN, ki se nanašajo na obravnavani objekt, podrobnejši zazidalni preizkus in idejno zasnovo objekta(ov) in infrastrukture. V zazidalnem preizkusu je treba glede na podatke idejnih zasnov (m2 poslovnih in skladiščnih in drugih prostorov) v sklopu pripadajočega funkcionalnega zemljišča zagotoviti zadostno število parkirnih prostorov, poleg tega pa podrobneje prikazati zunanje parterne ureditve (območja povoznih in drugih manipulativnih, tudi skladiščnih, površin, območja za pešce – peš površine oziroma pločniki in območja zelenic s prikazom zasaditve).
Skladno z uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00), je za objekte, ki sodijo na seznam posegov iz omenjene uredbe, pred izdelavo izrisa treba izdelati oceno vplivov na okolje.

Območje urejanja se namenja razvoju servisnih in obrtnih dejavnosti ter trgovini, razstavnim, skladiščnim prostorom in pisarniškim prostorom skupaj s pripadajočimi manipulacijskimi in parkirnimi površinami.
Hkrati so določene vse pripadajoče potrebne ureditve infrastrukturnih vodov in naprav ter priključitev območja zazidalnega načrta na lokalno cesto proti Paradišču z upoštevanjem njene rekonstrukcije in rekonstrukcije meteornega kanala južno od podvoza 3-2 (skladno z določili uredbe o lokacijskem načrtu za gradnjo enostranskega spremljajočega objekta (tipa 2) na avtocestnem odseku Šmarje-Sap–Višnja Gora. Določena so tudi območja za parkiranje oziroma manipulacijo ter ureditev zelenih in drugih odprtih površin.

Območje v pentlji avtocestnega priključka je neustrezno izrabljen preostanek urbanega prostora z zelo dobro prometno dostopnostjo, zato se čimbolj intenzivno izrabi za dejavnosti, za katere je dobra prometna lega vitalnega pomena. Prostor je viden s priključnih cest na avtocesto, v primeru višjih vertikalnih gabaritov pa bo viden tudi z avtoceste, zato je tlorisna razporeditev objektov enostavna, volumni pa poenoteni. Tlorisna shema se koncipira v obliki stopničastega niza treh osnovnih objektov, katerih lokacije spremljajo potek lokalne ceste. Na vzhodni strani območja (proti lokalni cesti), se uredijo glavne fasade objektov in kakovostnejše urbane ureditve.
Predvidena je gradnja objektov z vertikalno neizpostavljenimi gabariti s poenotenim oblikovanjem streh (usklajena strešna krajina, uglašena z okoliško pozidavo manjšega merila).

Parcelacija dopušča enostavno in funkcionalno ureditev območja ter delno upošteva obstoječo parcelacijo, ki pa jo je treba prilagoditi novi zazidalni shemi. Zaključene parcelne enote se med seboj lahko združujejo. Dostopnost do parcel, ki nimajo omogočenega dostopa z javnih površin, se ureja tudi na način služnosti.

Vse ureditve naj sooblikujejo videz urejene poslovne cone z enostavno mrežo zazidave in parkovne ozelenitve in s sodobnim oblikovanjem objektov in ureditev. Vzdolž lokalne ceste se uredijo bolj komunikativni urbani programi posameznih investitorjev (trgovine, razstavno-prodajni in pisarniški prostori, saloni ipd.), ki zagotavljajo višjo raven oblikovanja objektov in odprtih površin, v notranjost parcel pa se lahko umestijo skladiščni in obrtno – proizvodni prostori, manipulacijske površine večjega obsega in podobno.

Tip pozidave naj se poenoti na sodobno oblikovane objekte, sestavljene iz kvadratnih tlorisnih enot ali iz pravokotnikov, z ravnimi strehami ali za horizontalnim strešnim vencem skritimi strehami nizkega naklona – enokapnice, dvokapnice. Polkrožne strehe niso dovoljene, strešni venec je lahko le horizontalen. Strehe naj bodo v srednje temnih oziroma v temnejših barvah, kritine ne smejo biti svetleče.
Objekti naj bodo pravokotnih oblik, dovolijo se manjše izjeme pri oblikovanju vogalov, nadstreškov, vhodov itn. Objekti so lahko nizkih gabaritov: (K)+visoko pritličje ali (K)+P+1, pri objektu 2/1 pa se dovolijo odstopanja do (K)+višine P+2.
Fasade naj bodo oblikovane sodobno, z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov okenskih in vratnih odprtin ter ostalih elementov fasade in usklajeno po celotnem kompleksu. Rastri odprtin naj se smiselno združujejo, tipologija oblikovanja stanovanjskih objektov za oblikovanje fasad ni dovoljena. Uporaba materialov in barv na fasadah mora biti poenotena, dovolijo se fasade v barvni lestvici svetlih tonov v kombinaciji s kompatibilnim temnejšimi barvami – kot poudarki arhitekturnih elementov.

(A) dovoli se odstopanja do +,- 20%. V smer proti javni cesti se dovoli odstopanja do največ +,- 1 m,
(B) dovoli se tudi večja višina objekta – do P+3, kar se lahko uredi na polovici tlorisnega gabarita objekta 2 in na celotnem gabaritu objektov 1 in 3,
(C) kota pritličij objektov se uredi na koti + 0,50 m nad koto stoletnih voda. Dovoli se odstopanja do + 0,50 m. V smer proti javnim površinam se dovoli odstopanja do največ + 0,20 m – zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacije
* izvedba objekta 3/1 je le variantna, izvede se lahko v primeru, če bo zadoščeno pogojem
varnega dostopa in bo gradnja objekta skladna tudi s preostalimi določili odloka o
zazidalnem načrtu in s pogoji soglasodajalcev.
** dovoljena gradbena linija je meja, do katere lahko največ sega objekt
*** obvezna gradbena linija je linija, na katero se mora postaviti sprednja fasada objekta

Manipulativne površine se asfaltirajo, parkirišča pa tlakujejo ali asfaltirajo. Zelene površine se zatravijo in zasadijo z grmičevjem ter z listnatimi vrstami drevja. Območje pod brežino nasipa priključne ceste na avtocesto se ozeleni z avtohtonim rastjem v nepravilnem vzorcu. V območju vzdolž lokalne ceste proti Paradišču se ob objektih 1 in 3 zasnuje linija parkirnih mest, med katerimi se v pravilnih razmikih, npr. na vsako tretje PM, zasadijo drevoredna drevesa (npr. ostrolistni ali gorski javor). V območju vzdolž lokalne ceste proti Paradišču ob objektu 2 pa se enaka drevoredna drevesa zasadijo v zelenico.
Na vhodu na območje (ob odcepu lokalne ceste z regionalne) se postavi obeležje – oglasni steber, kjer bodo svojo dejavnost na poenoten način oglaševali vsi programi tega območja.
Pri podrobnejših parternih ureditvah (ki se prikažejo v izrisu iz ZN) je treba znotraj posameznih parcel določiti varne in od prometa nivojsko ločene (ali označene) poti za pešce in kolesarje.

Parkirne površine se za vsako dejavnost posebej zagotavljajo na funkcionalnih zemljiščih objektov. Potrebe po parkirnih površinah so izračunane glede na Tehnične normative za projektiranje in opremo mestnih odprtih površin (Prometno tehnični inštitut FAGG, 1991). Potrebna parkirna mesta se natančneje določijo v izrisu iz ZN.

Nadstrešnice za avtomobile ali za skladiščenje na prostem se lahko postavijo le v zahodno ozadje parcel in morajo biti po uporabi materialov in oblikovanju poenotene z grajenimi objekti v območju. Dovoli se sodobno oblikovanje z uporabo enostavnih pravokotnih oblik in ravnih oziroma enokapnih streh z nizkim naklonom ter uporaba lahkih kovinskih konstrukcij temne kovinske barve. Prostori za odpadke se uredijo v območju parkirišč in dovozov.

Območje urejanja se priključuje na lokalno cesto preko novega križišča, ki se oblikuje na kot štirikrako na mestu obstoječega križišča lokalne ceste s cesto proti Prevalu. Lokalna cesta proti Paradišču se rekonstruira in poglobi skladno z uredbo o lokacijskem načrtu za gradnjo enostranskega spremljajočega objekta (tipa 2) na avtocestnem odseku Šmarje-Sap–Višnja Gora.
Pri ureditvi glavnega dostopa v območje in za dovoz s tovornimi vozili se upošteva minimalni radij R12. Notranje ceste so dvosmerne s širino voznih pasov 2 x 3 m.
V nadaljevanju notranje ceste se preko meteornega kanala izvedejo trije montažni prehodi v širini (6m) in višini cestišča. Ti bodo povezovali funkcionalne dele zemljišč objektov 2 in 3. Dopustne so tudi drugačne tehnične rešitve, če so v skladu s pogoji soglasodajalcev in drugimi določili tega odloka.
V primeru, da se bo skladno s pogoji 8. člena tega odloka izvedel objekt 3/1, se dostop do le-tega izvede v nadaljevanju interne ceste, zahodno od objekta 2/1 in 2/2.
Ob vzhodni meji območja, ki se ureja z zazidalnim načrtom Obrtna cona v pentlji, Cikava, se predvidi hodnik za pešce in kolesarska steza v skupni širini 3 m. Le-ta se izvede ob zahodnem robu lokalne ceste za Paradišče in sicer v skladu z določili tega odloka ter v skladu z dopustnimi odstopanji, ki so navedena v prvi alinei 9. člena uredbe o lokacijskem načrtu za gradnjo enostranskega spremljajočega objekta (tipa 2) na avtocestnem odseku Šmarje Sap-Višnja Gora (Uradni list RS, št. 109/02).

Celotno naselje Cikava je napajano iz vodovodnega sistema Šmarje, iz vodohrana Mali Vrh. Cevovodi so dimenzionirani za normalno oskrbo in požarno varstvo. Območje predvidenega ZN bo možno priključiti na obstoječe omrežje.
Obravnavano območje se bo s pitno in požarno vodo oskrbelo iz novo predvidenega cevovoda NL izvedbe preseka 100 mm, ki se na vzhodni strani križišča železnice in ceste odcepi iz obstoječe cevi, preči regionalno cesto in poteka proti severu ob napajalni cesti, preči regionalno izvozno cesto iz avtoceste pri gostišču Fortuna, kjer pride v območje zazidalnega načrta. Tam se izvede sanitarna zanka, iz nje pa posamezni hišni vodovodni priključki in za potrebe požara nadzemni hidranti.
Hidrantno omrežje se prilagodi novi ureditvi in sicer se uredi ob dostopnih poteh, nadzemni hidranti se razporedijo na razdaljah največ 80 m. Glede na pretok se vgrajujejo hidranti No. 80. Za celoten kompleks urejanja se upošteva istočasno en požar.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva:
– odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 5/97),
– odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 29/91),
– odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 72/97),
– pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (Uradni list RS, št. 65/97),
– pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91).
Vsa dela, ki se bodo izvajala na obstoječem omrežju, mora izvajati upravljalec na stroške investitorjev, ali drugi, ustrezno registrirani izvajalec strojnih inštalacij in nizkogradenj pod nadzorstvom upravljalca.

Vsa komunalna odpadna voda se bo odvajala po obstoječi kanalizaciji na centralno čistilno napravo ČN Grosuplje, kjer se izvaja mehansko in biološko čiščenje odpadnih voda. Obravnavano območje se s sistemom javnega kanalizacijskega omrežja oskrbi iz novo projektiranega kanalizacijskega omrežja ločenega tipa Paradišče–Cikava. Meteorne vode se odvajajo v naravni vodonosnik preko lovilcev olj in maščob.
Glede na predvidene dejavnosti v območju ne bodo nastajale tehnološke odpadne vode.
Pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati:
– odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 43-14/11-86),
– odlok o čiščenju in odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Grosuplje (Uradnji list RS, št. 15/98),
– uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

Obravnavano območje se bo napajalo z elektroenergijo iz obstoječe trafo postaje TP Cikava.
Vsi kabli NN razvoda se po trasah pod zelenicami in pod utrjenimi površinami polagajo v kabelsko kanalizacijo.
Ob energetskem kablu se položi ozemljilo s pocinkanim valjancem FeZN; zaščitni ukrep pred previsoko napetostjo dotika je pretokovni odklop zaščitne naprave v sistemu TN-CS.
Razvod javne razsvetljave
Vzdolž lokalne ceste se uredi javna razsvetljava z obcestnimi svetilkami na kovinskih stebrih višine 9 m ter na razdaljah 25 m. Pristopne poti in parkirišča se dodatno opremijo s svetili na razdaljah od 18–30 m.
Uporabijo se oblikovno poenotene svetilke cestne razsvetljave ter ulične svetilke oziroma druga poenotena svetila znotraj parcel. Njihovo oblikovanje naj bo usklajeno s sodobnim oblikovanjem posameznih elementov urbane opreme – v enakih ali usklajenih materialih in barvah.

Za potrebe ogrevanja objektov se izvede priključni toplovod z navezavo na centralno kotlarno. Objekte se priključi vsakega posebej, interne toplotne postaje pa morajo biti indirektne. V objektih, kjer so različne dejavnosti se predvidi ločena meritev toplotne energije. Talnega ogrevanja ni dovoljeno priključiti na sistem daljinskega ogrevanja. Dovodno toplovodno omrežje se definira po pridobitvi bilance potreb.
Skladno s soglasjem Občine Grosuplje ima lahko vsak objekt svojo kotlovnico, ki je v primeru ogrevanja s kurilnim oljem lahko v kletnih prostorih ali v pritličju, v primeru ogrevanja s plinom pa mora biti v pritličju. Če bo deponija olja v vsakem objektu, mora biti urejen ustrezen dostop za cisterno (pretakališče).

Telekomunikacijsko omrežje na območju je izvedeno z zemeljskimi kabli in je vključeno na telefonsko centralo Grosuplje. Predvidi se priključitev TK omrežja nove pozidave na obstoječe omrežje.

Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Odpadna olja kot posebni odpadki s številko 54102 se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka se mora voditi posebna evidenca.

Ravni hrupa v območju urejanja in na vplivnem območju (Cikava) ne bodo presegale mejnih dnevnih in nočnih ravni hrupa, ki veljajo za IV. Območje. To je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim. Glede na predvideno dejavnost na območju ZN aktivni protihrupni ukrepi niso potrebni. Upošteva se odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80) ter uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji dolžni upoštevati tudi:
– zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96),
– zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00),
– uredba o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95)
– pravilnik o graditvi gradbenih objektov ali objektov...v varovalnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87),
– pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).
Hrup zaradi železnice in avtoceste, ki bi presegal dovoljene ravni v načrtovani obrtni coni, se bo reševal z ustreznimi ukrepi protihrupne zaščite, kar je strošek investitorjev.

Med gradnjo (zemeljska dela, gradnja cest in komunalne infrastrukture, gradnja objektov) je treba zagotoviti ukrepe proti onesnaženju zraka, predvsem pa ukrepe proti prašenju. Izvajalec gradbenih del mora v sušnem obdobju z vlaženjem odprtih delov gradbišča zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišč ne bodo presežene mejne koncentracije prašnih usedlin v zraku (preprečevanje nekontroliranega raznosa prašnih delcev v času rušitve, raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi).
Po končani gradnji posebni ukrepi za varstvo zraka predvidoma ne bodo potrebni.
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in z uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).

Požarno varstvo vseh objektov in lokacije se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati določila iz 22. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93).

Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli–Cancan–Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91, 18/91) ni potrebno predvideti.

Na obravnavanem območju ni evidentiranih objektov in območij naravne in kulturne dediščine.

Z novimi ureditvami se v čimvečji meri upoštevajo krajinske značilnosti prostora in druge prostorske kvalitete. Območje se kljub večjim dimenzijam objektov koncipira kot prostorsko uglašena celota, ki ne bo bistveno presegala najvišjih višin grajenih objektov v tem prostoru so to le izjeme. S tem bo območje odražalo svoj servisni, proizvodni in poslovni značaj, hkrati pa ne bo moteče v širši prostorski sliki. Za čimbolj nemoteč vpliv na sosednja stanovanjska območja (Cikava) je treba novo cono vzdolž lokalne ceste drevesno zasaditi, vse ureditve, ki so v vidnem stiku s stanovanjskim naseljem, pa oblikovati kakovostno (fasade, zunanje ureditve).

Območje je poplavno izpostavljeno, saj je v rahli depresiji, kamor se steka tudi voda, zbrana na vzhodnem delu med lokalno cesto in avtocesto. Vsem objektom se zagotovi varnost pred stoletnimi visokimi vodami, zato morajo biti kote pritličij objektov vsaj na 0,50 m varnostne višine nad to koto. Objekti ne smejo posegati znotraj 10 oziroma 5 m pasu vodnega jarka, v tem pasu se dovoli ureditev obvodne zarasti. Ohraniti je treba dostop do struge na vsaki lokaciji (interventna in redna vzdrževalna dela). Vse meteorne vode z zelenic in strešin se preko peskolovov vodijo v vodotok, vse meteorne vode s povoznih površin pa prav tako, vendar preko peskolovov in lovilcev olj (skladno z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja, Uradni list RS, št. 35/96). Vse tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v kanal ali vodotok očiščene v skladu z zakonodajo (uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod).

Izvajanje zazidalnega načrta je predvideno v dveh fazah:
I. faza:. vključuje komunalno opremo območja: izgradnjo internih dovoznih poti in cestnih priključkov na lokalno cesto ter izgradnjo vodovodnega, kanalizacijskega, elektro ter telefonskega omrežja in izgradnjo objektov 1 in 2 (2/1 in “/2) z zunanjo ureditvijo. Objekti se lahko gradijo ločeno.
II. faza: bo obsegala izgradnjo objekta 3/1 z zunanjo ureditvijo.

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Sočasno z gradnjo objektov, predvidenih v 1. fazi, se morajo izvesti vsi manjkajoči primarni komunalni vodi. Obratovanje objektov pred dogradnjo komunalne opreme območja ni dovoljeno.

Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so dovoljena v tlorisnih gabaritih objektov, ki so skladna z 8. členom Urbanistično – arhitekturni pogoji za objekte do +,- 10%, pri čemer se morajo v večji meri ohranjati gradbene linije objektov v smeri napajalnih cest in proti javnim površinam, kjer se dovoli odstopanje do +,- 1 m.
Odstopanja so dovoljena tudi pri kotah pritličij, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve. Dovolijo se odstopanja do + 0,5 m, v smer napajalnih cest in proti javnim površinam pa (zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacij) do največ +,- 0,20 m,

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določila odloka o urbanističnem redu v Občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 44/82) za območje, ki ga ureja ta odlok.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor.

Zazidalni načrt je na vpogled pri upravnem organu Občine Ivančna Gorica, pristojnem za urejanje prostora ter na Upravni enoti Grosuplje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.