Uradni list

Številka 111
Uradni list RS, št. 111/2002 z dne 19. 12. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 111/2002 z dne 19. 12. 2002

Kazalo

5423. Merila in postopke za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov, stran 13489.

Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije je na podlagi 49. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95, 18/98, 35/98, 99/99 in 64/01) na 5. seji, 29. 11. 2002 in dopisni seji 13. 12. 2002 sprejel
M E R I L A
in postopke za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Merila in postopke za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov (v nadaljnjem besedilu: ta akt) svet za visoko šolstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) uporablja pri izvajanju svojih, z zakonom o visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: ZVis) opredeljenih nalog, zlasti pa pri:
– oblikovanju mnenj o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev in delovanje visokošolskih zavodov (ZVis, 14. člen, 16. člen in 49. člen, točka 6),
– oblikovanju mnenj o uvedbi novih študijskih programov (ZVis, 49. člen, točka 6) in o znanstvenoraziskovalnih in umetniških programih (ZVis, 32. člen, 42. člen, in 49. člen, točka 3),
– oblikovanju soglasij k študijskim, znanstvenoraziskovalnim in umetniškim programom samostojnih visokošolskih zavodov (ZVis, 32. člen in 49. člen točka 3),
– oblikovanju mnenj k merilom za izvolitve v naziv (Zvis, 49. člen, točka 8).
Svet najmanj enkrat letno v Uradnem listu RS objavlja sezname študijskih programov, h katerim je bilo dano pozitivno mnenje oziroma soglasje.
Poleg meril, ki jih določa ta akt, se pri oblikovanju mnenj in soglasij smiselno upoštevajo tudi merila za prehode med študijskimi programi (ZVis, 49. člen, točka 4), merila za spremljanje in ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela (ZVis, 49. člen, točka 5) ter merila za ocenjevanje pedagoških študijskih programov, o njihovem obsegu in strukturi (zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih, v nadaljnjem besedilu: ZSZN, člen 8), ki jih svet sprejme posebej.
2. člen
(pobude za odločanje)
Svet začne postopek za oblikovanje mnenj iz prve alineje prvega odstavka 1. člena tega akta na podlagi pisnih vlog Vlade RS oziroma ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, univerz, samostojnih visokošolskih zavodov, ustanoviteljev novih visokošolskih zavodov ter drugih predlagateljev, postopke za oblikovanje mnenj oziroma soglasij in druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka 1. člena tega akta pa na podlagi pisnih vlog senata visokošolskega zavoda (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).
II. MERILA
3. člen
(merila za ocenjevanje visokošolskih zavodov)
Pri oblikovanju mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma delovanje visokošolskega zavoda se poleg zakonskih določil in nacionalnega programa visokega šolstva Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/02) upoštevajo naslednja merila:
 
1. Študijska področja
Ustreznost opredelitve študijskih področij po Iscedovi klasifikaciji in znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških disciplin po Frascatijevi klasifikaciji (celovitost, integriranost, interdisciplinarnost, raziskovalna oziroma strokovna utemeljenost, opredelitev notranje organiziranosti, povezanost z okoljem, mednarodna primerljivost ipd.), za katere se visokošolski zavod ustanavlja, ter ustreznost osnutkov predvidenih študijskih programov, tudi ob upoštevanju 5., 6. in 7. člena tega akta. Če gre za ustanavljanje univerze, se ustreznost ugotavlja z izpolnjevanjem pogojev za izvajanje tako dodiplomskega kot podiplomskega študija na najmanj treh zaokroženih znanstvenih oziroma umetniških področjih ali disciplinah na njenih članicah, pogojev za izvajanje dejavnosti na drugih zavodih – članicah univerze ter pogojev za izvajanje podpornih in razvojnih dejavnosti.
 
2. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci – ustreznost in struktura
Ustreznost visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev – nosilcev študijskih, znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških programov (v nadaljnjem besedilu: nosilci) visokošolskega zavoda se dokazuje:
– z veljavno izvolitvijo v naziv. Nazivi nosilcev morajo ustrezati določilom zakona (ZVis, VI. poglavje, 52. do 64. člena) in statuta visokošolskega zavoda ter morajo biti pridobljeni po merilih za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda, h katerim je svet na podlagi 8. točke prvega odstavka 49. člena ZVis predhodno dal pozitivno mnenje. Za predvidene nosilce, ki izvolitve še nimajo, ker predlagatelj še nima pravice voditi izvolitvenih postopkov, svet oceni njihovo ustreznost na podlagi predloženih biografij in bibliografij, pripravljenih po pravilih iz osnutka meril za izvolitev v naziv, ob upoštevanju 4. člena tega akta;
– z izjavo, v kateri predvideni nosilec zapiše, katero vrsto delovnega razmerja bo sklenil na visokošolskem zavodu; pri nosilcih, ki so že zaposleni v visokem šolstvu oziroma raziskovalni dejavnosti, mora predlagatelj skladno z veljavnimi predpisi upoštevati najvišjo dopustno neposredno in dodatno tedensko pedagoško obveznost ter raziskovalno in strokovno oziroma umetniško delo. (Zvis, VI. poglavje, 63. člen, zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljnjem besedilu: ZDR, 146. člen);
– s soglasjem delodajalcev, pri katerih je zaposlen, če se namerava v novem zavodu dopolnilno zaposliti (ZDR, 146. člen);
– ugotovitvijo o sposobnosti za oblikovanje senata. Senat članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda mora imeti najmanj 9 članov, senat univerze pa najmanj 21 članov; člani morajo biti izbrani izmed predlaganih ustreznih nosilcev tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline oziroma strokovna področja.
 
3. Prostori in oprema
Prostorske razmere se ocenjujejo po merilih, ki jih uporablja strokovna služba ministrstva, pristojna za investicije v visokem šolstvu
Primernost študijskih knjižnic se ocenjuje po merilih, določenih v skladu z zakonom o knjižničarstvu.
Ocenjuje se tudi primernost laboratorijev, učne tehnologije in druge opreme, potrebne za izvajanje študijskih programov ter znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške in strokovne dejavnosti.
 
4. Spremljanje in ocenjevanje dela
Predvideni samoevalvacijski postopki visokošolskega zavoda morajo zagotavljati sprotno spremljanje in ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti dela. V teh postopkih morajo sodelovati tudi študentje.
 
5. Potrebe in zaposlitvene možnosti
Strateška vloga predlaganega visokošolskega zavoda v gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju ter pri ohranjanju nacionalne identitete; analitično utemeljeno potencialno zadostno zanimanje kandidatov za študij, zaposlitvene potrebe oziroma zakonska ureditev poklicev, za katere se zahteva predvidena visokošolska izobrazba.
 
6. Finančna sredstva
Ocena finančnih sredstev, potrebnih za ustanovitev (zagonska sredstva) in delovanje visokošolskega zavoda in predvideni viri, se pripravi skladno z metodologijo, ki jo predpiše ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Če je med predvidenimi viri državni proračun, mora predlagatelj priložiti mnenje ministrstva, pristojnega za financiranje visokega šolstva.
Svet ugotovitve o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev in delovanje visokošolskega zavoda sklene z oceno: priporoča oziroma ne priporoča.
4. člen
(merila za oblikovanje mnenj k merilom za izvolitev v naziv)
Pri oblikovanju mnenja k merilom za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda (Zvis, 49. člen, točka 8) se upošteva vključenost zlasti naslednjih meril:
1. število in kakovost domačih in tujih objav (samostojna dela, razprave, članki, referati ipd.);
2. število in kakovost domačih in tujih dokončanih temeljnih, aplikativnih in razvojnih projektov;
3. število in kakovost domačih in tujih razstav, predstav, koncertov in drugih oblik umetniškega nastopanja;
4. število in kakovost patentov, inovacij in drugih izvedenih strokovnih del;
5. preverjene pedagoške sposobnosti kandidata (npr. usposabljanje iz visokošolske didaktike, nastopno predavanje, izkušnje ipd.);
6. število in kakovost izdanih učbenikov in drugih študijskih pripomočkov;
7. število mentorstev diplomantom, specialistom, magistrantom in doktorantom;
8. število mentorstev nagrajenim diplomantom, specialistom, magistrantom in doktorantom;
9. vabljena predavanja doma in v tujini oziroma gostovanja na tujih visokošolskih zavodih;
10. mednarodna citiranost nosilca programa (npr. SCI, SSCI, A&HCI, JCR ipd.);
11. znanstvene, umetniške in strokovne nagrade ter priznanja.
V merilih za izvolitev v naziv visokošolski zavod posebej opredeli, katera od zgoraj naštetih meril se upoštevajo pri izvolitvah v posamezne nazive oziroma pri izvolitvah na posamezna področja, pa tudi način, kako se kvantificirajo. Ta merila so podlaga za ekspertno oceno znanstvenega, umetniškega oziroma strokovnega opusa kandidata za izvolitev v naziv ter za oceno njegove pedagoške usposobljenosti.
Svet ustreznost meril sklene z oceno: priporoča oziroma ne priporoča.
5. člen
(merila za ocenjevanje utemeljenosti študijskih programov z vidika njihove mednarodne primerljivosti in trajanja študija)
Pri ocenjevanju utemeljenosti študijskega programa z vidika njegove med­narodne primerljivosti in trajanja študija (Zvis, 49. člen, točka 2) se upoštevajo naslednja merila:
1. primerljivost koncepta ter formalne in vsebinske strukturiranosti domačega študijskega programa s tujimi;
2. primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program;
3. primerljivost trajanja študija, zaključka študija in pridobljenih naslovov;
4. primerljivost načinov in oblik študija (sistem in organizacija študijskega procesa, kreditni sistem, uporaba sodobnih informacijskih tehnologij, samostojni študij, tutorstvo, organizacija praktičnega usposabljanja ipd.);
5. možnosti za vključevanje študijskega programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oziroma vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor;
6. utemeljenost razlik med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb;
7. usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih.
Ocena mora temeljiti na primerjavi predlaganega študijskega programa s tremi priznanimi tujimi programi iz več različnih držav. Tuji programi morajo biti v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma priznani. Svet lahko zahteva dopolnitev primerjave z dodatnimi tujimi programi.
Svet oceni mednarodno primerljivost programa z eno izmed naslednjih ocen: priporoča, ne priporoča.
6. člen
(merila za ocenjevanje študijskih programov)
Pri oblikovanju mnenja (Zvis, člen 49, točka 6) o uvedbi novega študijskega programa visokošolskega zavoda – članice univerze ter pri oblikovanju soglasja k študijskemu programu samostojnega visokošolskega zavoda (Zvis, 32. člen) se upoštevajo naslednja merila:
1. ustreznost raziskovalnih oziroma strokovnih podlag študijskega programa (temeljno oziroma razvojno in aplikativno raziskovanje) ter kadrovskih in materialnih pogojev za njegovo izvedbo;
2. ustreznost formalne ter vsebinske strukturiranosti programa (zlasti strokovna konsistentnost, sodobnost vsebin programa ter skladnost vsebin in ciljev programa);
3. ustreznost načinov in oblik študija ter študijskih virov;
4. ustreznost načinov preverjanja in ocenjevanja znanja ter pogojev za napredovanje in dokončanje študija;
5. ustreznost strokovnega oziroma znanstvenega naslova in ali je pripravljena priloga k diplomi;
6. ustreznost evalvacijskih postopkov programa;
7. ustreznost programa za pridobitev znanja, ki ga potrebuje gospodarstvo oziroma delodajalci, ter možnosti za zaposlitev diplomantov;
8. ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega programa, in predvideni viri,
9. usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih.
Svet ustreznost študijskega programa visokošolskega zavoda sklene z oceno: priporoča oziroma ne priporoča.
7. člen
(sestavine študijskih programov)
Ob upoštevanju zakona (ZVis, 32. do 39., 41., 42., 66. člena) in statuta visokošolskega zavoda, pri reguliranih poklicih pa tudi predpisov EU, študijski program vse­buje:
1. splošne podatke o programu, kot npr.:
– navedba naslova in vrste programa (dodiplomski, podiplomski; program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe; program za izpopolnjevanje ipd.) ter smeri, če jih program ima,
– opredelitev temeljnih ciljev programa,
– opredelitev trajanja programa,
– opredelitev povezanosti z drugimi programi,
– način vključevanja programa v kreditni sistem študija,
– način vključevanja programa v mednarodno sodelovanje oziroma v skupni evropski visokošolski prostor,
– način samoevalviranja programa,
– raziskovalne oziroma strokovne podlage za izvedbo programa (reference visokošolskega zavoda in nosilcev programa),
– kadrovske zahteve za izvedbo programa in predvideni nosilci,
– materialni pogoji za izvedbo programa,
– viri financiranja,
– predviden obseg vpisa v program,
– možnosti zaposlitve diplomantov,
– navedba sestavljalcev programa;
2. podatke o predmetniku, kot npr.:
– število in navedba predmetov (modulov ipd.),
– letno in celotno število ur programa, kreditno ovrednotenje vseh elementov programa, vrsta predmetov glede na njihovo vključenost v strukturo programa: skupni predmeti za celoten program, skupni predmeti za smer, skupine izbirnih predmetov, izbirni predmeti,
– razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija (npr. raziskovalne sestavine, praktične, strokovne, poklicno specifične sestavine ipd.),
– delež prakse v programu, način njene izvedbe ter njeno kreditno ovrednotenje (obvezna navedba pri programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe),
– vertikalna in horizontalna povezanost predmetov programa;
3. okvirne učne načrte predmetov (modulov ipd.), kot npr:
– ime predmeta, urni obseg ter kreditno ovrednotenje, kot sta določena v predmetniku,
– vključenost predmeta v program, smer, letnik,
– cilji in vsebina predmeta,
– temeljni študijski viri,
– materialni pogoji za izvedbo predmeta ipd.;
4. podatke o pogojih za vpis v skladu z zakonom (ZVis, 38. in 41. člen);
5. podatke v zvezi s pogoji za napredovanje po programu (obveznosti štu­dentov in pogoji za napredovanje iz letnika v letnik; pogoji za ponavljanje letnika in podaljševanje statusa študenta; svetovanje in usmerjanje med študijem idr.) oziroma za prehode med programi v skladu z zakonom (ZVis, 39. in 66. člen) in merilih o prehodih, ki jih sprejme svet;
6. podatke o načinih in oblikah izvajanja študija (izredni študij; študij na daljavo; vzporedni, interdisciplinarni, individualni študij idr.) v skladu z zakonom (ZVis, 33., 37., 66. člen);
7. podatke o pogojih za dokončanje študija v skladu z zakonom (ZVis, 32. in 35. člen);
8. navedbo strokovnega oziroma znanstvenega naslova.
III. VLOGE IN POSTOPKI
8. člen
(vloga za pridobitev mnenja o ustanovitvi visokošolskega zavoda)
Vloga za pridobitev mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev viso­košolskega zavoda ob upoštevanju določil 3. člena tega akta vsebuje:
– podatke o predlagatelju in kratko utemeljitev vloge;
– mnenje senata univerze, če gre za ustanavljanje visokošolskega zavoda – članice univerze;
– opredelitev študijskih področij in znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških disciplin, za katere se visokošolski zavod ustanavlja, ter osnutek predvidenih študijskih, znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških programov, načrt vključevanja visokošolskega zavoda v mednarodno sodelovanje in skupni evropski visokošolski prostor (1. točka 3. člena tega akta);
– podatke in dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih, potrebnih za izvedbo programa, in o sposobnosti za oblikovanje senata ter podatke o predvidenem načinu, postopkih in merilih za izvolitve v naziv (2. točka 3. člena in 4. člen tega akta);
– podatke in dokazila (uporabno dovoljenje, ustrezne pogodbe) o tem, kje in kako bodo zagotovljeni ustrezni prostori (tudi laboratoriji, knjižnice ipd.) in oprema za izvedbo predvidenih programov visokošolskega zavoda (3. točka 3. člena tega akta);
– opis predvidenih samoevalvacijskih postopkov visokošolskega zavoda – spremljanje ter ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti dela (4. točka 3. člena tega akta);
– podatke o potrebah v gospodarstvu oziroma drugih dejavnostih in zaposlitvenih možnostih (5. točka 3. člena tega akta);
– oceno finančnih sredstev, potrebnih za ustanovitev in delovanje visokošolskega zavoda, in predvidene vire (6. točka 3. člena tega akta).
9. člen
(vloga za pridobitev mnenja o programih članic univerze oziroma soglasja k programom samostojnih visokošolskih zavodov)
Vloga za pridobitev mnenja oziroma soglasja k programu ob upoštevanju 5., 6. in 7. člena tega akta vsebuje:
– podatke o predlagatelju in kratko utemeljitev vloge;
– soglasje senata univerze k študijskem programu, če je program sprejela članica univerze;
– študijski program s sestavinami iz 7. člena tega akta;
– podatke za oceno študijskega programa z vidika njegove mednarodne primerljivosti in trajanja študija po merilih iz 5. člena tega akta in tri tuje priznane oziroma akreditirane študijske programe iz različnih držav, če gre za regulirane poklice, pa tudi ustrezno direktivo EU;
– podatke o izpolnjenih kadrovskih (reference nosilcev, izvolitve v naziv) in materialnih pogojih (prostori, laboratoriji in knjižnice, oprema ipd.) za izvajanje programa;
– dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo prakse;
– podatki o možnostih zaposlovanja diplomantov; mnenje panožne gospodarske zbornice ali resornega ministrstva, lahko pa tudi drugih relevant­nih združenj delodajalcev o predlaganem študijskem programu, ki je pri študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe obvezno, pri drugih programih pa priporočljivo;
– podatke o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti ter raziskovalnem in strokovnem oziroma umetniškem delu nosilcev;
– oceno finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega programa, in predvidene vire,
– druge podatke o izpolnjevanju meril iz 6. člena tega akta.
Določila tega člena se smiselno upoštevajo pri obravnavanju vlog za oblikovanje soglasja k znanstvenoraziskovalnim in umetniškim pro­gramom visokošolskih zavodov (ZVis, člen 49, tretja točka prvega odstavka).
10. člen
(postopek za oblikovanje mnenja o ustanovitvi visokošolskega zavoda oziroma o novem študijskem programu ter soglasja k programom samostojnih visokošolskih zavodov)
Tajnik sveta (v nadaljnjem besedilu: tajnik) zbira vloge, skupaj s strokovnimi službami ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, preverja njihovo formalno popolnost ter z njimi sproti se­znanja predsednika sveta in predsednike področnih komisij. Če s tem aktom ni določeno drugače, predse­dnik sveta – oziroma po njegovem pooblastilu tajnik – predlagatelja obvesti o ugotovljenih pomanjkljivostih in zahteva dopolnitev vloge.
Če predlagatelj ne dopolni vloge v roku, določenem za dopolnitev, se šteje, da vloga ni bila vložena. Svet vlogo zavrže s sklepom.
Predsednik sveta po prejemu formalno popolne vloge z njo pisno seznani predsednike področnih komisij sveta, da začnejo njihovo obravnavo. Kolegij predsednika sveta lahko določi, da pri obravnavi vloge na pristojni komisiji enakopravno sodelujejo tudi predsednik ali člani drugih komisij, še zlasti, kadar se obravnavajo interdisciplinarna vprašanja, lahko pa odloči tudi, da vlogo obravnavajo še druge zainteresirane komisije.
Komisija ali član sveta lahko predlaga svetu imenovanje neodvisne 3 do 5-članske ekspertne skupine. Svet imenuje eksperte s sklepom, v katerem opredeli njihove naloge in roke, do katerih jih morajo opraviti.
Komisija lahko po lastnem preudarku ali na pobudo članov ekspertne skupine svetu predlaga, da od predlagatelja zahteva vsebinsko dopolnitev vloge; ta mora biti natančno opredeljena. Dopolnjeno vlogo komisija obravnava pono­vno, vendar ne več kot enkrat.
Komisija na svoji seji obravnava vse zbrano gradivo ter ob upoštevanju tega akta in drugih meril oziroma sklepov, ki jih je sprejel svet, vlogo oceni, oceno z utemeljitvijo pa skupaj s predlogom sklepa na predpisanem obrazcu posreduje svetu v dokončno odločitev.
Svet v dveh mesecih po prejemu formalno in vsebinsko popolne vloge oblikuje in sprejme dokončno mnenje oz. soglasje k vlogi. V njem navede eno izmed naslednjih ocen: priporoča, ne priporoča. Negativno mnenje oziroma soglasje opisno utemelji.
Svet z mnenji in soglasji k študijskim programom prek ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, seznani Vlado RS pred izdajo soglasja k vsakoletnemu razpisu za vpis v dodiplomske in podiplomske študijske programe javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodov.
11. člen
(obrazci za vloge)
Vloge iz 8. in 9. člena predlagatelji pripravijo tako, da izpolnijo standardizirane obrazce ter jim dodajo dokumentacijo in druge priloge. Predlagatelji jih dobijo pri tajniku sveta ter na spletnih straneh sveta.
12. člen
(manjše spremembe študijskih programov ter spremembe, ki se ne ocenjujejo)
Kadar predlagatelj v vlogi za pridobitev mnenja oziroma soglasja iz 9. člena tega akta navaja in dokumentira le spremembo posamezne sestavine veljavnega študijskega programa, se mnenje oziroma soglasje lahko nanaša samo na sestavino, ki se spreminja.
Če gre za manjše spremembe študijskih programov, kot so spremembe imen predmetov ter uvedba novih ali opustitev starih izbirnih predmetov, in kolegij predsednika sveta nanje nima pripomb, jih svet na seji lahko sprejme brez poprejšnje obravnave v komisijah.
Za spremembe tistih sestavin v veljavnih študijskih programih, ki niso navedene kot obvezne po zakonu o visokem šolstvu oziroma statutih univerz in visokošolskih zavodov, ni potreben postopek ocenjevanja na svetu; njihov sprejem se konča skladno s statutom univerze oziroma visokošolskega zavoda. Te spremembe so:
– vsebina učnih načrtov,
– seznam študijske literature,
– spremembe habilitiranih nosilcev predmetov.
13. člen
(drugi postopki)
Določila 10. člena tega akta se smiselno uporabljajo tudi v drugih postopkih, ki jih vodi svet.
IV. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
14. člen
(prenehanje veljavnosti)
Postopki, ki so se na svetu začeli pred uveljavitvijo tega akta, se končajo ob upoštevanju določil iz meril in postopkov za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov (Uradni list RS, št. 29/94).
15. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega akta prenehajo veljati določbe meril in postopkov za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov, ki jih je sprejel Svet za visoko šolstvo RS 20. maja 1994 (Uradni list RS, št. 29/94), razen za postopke iz prejšnjega člena tega akta.
16. člen
(veljavnost)
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 604-03-247/2002
Ljubljana, dne 13. decembra 2002.
Prof. dr. Andreja Kocijančič l. r.
Predsednica
Sveta za visoko šolstvo
Republike Slovenije