Uradni list

Številka 106
Uradni list RS, št. 106/2002 z dne 6. 12. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 106/2002 z dne 6. 12. 2002

Kazalo

5273. Odlok o ureditvenem načrtu "Družbeni dom", stran 12484.

Na podlagi 18. in 84. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je Občinski svet občine Grosuplje na 42. redni seji dne 30. 10. 2002 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu »Družbeni dom«
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt »Družbeni dom«.
Odlok o ureditvenem načrtu »Družbeni dom« je bil narejen z upoštevanjem usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje (odlok 352-36/96, Uradni list RS, št. 3/97, 57/98, 70/98 in 21/01), ki vsebujejo tudi programsko zasnovo za obravnavano območje.
Ureditveni načrt je izdelalo podjetje BD projektiranje d.o.o. pod št. 01/02-UN novembra 2002. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.
II. UVOD
2. člen
Opis območja urejanja
Območje obravnave leži v centru Grosupljega, ob jugovzhodni strani križišča Taborske in Adamičeve ceste. Zajema območje Družbenega doma in obstoječega parka. Celotna površina meri 2.125 m2, od tega je za gradnjo primernih 662 m2.
Meja območja poteka po robu pločnika cestišča parcelne št. 2225/1, zavije proti vzhodu in prečka parceli št. 1270/6 in 1270/7, poteka po severnem robu parcele 1270/3, južnem robu parcele 1270/4, prečka parcelo 1274/11 in 1274/2, kjer zavije proti severu in poteka po zahodnem robu parcel 1274/14 in 1270/12, kjer zavije proti vzhodu, prečka parceli 1270/12 in 2225/1 do roba pločnika na parceli 2217, kjer se združi z izhodiščno točko. Vse parcele so v k.o. Grosuplje – naselje.
V območje ureditvenega načrta so vključene naslednje parcele (vse iz k.o. Grosuplje-naselje): 2225/1 (del), 1270/12 (del), 1270/1, 1274/2 (del), 1270/4, 1270/5, 1274/11(del), 1270/7 (del) in 1270/6 (del).
3. člen
Namembnost prostora
Ureditveni načrt »Družbeni dom« obravnava segment »upravnega trikotnika« ob križišču Taborske ceste z Adamičevo. V območje tega ureditvenega načrta je zajeta nova upravno-poslovna stavba na mestu sedanjega Družbenega doma ter rekonstrukcija obstoječega parka. Rešitev uvoza za motorna vozila in parkirišča za novi upravno-poslovni objekt, kakor tudi nekatere rešitve v zvezi s komunalnim opremljanjem tega območja, so opredeljeni v ureditvenem načrtu »Upravni trikotnik«.
4. člen
Način izvajanja ureditvenega načrta
Območje »upravnega trikotnika«, tj. predel med Adamičevo, Taborsko in Kolodvorsko cesto, predstavlja zaključeno celoto, zato je ureditveni načrt »Družbeni dom« in ureditveni načrt »Upravni trikotnik« treba obravnavati kot enoten prostorsko izvedbeni načrt, ki je na dva dela razdeljen samo formalno.
5. člen
Planske in strokovne podlage za ureditveni načrt
Veljavni občinski prostorski planski akt za obravnavano območje so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje (odlok 352-36/96, Uradni list RS, št. 3/97, 57/98, 70/98 in 21/01), ki vsebujejo tudi programsko zasnovo za obravnavano območje.
V tej programski zasnovi je predvideno, da se za obravnavano območje pripravi ureditveni načrt pod naslednjimi pogoji:
– program: nadzidava Družbenega doma, javna zgradba s trgovsko, uslužnostno dejavnostjo v pritličju in poslovno-upravno dejavnostjo ter galerijo v nadstropjih; ureditev parkirnih mest in primerne zunanje zelene ureditve,
– obvezna izhodišča: območje med Adamičevo, Taborsko in Kolodvorsko cesto je prednostno namenjeno ureditvi poslovnih in upravnih prostorov; gabarit ne sme bistveno poslabšati osvetljenosti prostorov v bližnjem stanovanjskem bloku; pozornost je treba nameniti oblikovanju in umestitvi objekta, saj gre za zelo izpostavljeno in upadljivo lokacijo.
Do sprejetja ureditvenega načrta pa za to območje veljajo prostorski ureditveni pogoji za planski celoti I/1 Šmarje – Sap in I/2 Grosuplje, Uradni list RS, št. 15/98.
Za ureditveni načrt »Družbeni dom« so bile pripravljene tudi posebne strokovne podlage z naslovom strokovne podlage in idejna zasnova za ureditvena načrta »Upravni trikotnik« in »Družbeni dom« (BD Projektiranje, marec 2002).
6. člen
Izhodišče za izdelavo ureditvenega načrta
Idejna zasnova za predel »upravnega trikotnika«, katere del obravnava ta ureditveni načrt, je ob upoštevanju določil občinskega prostorskega plana, nastala na osnovi vseh predhodnih dokumentov in dogovorov med zainteresiranimi za ta predel mesta (strokovnih podlag za ureditvena načrta »Upravni trikotnik« in »Družbeni dom«, predlogov in pripomb z javne razgrnitve osnutka ureditvenega načrta »Upravni trikotnik«, predlogov potencialnih investitorjev, itd.). Idejna zasnova predstavlja rešitev za naslednje naloge in omejitve:
– osrednja vloga obravnavane lokacije v mestnem urbanem kontekstu,
– prevladujoči upravno-poslovni program za objekte na tem območju,
– velike potrebe po parkirnih površinah za vse možne programe na območju,
– možnost fazne izgradnje in urejanja,
– kvaliteten ambient z drevoredom na Kolodvorski in zato želja, da se ohrani miren značaj te ulice s pomočjo prometne razbremenitve,
– dokaj velik nagib terena, ki pada od Adamičeve proti križišču Kolodvorske in Taborske ceste,
– osončenost in požarni odmiki,
– dostopi za invalide in intervencijska vozila.
7. člen
Koncept urejanja
Osnovna izhodišča za urejanje predela med Adamičevo, Taborsko in Kolodvorsko cesto so:
– oblikovna in funkcionalna zasnova objektov in zunanjih ureditev mora ustrezati osrednji vlogi obravnavane lokacije v celotni mestni sliki in dajati vtis reprezentančnosti,
– izvedba dveh vzporednih nizov upravno poslovnih stavb s parkirno hiše med obema nizoma; objekte v nizu ob Kolodvorski je mogoče graditi ločeno drug od drugega (ob upoštevanju požarne varnosti) ali pa jih med seboj združevati,
– zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest za programe v območju med Adamičevo, Taborsko in Kolodvorsko cesto v okviru najmanj dvonivojske podzemne parkirne hiše z možnostjo parkiranja tudi v parterju (streha garaže). Parkirna hiša se izvede v osrednjem delu »upravnega trikotnika«,
– izvedba glavnega dostopa za motorni promet z Adamičeve ceste,
– izvedba parkovnih ureditev v vogalih »upravnega trikotnika«,
– možnost ureditve »upravnega trikotnika« v dveh funkcionalno in oblikovno zaključenih fazah, posamezni objekti znotraj obeh faz pa se lahko izvajajo ločeno,
– upoštevanje intervencijskih dostopov, požarne varnosti, osončenosti in dostopov za invalide.
III. POGOJI ZA GRADNJO OBJEKTOV TER UREDITEV ZUNANJIH POVRŠIN
8. člen
Splošno
Pogoji se nanašajo na objekt (upravno-poslovna stavba A), ki je predviden na mestu sedanjega Družbenega doma, zunanjo ureditev okrog nove stavbe in park ob križišču Taborske in Adamičeve, kar je prikazano na grafičnih prilogah ureditvenega načrta: ureditvena situacija-prva faza, ureditvena situacija-zadnja faza, Parkirna hiša-prvi nivo-prva faza in Parkirna hiša-prvi nivo-zadnja faza.
9. člen
Upravno-poslovna stavba A
namembnost:
– osrednja namembnost je upravna spremljajoče pa trgovska, storitvena, kongresna,
– primerni programi so: prostori upravnih organov, različne pisarne, biroji, večnamenska dvorana za prireditve in sestanke občanov, manjše trgovine, manjši gostinski lokal, fotokopirnica, ipd. Pri storitvenih dejavnostih so nesprejemljive vse tiste, ki povzročajo hrup ali druga onesnaženja in ne ustvarjajo kvalitetnega urbanega ambienta,
gradbeni in oblikovalski pogoji:
– vsi objekti v ureditvenih načrtih »Družbeni dom« in »Upravni trikotnik« morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni,
– upravno-poslovna stavba A mora biti zgrajena znotraj tlorisne površine, ki je v ureditveni situaciji predvidena za to stavbo (bruto tlorisna površina pri 100% zasedenosti vrisanih tlorisnih dimenzij znaša 662 m2). Novi objekt mora zasesti najmanj 80% tlorisne površine namenjene za ta objekt. Najmanj 70% fasade objekta mora slediti zunanjim robovom omenjene tlorisne površine,
– kota pritličja je +335 m,
– višina objekta: pri večnamenski dvorani je dovoljena svetla višina ca. 5 m, oziroma višina tako imenovanega visokega pritličja. Za preostali del stavbe z upravno poslovnim programom je možna višina od P+3 do P+4, kar pomeni, da ima lahko objekt pri 100% zasedenosti v ureditveni situaciji predvidene tlorisne površine pri višini P+3 2324 m2, pri višini P+4 pa 2824 m2 bruto tlorisne površine (brez kleti),
– odmik objekta od obstoječih in na novo zgrajenih mora biti takšen, da zadošča sanitarno-higienskim in požarno-varstvenim pogojem. V primeru, da je razdalja med posameznima objektoma manj kot 8 m, je potrebno izvesti protipožarne zidove ali druge ustrezne protipožarne tehnične rešitve. Objekt v tem ureditvenem načrtu se lahko stikuje z novim objektom, predvidenim na mestu obstoječe stavbe sodišča v ureditvenem načrtu »Upravni trikotnik« (upravno-poslovna stavba B) in z njim v gradbeno tehničnem in oblikovnem smislu predstavlja zaključeno celoto,
– fasade: fasadi, ki gledata proti Taborski cesti in proti parku ob križišču Taborske z Adamičevo cesto, morata biti oblikovani kot glavni,
– strešine objekta naj bodo ravne, ali enokapne z naklonom do 15°. Možna je tudi kombinacija obojega,
– arhitekturna rešitev objekta mora biti potrjena s strani Občine Grosuplje.
10. člen
Zunanje površine
– park ob križišču Taborske in Adamičeve se ohrani in uredi v smislu poravnave terena (prilagojenem višinskim kotam obodnih cest in ploščadi pred stavbama A in B), zasaditve dodatnega drevja in grmovnic ter predvsem ustreznega vzdrževanja travnatih površin in zasaditev. Za ureditev parka mora biti pripravljen primeren načrt, ki mora biti potrjen s strani Občine Grosuplje. Pri ureditvi parka morajo prevladovati zelene površine,
– nivo terena v obravnavanem območju ne sme biti nižji od javnih cest na katere meji in mora upoštevati višinske kote označene v grafičnem delu ureditvenega načrta,
– odprte površine vzdolž glavnih fasad upravno-poslovne stavbe A se uredijo kot reprezentačne površine namenjene pešcem,
– vsi višinski prehodi v nivoju terena morajo biti opremljeni z rampami za invalide.
IV. IDEJNE REŠITVE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA, KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA IN OMREŽJA ZVEZ
11. člen
Prometna infrastruktura
Glavni dostop za motorni promet je predviden z Adamičeve ceste (RIII-646) in je obravnavan v okviru ureditvenega načrta »Upravni trikotnik«. Ker je za celotni kompleks predviden en uvoz, kateri bo prometno obremenjen, je smiselno predvideti pas za levo zavijanje na Adamičevi cesti. Ta uvoz pomeni obenem tudi dostop za intervencijska vozila. Drugi dostop za intervencijska vozila pa je možen s Taborske ceste, direktno pred glavni vhod upravno-poslovne stavbe A ter prek zelenice do fasade, ki gleda v park. Na ta način je mogoč dostop do vseh stranic objekta, zato ni potrebno zagotavljati dodatnih požarnih poti.
Investitor upravno-poslovne stavbe A je dolžan poskrbeti za zadostno število parkirišč za potrebe dejavnosti v objektu. Rešitev parkirišč za ta objekt vsebuje ureditveni načrt »Upravni trikotnik« – parkirna mesta se razen v parterju (oziroma na strehi podzemne garaže) uredijo v podzemni parkirni hiši. Pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti.
Dostava blaga za trgovski program in podobno se vrši prek osrednjega parkirišča obravnavanega v ureditvenem načrtu »Upravni trikotnik«.
Vse notranje cestne povezave in javne površine, ki so predmet ureditvenega načrta »Upravni trikotnik«, je potrebno projektirati tako, da je urejeno odvodnjavanje preko lovilcev olj. Vsa horizontalna in vertikalna signalizacija in prometna oprema mora biti skladna z novim zakonom. Pri pločnikih je potrebno izvajati rampe za vožnjo invalidskih vozičkov.
Pri projektiranju cestnega omrežja se upošteva zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) ter pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81).
12. člen
Komunalna infrastruktura
Vodovod
Obravnavano območje, ki se nahaja v centralnem delu Grosuplja, je s pitno vodo oskrbljeno iz PVC cevovoda preseka 100 mm, ki poteka ob južni strani Adamičeve ceste. Iz prej omenjenega vodovoda se na zahodni strani objekta Kolodvorska 2 odcepi PE cevovod preseka 90 mm, ki poteka preko makadamskega parkirišča, delno preko parka in napaja objekte ob Taborski cesti. Cevovod bo tangiran z izgradnjo podzemnih garaž in ga je potrebno prestaviti, kar je predmet ureditvenega načrta »Upravni trikotnik«. Gradnja upravno-poslovne stavbe ne bo tangirala obstoječega vodovodnega sistema, obstoječe hidrantno omrežje pa zadostuje požarnovarnostnim zahtevam.
Priključitev na javno vodovodno omrežje se izvede iz Kolodvorske ulice, vzporedno z kanalizacijskim priključkom. S tem je predvideno tudi napajanje objekta Taborska 3 in obravnavanega upravno poslovnega objekta. Rešitev omogoča opustitev obstoječega cevovoda iz PE cevi, ki sedaj poteka po parku oziroma po območju načrtovane garažne hiše.
Pri dimenzioniranju cevovoda se naj predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode. Za kompleks se upošteva en požar istočasno. Pri projektiranju se upošteva pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/s.
Pri projektiranju se še upoštevajo:
določila 12. člena odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 5/97) in
določila 10. člena odloka o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 29/91).
Kanalizacija
Območje celotnega naselja Grosuplje je oskrbljeno s centralnim kanalizacijskim sistemom mešanega tipa z odvodom odpadnih komunalnih in meteornih voda na centralno čistilno napravo, kjer se izvaja mehansko in biološko čiščenje.
Za obravnavano območje je predviden ločen sistem odvajanja odpadnih komunalnih in meteornih vod. Predvidena kanalizacija za odvod komunalnih odpadnih voda se priključuje na javno kanalizacijo, ki poteka od križišča Taborske in Kolodvorske ulice proti zahodu, ob severni strani železniške proge. Meteorne odpadne vode se odvodnjavajo po predvideni meteorni kanalizaciji vzporedno s kanalizacijo za odvod odpadnik komunalnih voda do križišča Taborske in Trubarjeve ceste, kjer se v nadaljevanju predvideva izgradnja kanala pod železniško progo do potoka južno od poslovnega centra Beta Grosuplje.
Za izvedbo kanalizacije obravnavanega območja je potrebno izvesti PGD, PZI projektno dokumentacijo. Vsa projektirana kanalizacija mora biti usklajena z osnovnim hidravličnim preračunom kanalizacije Grosuplje, ki je na voljo pri upravljavcu.
Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno. Pri dejavnostih, pri katerih se pojavljajo obremenjene odpadne komunalne vode, se morajo predhodno dodatno obdelati tako, da je možna kontrola pred izpustom v javno kanalizacijo. Kvaliteta odpadne vode v javno kanalizacijo mora ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, Uradni list RS, št. 32/93.
Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se izvede preko lovilcev olj. Cestna kanalizacija se izvede v okviru cest. Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije Ljubljana, Hidrometeorološke postaje Grosuplje za opazovalno obdobje 6 let. Pri izračunu količine odpadne vode se upošteva koeficiente odtoka za odvod odpadne vode iz površin, parkov in vrtov (Jože Kolar, 1983).
Pri projektiranju se upošteva:
Odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 43-14/11-1986) in odlok o čiščenju in odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 15/98).
Ogrevanje
Ob Adamičevi cesti in Kolodvorski ulici poteka obstoječ povezovalni toplovod, ki omogoča oskrbo s toplotno energijo obravnavnega kompleksa. Objekt se priključi na že izveden odcep, ki se nahaja na severozahodnem vogalu obstoječe upravne stavbe ZZZS in Davčne uprave na katerega se priključi preko priključnega cevovoda, indirektne postaje in dela primarnega cevovoda. V objektu se izvede indirektna toplotna postaja, kjer se vgradijo ločene meritve porabe. Instalacije morajo biti ločeno izvedene.
Sistem bo obratoval pod tlačnim režimom do PN 16 barov preko indirektnih toplotnih postaj, grajenih po standardih DIN 4747, 4751-2 in dela primarnega cevovoda. Ostale pogoje projektiranja in priključevanja se upošteva po sprejetih normativnih aktih občine in tehnične regulative s tega področja.
Pred izvedbo je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo PGD, PZI. Le-ta mora biti izvedena skladno z določili pravilnika in ostalih predpisov s področja energetike.
Pri projektiranju se upošteva:
– določila odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo na območju Občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 1/89), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo na območju Občine Grosuplje in tehničnega pravilnika o določitvi pogojev za dobavo in odjem toplotne energije in spremembe in dopolnitve pravilnika o določitvi pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz skupne kotlovnice v Grosupljem.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja z ureditvenim načrtom Upravni trikotnik in redno odvažajo na komunalno deponijo v Špajo dolino. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. Odpadna olja kot posebni odpadki s številko 54102 se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka se mora voditi posebna evidenca.
13. člen
Energetska infrastruktura
Visoko napetostni, nizkonapetostni razvod in trafo postaja
Na obravnavanem področju so obstoječi 20 kV in 0,4 kV električni kablovodi in trafo postaja. Sama gradnja in ureditev bo tangirala obstoječe nizkonapetostno omrežje.
Za izvedbo zaščite oziroma prestavitve se izvede nova kabelska kanalizacija. Predvidena je tudi prestavitev trafo postaje na novo lokacijo v klet predvidenega objekta zaradi predvidene nove interne ceste. Do nove trafo postaje je možen dostop po dovozni rampi skozi garažo. Skladno s pogoji upravljalca elektroomrežja se uredijo vse prevezave obstoječih elektro vodov do nove TP. Prestavitev TP in gradnja nove elektrokabelske kanalizacije je razvidna iz zbirne situacije komunalnih vodov.
Predvidena poraba energije bo definirana po pridobitvi podrobnejših programov posameznih investitorjev. Vsi električni vodi so predvideni v kabelski kanalizaciji. Za objekt se predvidi odvzemno mesto in samostojno merilno mesto. Cevi elektrokabelske kanalizacije se pri prehodih pod cestiščem obbetonirajo s pustim betonom. Jaške se projektira na maksimalno razdaljo 45 m, priporočljiva medsebojna oddaljenost je 40 m. Minimalni odmik od sosednjih komunalnih vodov in naprav je 1 m v horizontalnem gabaritu, odvisno od vrste komunalnega voda, ki ga križamo. Pri križanju s cevovodom je potrebno 1m levo in desno od mesta križanja kabel zaščititi s PVC cevjo. Kabel polagamo v globino 0,80 m. Za mehansko zaščito se uporabljajo plastični ščitniki GAL. Za vizualno zaščito se uporabljajo plastični trakovi z napisom “POZOR ELEKTRIČNI KABEL” in smerni kamni z oznako “EK” postavljeni po detajlu vgradnje.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se načrtuje celostno znotraj območij ureditvenih načrtov Družbeni dom in Upravni trikotnik. Ob poteh in na zelenih površinah so predvidene svetilke velikosti 0,6 m na parkiriščih pa varčne svetilke na drogovih velikosti 4-5 m. Pri razporedu naj bodo upoštevane potrebe po osvetljenosti posameznih lokacij ter velikost in zahtevnost površine, ki se osvetljuje. Drog s svetilko predstavlja pomemben urban element, ki oblikuje podobo okolja zato naj se predvidijo svetilke visokega estetskega videza z dobrimi svetlobnimi karakteristikami.
Ničenje in ozemljitev
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
14. člen
TK omrežje
Na območju obravnavanega ureditvenega načrta ni obstoječih TK vodov ali naprav znotraj kompleksa. Tangiran bo vod ob Taborski cesti v času izvedbe zunanjih ureditev. Nezaščitene vode se uvleče v PVC cevi 110 ter se jih pod utrjenimi površinami obbetonira.
Konkretne pogoje h gradnji bodo navedeni v soglasju ob predložitvi projektov. Priključitev objekta je nakazana, natančno pa se določi v fazi PGD, PZI projektiranja glavnega objekta.
Pred začetkom gradnje se obstoječi vodi zakoličijo s strani upravljalca Telekoma Slovenije, PE Ljubljana, pri čemer se pred začetkom gradnje in po končani gradnji pregleda prehodnost cevi telefonske kabelske kanalizacije. Po končani gradnji morajo biti pokrovi jaškov v nivoju terena in dostopni. Predvidene gradnje ne smejo ovirati koridorja širitve TK omrežja. Stroški bremenijo investitorja.
V. UKREPI ZA VAROVANJE NARAVNIH IN USTVARJENIH VREDNOT ČLOVEKOVEGA OKOLJA
15. člen
Rešitve v zvezi z varovanjem in urejanjem naravne in kulturne dediščine in krajinskih značilnosti
Varovanje naravne in kulturne dediščine:
V območju Ureditvenega načrta »Družbeni dom« ni evidentiranih enot naravne in kulturne dediščine.
Varovanje krajinskih značilnosti:
Obravnavani predel se nahaja v strogem centru Grosupljega in ima izrazito mestni značaj, zato naravnih elementov krajine ni več zaznati. Tako obstoječe, kakor tudi predvidene zelene površine spadajo v kontekst urbaniziranih parkovnih površin in zelenic.
VI. USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
16. člen
Splošno
Program, ki se na območju obravnave uvaja, ne predvideva bistveno večjih obremenitev okolja od obstoječih – zaradi načrtovane izgradnje novih upravno-poslovnih objektov se bo na območju povečal motorni promet – predvsem potreba po parkiriščih, ki pa se bodo urejala v podzemni garažni hiši, obravnavani v ureditvenem načrtu »Upravni trikotnik«.
17. člen
Varstvo pred hrupom
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
18. člen
Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
Investitor je dolžan takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
19. člen
Varstvo plodne zemlje
Investitorji morajo plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice, ipd.).
20. člen
Varstvo vegetacije
Obstoječe zelenice se uredijo v smislu mestnih parkovnih in zelenih površin.
21. člen
Varstvo voda
Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št.35/96).
22. člen
Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Omogočen je dostop do objekta z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
23. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju dozidave in gradnje novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
V območju urejanja tega ureditvenega načrta ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94). Za zaposlene v novozgrajenih objektih bodo zadoščala javna zaklonišča.
VII. UKREPI ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
24. člen
V območju urejanja tega ureditvenega načrta ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
Sočasno z gradnjo objekta iz tega ureditvenega načrta, je potrebno upoštevati rešitve, ki se nanašajo na prometno ureditev in so obravnavane v ureditvenem načrtu »Upravni trikotnik«. Poleg prometne ureditve je potrebno istočasno z gradnjo upravno-poslovne stavbe A izvesti vso preostalo javno infrastrukturo, ki je potrebna za normalno delovanje objekta in je obravnavana v ureditvenih načrtih »Družbeni dom« in »Upravni trikotnik«. Obratovanje objekta pred prometno in komunalno opremo območja in priključitvijo na čistilno napravo ni dovoljeno.
IX. FAZE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
25. člen
Ta ureditveni načrt obsega eno samo fazo izvedbe, v kateri se zgradi nova upravno-poslovna stavba na mestu sedanjega Družbenega doma, uredijo zunanje površine okrog tega objekta ter rekonstruira obstoječi park. Istočasno z izvedbo tega ureditvenega načrta je potrebno izvesti tudi prvo fazo iz Ureditvenega načrta »Upravni trikotnik«.
X. ODSTOPANJA
26. člen
Odstopanja od določil tega dokumenta so možna v primeru dimenzij +- 10%. Kolikor se v procesu nadaljnjega načrtovanja izkaže, da so potrebna večja odstopanja od dovoljenih, je treba izvesti dodatne prostorske preveritve, izdelano gradivo pa skupaj z ostalimi dokazili o upravičenosti odstopanj (predvsem tehnični načrti) predložiti Uradu za prostor Občine Grosuplje in pridobiti soglasje Občinskega sveta občine Grosuplje k takšni rešitvi. Odstopanja pa ne smejo biti tolikšna, da je zaradi njih potrebno spreminjati koncept ureditve obravnavanega območja (7. člen).
XI. KONČNE DOLOČBE
27. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega dokumenta opravlja pristojni inšpektorat.
28. člen
Dokument je stalno na vpogled na Občini Grosuplje.
29. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35005-4/98
Grosuplje, dne 30. oktobra 2002.
Župan
Občine Grosuplje
Janez Lesjak l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti