Uradni list

Številka 99
Uradni list RS, št. 99/2002 z dne 21. 11. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 99/2002 z dne 21. 11. 2002

Kazalo

4965. Uredba o sejninah in drugih stroških v javnih skladih, stran 10773.

Na podlagi 17. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o sejninah in drugih stroških v javnih skladih
TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa način izračuna višine sejnine, določitev drugih stroškov, do povračila katerih je upravičen vsak član nadzornega sveta javnega sklada (v nadaljevanju: član) in postopek za izplačilo sejnine in povračila stroškov.
2. člen
Sejnina je plačilo za opravljeno delo člana v nadzornem svetu javnega sklada.
Drugi stroški so izdatki, ki jih je imel član v zvezi z delom nadzornega sveta, za katere lahko zahteva povračilo v skladu z določbami te uredbe.
SEJNINA
3. člen
Sejnina je sestavljena iz stalnega in spremenljivega dela ter nagrade za uspešnost. Vsota vseh delov predstavlja polno višino redne sejnine (v nadaljevanju: redna sejnina).
Stalni del sejnine predstavlja predvsem plačilo za pripravo na vsebino dela in poznavanje pravnih določb, ki se nanašajo na poslovanje javnega sklada.
Spremenljivi del sejnine predstavlja predvsem plačilo za nadzor nad premoženjem in poslovanjem javnega sklada.
Nagrada za uspešnost predstavlja plačilo za povečanje realne vrednosti naložbe ustanovitelja v javni sklad.
4. člen
Stalni del sejnine znaša 8.500 SIT.
5. člen
Spremenljivi del sejnine se izračuna po enačbi:
                                 SP = (a * PBV + b) + RZU
pri čemer pomenijo:
SP     – spremenljivi del sejnine
a      – koeficient
b      – korekturni člen
PBV    – povprečna bilančna vsota javnega sklada v preteklem poslovnem letu
         izražena v milijonih SIT (oziroma pomnožena z 10(na -6))
RZU    – sredstva, ki jih je javni sklad razdelil upravičencem za namen, za
         katerega je ustanovljen (dejansko izplačana sredstva) v preteklem
         poslovnem letu izražena v milijonih SIT (oziroma pomnožena z 10(na -6))
in velja naslednje:
---------------------------------------------------------------------------
če znaša povprečna bilančna vsota javnega sklada        a =   b =
---------------------------------------------------------------------------
                       do 2 milijard SIT (PBV=2.000)    0     1.000
nad 2 milijardama SIT  do 40 milijard SIT (PBV=40.000)  0,5   0
(PBV=2.000)
nad 40 milijard SIT                                     0,02  20.000
(PBV=40.000)
---------------------------------------------------------------------------
---------------------------------------------------------------------------
če znašajo razdeljena sredstva upravičencem                RZU =
---------------------------------------------------------------------------
                        0 SIT                                             0
nad 0 SIT               do 1 milijarde SIT                            1.000
nad 1 milijardo SIT                         razdeljena sredstva * 10(na -6)
---------------------------------------------------------------------------
Podatki za izračun izhajajo iz poslovnega poročila za preteklo poslovno leto, na katerega je ustanovitelj podal soglasje. Povprečna bilančna vsota je aritmetična sredina bilančne vsote otvoritvene bilance preteklega leta oziroma zaključne bilance predpreteklega leta in zaključne bilance preteklega leta.
Če gre za prvo leto poslovanja javnega sklada, se podatki o povprečni bilančni vsoti in razdeljenih in izplačanih sredstvih nanašajo na prvo poslovno leto. V tem primeru podatki za izračun izhajajo iz finančnega načrta javnega sklada za prvo poslovno leto, na katerega je ustanovitelj podal soglasje.
6. člen
Nagrada za uspešnost znaša ±2.500 SIT. Če je javni sklad v preteklem poslovnem letu realno povečal vrednost naložbe ustanovitelja v javni sklad, je nagrada za uspešnost pozitivna, v nasprotnem primeru je negativna. V prvem letu poslovanja javnega sklada znaša nagrada za uspešnost 0 SIT. Vrednost naložbe ustanovitelja v javni sklad se izračuna tako, da se od vseh obveznosti do virov sredstev javnega sklada odštejejo tuji viri.
7. člen
V primeru javnega finančnega sklada, ustanovljenega za druge namene, določene z zakonom, pri katerem je vsebina dela javnega sklada taka, da ne narekuje povečevanja bilančne vsote oziroma naložbe ustanovitelja v javni sklad, ampak predvsem izterjavo premoženja ter razdelitev le-tega upravičencem, se določbe od 3. do 6. člena te uredbe uporabljajo le smiselno. V tem primeru Vlada Republike Slovenije odloči o višini redne sejnine na predlog pristojnega ministra, kateremu mora biti priloženo mnenje uprave.
V primeru javnega nepremičninskega sklada, ustanovljenega zgolj za namen poslovanja z nepremičninami in ki ne razdeljuje sredstev upravičencem, sme ustanovitelj s svojim sklepom ob obravnavi letnega poročila članom nadzornega sveta določiti posebno nagrado za izid poslovanja, vendar največ v višini 5% le-tega za vse člane nadzornega sveta skupaj. Posebna nagrada se članom nadzornega sveta razdeli v enakih delih in v enkratnem znesku.
8. člen
Redna sejnina, izračunana v skladu s členi od 3. do 6. te uredbe, se korigira tako, da se zaokroži na 1.000 SIT navzgor ali navzdol. Višino redne sejnine, ki se izplačuje članom nadzornega sveta v tekočem letu, določi ustanovitelj s svojim sklepom po sprejemu letnega poročila javnega sklada. Do določitve redne sejnine za tekoče leto se izplačuje akontacija sejnine. Po pridobitvi sklepa ustanovitelja o novi višini redne sejnine se naredi obračun. Razlika po obračunu se izplača oziroma odbije ob prvem naslednjem izplačilu sejnine.
9. člen
Član je upravičen do prejema sejnine, če je sodeloval pri delu nadzornega sveta na:
– redni seji – v višini, ki je enaka redni sejnini, za vsako udeležbo seje,
– izredni seji – v višini, ki je enaka 110% redne sejnine, za vsako udeležbo seje,
– korespondenčni seji – v višini, ki je enaka 80% redne sejnine, za vsako udeležbo seje,
– posebni nalogi, ki se mora opraviti po sklepu nadzornega sveta ali ustanovitelja – v višini, ki je enaka 50% redne sejnine, potem ko je naloga opravljena.
Predsednik nadzornega sveta je za udeležbo na sejah upravičen do povečanja sejnine, ki velja za člane in je opredeljena v 1., 2., in 3. alinei prejšnjega odstavka, za 1,20-krat. Če je zaradi odsotnosti predsednika sejo nadzornega sveta vodil drug član nadzornega sveta, je ta upravičen do povečanja sejnine v enaki višini, kot bi jo prejel predsednik, če bi sejo vodil.
Vodja delovne skupine, ki je imenovana, da opravi posebno nalogo, je upravičen do povečanja sejnine, ki velja za člane in je opredeljena v četrti alinei prvega odstavka tega člena, za 1,20-krat.
DOLOČITEV DRUGIH STROŠKOV
10. člen
Drugi stroški, katerih povračila lahko član zahteva, so:
– dnevnica,
– prevozni stroški in
– stroški za prenočišče.
Član ni upravičen do povračila stroškov, če mu jih povrne že njegov delodajalec.
11. člen
Dnevnica je nadomestilo za prehrano, do katerega je upravičen član, če delo nadzornega sveta poteka neprekinjeno več kot 6 ur in pri tem delu prehrana ni zagotovljena. Višina dnevnice je enaka višini dnevnice za službeno potovanje, ki jo določa zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (Uradni list RS, št. 87/97, 9/98 in 48/01).
12. člen
Prevozni stroški so izdatki, ki jih ima član, če mora zaradi dela v nadzornem svetu potovati v drug kraj, pri čemer lahko zahteva povračilo za:
– kilometrino in/ali
– dejanske stroške.
Za potovanje v drug kraj se šteje, če je delo nadzornega sveta v drugem kraju kot je sedež organizacije, kjer je član zaposlen, ali stalno oziroma začasno prebivališče člana.
Kilometrina je povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila in je enaka višini kilometrine, ki jo določa zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. Član je upravičen do izplačila kilometrine največ do razdalje med krajem, kjer se je opravilo delo nadzornega sveta, in krajem, kjer ima stalno oziroma začasno prebivališče. Član je upravičen do kilometrine v obe smeri potovanja.
Član lahko zahteva povračilo za dejanske stroške prevoza na podlagi dokazil (vozovnica, račun za prevoz s taksijem, potrdilo o plačilu cestnine, račun za parkirnino ipd.).
Če je za svoje potovanje uporabil javna prevozna sredstva član ni upravičen do povračila kilometrine. Stroški javnega prevoza se priznajo do višine, ki velja za razdaljo, kot je opredeljena pri kilometrini.
13. člen
Stroški za prenočišče so izdatki, ki jih ima član, če mora zaradi dela v nadzornem svetu prenočiti v drugem kraju kot je njegovo stalno oziroma začasno prebivališče, pri čemer lahko zahteva povračilo stroškov le, če se ni mogel vrniti z vlakom ali avtobusom, ker po voznem redu ni predvidene nobene vožnje vlaka ali avtobusa več ali zaradi drugih objektivnih razlogov.
Član lahko zahteva povračilo za stroške prenočišča na podlagi dokazil (račun). Stroški za prenočišče se priznajo v polnem znesku, razen za hotel de luxe kategorije, kjer se priznajo v višini 80% zneska računa.
IZPLAČILO SEJNIN IN DRUGIH STROŠKOV
14. člen
Javni sklad izplačuje sejnine članom na podlagi dejansko opravljenega dela v nadzornem svetu, ki se izkaže s podpisom na listi prisotnih, ki je obvezna priloga zapisnika seje oziroma posebne naloge.
Javni sklad izplača članu povračila drugih stroškov na podlagi obračuna potnih stroškov, ki ga javni sklad pripravi na podlagi pisnega zahtevka člana za povračilo drugih stroškov in priloženih dokazil za tiste stroške, kjer so zahtevana po določbah te uredbe. Za pisne zahtevke za povračila drugih stroškov se uporabljajo interni obrazci, kot jih uporablja javni sklad za službena potovanja zaposlenih.
Sejnine in povračila drugih stroškov se članom izplačujejo v roku 15 dni po opravljenem delu v nadzornem svetu oziroma po prejemu pisnega zahtevka za povračilo drugih stroškov.
O pisni pritožbi člana v zvezi z izplačilom sejnine in povračilom drugih stroškov odloči nadzorni svet, če javni sklad sam ne ugotovi nepravilnosti pri izplačilu.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
15. člen
Članu javnega sklada, ki je posloval po zakonu o javnih skladih do uveljavitve te uredbe, pripada sejnina za že opravljeno delo, kakor tudi povračila stroškov v nerevalorizirani vrednosti. Dokler ustanovitelj v skladu z 8. členom te uredbe ne določi višine redne sejnine za posamezno poslovno leto, javni sklad za že opravljeno delo člana izplača akontacijo sejnine. Akontacija sejnine in povračila stroškov za delo člana do uveljavitve te uredbe se lahko izplača v večih obrokih, vendar najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi te uredbe. Kolikor je javni sklad do uveljavitve te uredbe že izplačeval denarna sredstva iz naslova sejnin, se taka izplačila štejejo za akontacijo sejnine.
16. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 114-12/2002-1
Ljubljana, dne 14. novembra 2002.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister

AAA Zlata odličnost