Na podlagi 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 44/97) je Občinski svet občine Trebnje na 29. seji dne 9. 10. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt “Stari trg – DSO”
Osnutek zazidalnega načrta “Stari trg – DSO” je bil izdelan ob upoštevanju:
– usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 46/00, 18/00, 7/02 in 65/02) in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 46/00, 18/00, 7/02 in 65/02; – v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine),
– posebnih strokovnih podlag in variantnih predlogov za zazidalni načrt „Stari trg – DSO“,
– osnutka programske zasnove za zazidalni načrt „Stari trg – DSO“.
Zazidalni načrt je izdelala firma DIA d.o.o., Ljubljana, pod številko 097/01 v letu 2001–2002. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Obravnavano ureditveno območje zazidalnega načrta »Stari trg – DSO« (S4/2) je umeščeno v urbanizirano telo mesta znotraj ureditvenega območja S4/1 med prenovljeno cesto mimo novega Doma starejših občanov proti Trskemu hribu na vzhodu, Glavarjevo ulico na severu, obstoječo pozidavo individualnih hiš ob Jurčičevi ulici na zahodu in dokaj gosto pozidavo s pekarno na jugu.
Meja območja poteka po zahodnem in južnem robu parcele št. 475/5 (nova cesta proti Trskemu hribu in južni rob Glavarjeve ulice), se nadaljuje proti vzhodu po južnem robu parcel št. 373/6 in 473/5 do Jurčičeve ulice (št. 171) in ob njej do severnega vogala parcele 477/2, od koder se nadaljuje ob SV in JV robovih parcel 477/2, 477/1, 461/3, 460/2, 460/3, 460/4, 458/3, 456/3, 445/1,445/2, 443/2, 444/3, 172/1, 173/1 se nadaljuje po severnem robu majhne parcele 173/2 in po robu predvidene ceste na parceli 176/21 do Jurčičeve ulice (parc. št. 171), kjer zavije po njenem JV robu do parcele 176/6 in 176/5 (predvidena cesta) ter poteka po robu predvidene ceste na parceli 176/1. Od tu se meja nadaljuje proti vzhodu po robu dovozne poti do pekarne (južni rob parcel št. 176/3, 178/5 in 178/9), se nadaljuje proti severu po vzhodnem robu parcele 178/5, obrne proti vzhodu po severnem robu parcele 450/1 do zahodnega vogala parcele 449/1, ter po njenem severnem robu do SV vogala parcele 448/1, ob kateri se nadaljuje proti jugu ob robu ozkega prehoda do regionalne ceste (369/1), odkoder se vrača nazaj proti severu ob zahodnem robu št. 456/1 ter ob njenem severnem robu do parcele 458/1, od koder se nadaljuje po severnem in vzhodnem robu te parcele do zahodnega vogala parcele 444/1, od tu se nadaljuje po severnem robu te parcele in parcel št.463/2 in 469/3 do izhodiščne točke na robu ceste (št. 475/5).
V območje zazidalnega načrta so torej vključene naslednje parcele (k.o. Stari trg): 475/1, 475/3, 475/4, 462, 461/2, 459, 458/5, 456/5, 448/2, 449/2, 446/2, 444/1, 172/2, 173/2, 178/1, 178/5, 178/9, 178/10, 176/3, 176/2 – del in 176/1 – del.
Celotna površina meri 38.867,10 m2.
Ožje območje urejanja je v glavnem nepozidana zelena površina travnikov in njiv, le na vzhodni strani stoji nov Dom starejših občanov. Zemljišče je rahlo in dokaj enakomerno nagnjeno proti jugozahodu z lepimi pogledi na staro mestno jedro z dominanto cerkvenega zvonika in dalje po dolini Temenice proti zahodu.
Prostor je idealno osončen (jugozahodna lega) in kljub osrednji legi v naselju in dokaj dobri dostopnosti zavarovan pred močnejšim hrupom, saj v bližini ni močnejših izvorov hrupa od bolj obremenjene regionalne ceste pa ga loči tampon pozidave ob njej.

Prostor, ki ga obsega zazidalni načrt »Stari trg DSO« je namenjen predvsem za graditev objektov družbenega standarda in organizirani graditvi stanovanj. Območje urejanja je razdeljeno na 7 ureditvenih enot, in sicer:
C1
Ureditvena enota obsega obstoječe prostore Doma starejših občanov s spremljajočimi prostori in načrtovan prizidek. Kapaciteta doma je danes 134 oskrbovancev, s prizidkom pa pridobi okrog 30–40 nadaljnjih oskrbovancev.
C1A in C1B
Del C1A ureditvene enote C dopolnjuje program Doma starejših občanov in je v celoti namenjena gradnji varovanih stanovanj starostnikov, pri čemer je severni trakt po potrebi lahko namenjen tudi kot domsko varstvo pod posebnimi pogoji (v navezavi na C3). Skupna kapaciteta je do 30 varovanih eno- in dvosobnih stanovanj. Del enote C1B pa predstavlja prostor, kjer je urejeno prednostno parkiranje osebnih avtomobilov stanovalcev varovanih stanovanj (18 pm). Ta prostor je mogoče razširiti še za do 16 pm.
C2
Enota je namenjena obstoječemu otroškemu in rekreacijskemu igrišču, obstoječi transformatorski postaji in prostoru za EKO otok, ki služi ločenemu zbiranju odpadkov, namenjenih reciklaži (papir, steklo, plastika).
C3
Ureditvena enota je v celoti opredeljena za gradnjo objektov za izvajanje socialno varstvenih storitev, vodenje in varstvo pod posebnimi pogoji ter institucionalno varstvo (VDC). Prostor se deli v tri skupine: stanovanjske skupine-bivalna enota (C3A), delavnice za zaposlitev pod posebnimi pogoji (C3B) in skupne površine dostopa (C3C). Objekte je mogoče dopolniti ali nameniti njihovo namembnost tudi programom izobraževanja in drugim aktivnostim oseb s posebnimi potrebami.
C4
Enota je namenjena organizirani gradnji stanovanj v štirih več stanovanjskih objektih s skupnim povezovalnim prostorom za pokrito parkiranje osebnih avtomobilov. Vsak objekt ima kapaciteto okrog 10 stanovanjskih enot z različno strukturo stanovanj, kapaciteta pokritih parkirnih prostorov pa je minimalno 55 garažno parkirnih mest. Javni program (mirna storitvena obrt in manjše prodajalne) je možen v južnem in delno severovzhodnem objektu.
C4A
Ta del ureditvene enote C4 je lahko odstopljen (prodan) sosedom, katerih objekti so danes tesno ob parcelni meji.
C5
Ureditvena enota je rezervirana za gradnjo pokritega plavalnega bazena dimenzij 16,66 × 8 metra (do maks. 25 × 8 m) s potrebnimi sanitarnimi, garderobnimi in tehničnimi prostori in spremljajočim programom savne, fitnes kabineta in prostora za aerobiko.
C6
Enota je v celoti namenjena gradnji otroškega vrtca s kapaciteto do 8 igralnic za obe starostni skupini, skupaj okrog 150 otrok.
C7
Ureditvena enota C7 predstavlja javne prometnice, parkirne površine in manjše obcestne površine, ki so v skupni rabi.

Ob realizaciji programov iz prejšnjega člena je potrebno, skladno s fazami izgradnje izvesti primarno javno infrastrukturo in prometne ureditve.

Program je dokaj podrobno opredeljen zlasti kar zadeva širitev DSO, varovana stanovanja, vrtec in večstanovanjske objekte, prostori bivalne enote in delavnic VDC pa so prostorsko in programsko sicer okvirno določeni, medtem ko je faznost gradnje še zelo nedorečena. Program plavalnega bazena pa je podan zgolj informativno, zato lahko zanj rezerviramo le ustrezen prostor, uredimo dostope in priključke, natančnejši gabariti pa bodo določeni z izrisom iz zazidalnega načrta.
Zazidalni načrt mora zadostiti predvsem vsem programskim zahtevam, pri tem pa mora omogočati fleksibilnost glede faznosti gradnje, seveda ob polnem upoštevanju naravnih danosti in že izgrajenega okolja.
Idejna zasnova prometna ureditev je podana na nivoju lokacijskega načrta, prav tako osnovna komunalna infrastruktura. Tudi prostorska razporeditev arhitekturnih objektov je pri nekaterih programih bolj fiksirana (širitev DSO, varovana stanovanja, otroški vrtec), medtem ko so pri drugih (VDC, plavalni bazen, večstanovanjski objekti) podani predvsem robni pogoji in osnovni gabariti, čeprav je program dokaj opredeljen, niso pa še dorečene idejne zasnove objektov in predvsem terminski plan gradnje.
Izhodišča za urejanje prostora so:
– v celoti se upoštevajo programske zahteve potencialnih investitorjev,
– dokaj natančno se določijo osnovne cestne povezave, parkirne in garažne površine in osnovna komunalna infrastruktura,
– natančno je določena prostorska razporeditev posameznih dejavnosti v prostoru (DSO, varovana stanovanja, institucionalno varstvo pod posebnimi pogoji in VDC, OV, plavalni bazen),
– opredelijo se gradbene linije objektov ter glavne smeri fasad in strešnih slemen. Prav tako se določi etažnost posameznih objektov, dopustna višina ter kota pritličja posameznih objektov z okvirno tlorisno površino,
– določijo se osnovne usmeritve za zunanjo ureditev,
– določijo se možna odstopanja ob posameznih dejavnostih v prostoru,
– variantno se opišejo možne faze realizacije.

Usmeritve za oblikovanje posameznih ureditvenih enot
Namenska raba posameznih enot je bila določena že s programskimi zasnovami za ta zazidalni načrt in je opisana v 3. členu tega odloka. Predlagana ureditev v celoti upošteva naravne danosti, prometne možnosti, obstoječe urbanistične rešitve v soseščini in že znane programe zainteresiranih investitorjev.
Ureditvena enota C1 – DSO
Ureditvena enota, ki je v celoti namenjena prostorom DSO, je razen načrtovanega prizidka že v celoti zgrajena. Obstoječi prostori obsegajo skupaj 4959 m2 bruto etažne površine, načrtovan prizidek pa bo obsegal še nadaljnjih 1146 m2, kar pomeni skupaj 6105 m2. Zazidana bruto površina znaša danes 1900 m2, po izgradnji prizidka pa 2984 m2.
Prizidek je oblikovno enak traktu C obstoječega doma in obsega 343 m2 bruto zazidane površine, skupaj v treh etažah pa 1146 m2. Fasadne obdelave, smer slemena in strešna kritina so enaki objektu C.
Zunanja ureditev ostane nespremenjena, nekoliko se le poveča s travnimi tlakovci utrjena površina za parkiranje osebnih avtomobilov.
Ureditvena enota C1A in C1B
C1A
Enota je v celoti namenjena varovanim stanovanjem za starejše v tesni navezavi na DSO. Varovana stanovanja so nameščena v dveh ločenih objektih, ki oba oblikovno in v vseh gabaritih sledita obstoječemu traktu C in prizidku pri DSO z bruto tlorisno površino pritličja 2 × 340 m2 in skupno bruto površino do 2794 m2. Jugozahodni objekt obsega po višini K+P+2 s koto pritličja KP=277,0, severozahodni pa P+2 s koto pritličja KP=279,8. Oba trakta sta povezana z DSO z mostovoma v višini nadstropja tako, da je pod njima možen prehod za pešce in urgentna vozila. Če se bo pokazala potreba je v severozahodnem traktu lahko urejeno tudi domsko varstvo pod posebnimi pogoji.
Objekta sta zakoličena s točkama 11 in 14, ki sta fiksirani v načrtu zakoličbe in obveznimi gradbenimi linijami. Smer slemena, naklon in kritina so enaki kot pri DSO. Zunanja ureditev obsega dostope iz javnih prometnic in parkovno ureditev prostih površin v skladu s programom varovanih stanovanj.
C1B
Ta del enote C1 je rezerviran za prednostno parkiranje osebnih avtomobilov stanovalcev varovanih stanovanj (9 odprtih in 9 pokritih parkirnih mest). Parkiranje mora biti urejeno hkrati z izgradnjo varovanih stanovanj. Po potrebi je mogoče to parkirišče razširiti še za 16 p.m.
Ureditvena enota C2
Enota je že zasedena z obstoječimi igrišči in TP. Novi posegi, razen namestitve ECO otoka za ločeno zbiranje odpadkov v obsegu 5 × 6 m tlorisne površine, niso predvideni. Proste površine so parkovno obdelane, ECO otok mora biti obdan z živo mejo ali ustreznimi zimzelenimi grmovnicami.
Ureditvena enota C3
Ureditvena enota je v celoti namenjena objektom za izvajanje socialno varstvene storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji ter izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov te storitve, ki so razdeljeni v tri podskupine:
– na severni strani je interni dostop s parkirišči in dostavo (C3A),
– na vzhodni strani so delavnice za ljudi s posebnimi potrebami za okrog 35 zaposlenih varovancev (C3B), za kar potrebujemo okrog 400 m2 neto površin razporejenih v dveh etažah (K+P). Program delavnic je mogoče dopolniti ali nameniti njihovo namembnost tudi programom izobraževanja in (ali) varovanja oseb s posebnimi potrebami,
– na zahodni strani pa so bivalni prostori (bivalna enota) s skupno neto površino do 833 m2 v treh etažah (K+P+1). Stanovanjski prostori se znotraj objekta delijo na stanovanjsko skupino (do 12 oseb) in domsko varstvo za starejše ljudi s posebnimi potrebami, ki imata skupno stopnišče z dvigalom in skupne spremljajoče prostore. Namesto domskega varstva je lahko tudi druga stanovanjska skupina. Ker faze realizacije še niso povsem opredeljene je možna tudi delitev tako, da se v prvi fazi zgradi le ena polovica z vertikalno komunikacijo.
Objekta sta v prostor postavljena z dvema fiksnima točkama (9 in 10), z obveznimi gradbenimi linijami, maksimalnimi možnimi tlorisnimi gabariti in kotami pritličij (KP=282,5). Strehe so dvokapne v naklonu 15–30º z eventualnimi frčadami na jugozahodni strani.
Zunanja ureditev obsega priključek na javne prometne površine, ureditev manipulacijskega prostora ob delavnicah, parkirne prostore za zaposlene in obiskovalce (9) ob stanovanjskem delu in pešpoti znotraj območja. Proste površine bodo zatravene in parkovno obdelane po potrebah uporabnikom s tem, da je obvezna zasaditev z drevjem na južni meji proti DSO.
Ureditvena enota C4
Enota je namenjena organizirani gradnji stanovanj v štirih več stanovanjskih objektih s skupnim povezovalnim traktom za pokrito parkiranje osebnih avtomobilov. Stanovanjski objekti so postavljeni v prostoru v štirih tlorisno enakih objektih s po štirimi etažami (K+P+1+M), razen najjužnejšega, ki ima zaradi nižje lege eno etažo več. Slemena streh so pri vseh štirih objektih v isti višini. Stanovanjske objekte povezuje skupna ploščad namenjena pešcem, zbiranju in igri otrok, pod katero so pokriti garažno-parkirni prostori za stanovalce (55 pm ali več). Skupna kapaciteta stanovanjskih objektov je 4 × 10 stanovanj z javnim programom (mirna storitvena obrt in manjše prodajalne) v južnem in delno severovzhodnem objektu. Dostopi za pešce so iz severne in južne strani, dostop do garaž pa iz nove povezovalne ceste. Parkiranje obiskovalcev je urejeno ob podaljšani Glavarjevi ulici (23 pm) in večnamensko parkiranje na južni strani, ki pa je v prvem delu namenjeno predvsem za porabnike varovanih stanovanj.
Objekti so postavljeni v prostor s štirimi fiksnimi točkami (1, 2, 3 in 4) in obveznimi maksimalnimi gabariti. Kote pritličij vseh objektov so določene (trije objekti na 282,5 in najjužnejši na 279,8). Strehe so praviloma dvokapne z eventuelnimi frčadami, smer glavnega slemena je JV-SZ, naklon strehe je 15–30º.
Zunanja ureditev obsega vozni dostop do garaž, peš dostope do objektov, ureditev ploščadi nad garažami in ozelenitev s parkovno ureditvijo ostalih prostih površin. Obvezna je zasaditev z drevjem ob podaljšku Glavarjeve ulice, na zahodu proti obstoječi individualni gradnji in ob dovozu do garaž.
Vsak objekt ima kapaciteto okrog 10 stanovanjskih enot z različno strukturo stanovanj, kapaciteta pokritih parkirnih prostorov pa je minimalno 55 garažno parkirnih mest. Skupna bruto površina stanovanjskih objektov je okrog 7070 m2 in pokritih garaž minimalno1223 m2.
C4A
Ta del ureditvene enote C4 je lahko odstopljen (prodan) sosedom, katerih objekti so danes tesno ob parcelni meji.
Ureditvena enota C5
Ureditvena enota je namenjena gradnji plavalnega bazena s spremljajočim programom. Ker so podrobnejši program, faza gradnje in investitor še neznani, lahko podamo le osnovne prostorske usmeritve in omejitve. Bazen mora imeti dimenzije vsaj 16,66 × 8 metrov (bolje 25 × 8 m) s potrebnimi garderobami, sanitarijami in vhodnimi prostori v eni etaži. V spodnji etaži so potrebni tehnični prostori, savna, manjši fitnes kabinet in prostor za aerobiko. Obe etaži sta povezani z notranjo vertikalno komunikacijo.
Etaži se delno prekrivata tako, da optimalno izrabljata naklon terena. Del spodnje etaže, ki ni nadzidan predstavlja sončno teraso za bazen v toplem letnem času. Prostori bazena obsegajo bruto okrog 420 m2, tehnični prostori in spremljajoči program pa še do 500 m2.
Investitor bazena lahko izvede tudi ustrezna raziskovalna vrtanja, ker obstaja mnenje, da je na nekoliko večji globini mogoče najti termalno vodo, ki bi bila dobrodošla pri vzdrževanju tople vode v bazenu.
Maksimalni gabariti objekta so podani s štirimi fiksnimi tlorisnimi točkami (5–8), maksimalnimi gradbenimi linijami, etažnostjo in kotami pritličij (spodnji del KP = 272,3 in zgornji KP = 276,2). Streha spodnjega dela je pohodna terasa, zgornjega pa šotorasta streha z glavno smerjo slemena SV-JZ in naklonom do 30º.
Zunanja ureditev obsega dostope za pešce, ureditev deleža večnamenskega parkirnega prostora s peš povezavami in ureditev prostih zelenih površin.
Ureditvena enota C6
Enota je v celoti namenjena gradnji otroškega vrtca s kapaciteto do 8 igralnic za obe starostni skupini, skupaj okrog 150 otrok. Neto površina prostorov je normirana in znaša okrog 1100 m2, z bruto površino do 1500 m2 zazidane površine. Vrtec je kot delno dvoetažen objekt lociran vzdolž nove povezovalne ceste v smeri SV-JZ v rahlo nagnjen teren tako, da so v spodnji etaži tehnični in upravni prostori, v zgornji (ki je tudi direktno dostopna iz terena) pa so vsi igralni in spremljajoči prostori z neposrednim izhodom na zunanja igrišča.
Prostori prve starostne skupine so v JZ delu z delno pokritimi zunanjimi terasami na JV strani, medtem ko so igralnice za drugo starostno skupino na SV strani. Meja med obema skupinama je vhodni del s prehodom na zunanja igrišča. Vhodni del je premakljiv glede na želeno razmerje med številom igralnic za posamezne skupine.
Objekt je v prostor postavljen s fiksnima točkama 15 in 16, z maksimalnimi gradbenimi linijami, etažnostjo in višinskimi kotami pritličja (kota spodnjega pritličja je KP = 271,0 in zgornjega KP = 275,0). Streha je dvokapna v naklonu 15–30º, smer slemena na vzhodni strani je vzporedna s cesto na zahodni pa je šotorasta z glavno smerjo pravokotno na cesto.
Zunanja ureditev obsega ureditev dovoza, internih parkirnih površin (12+7), dostopov za pešce in ureditev zunanjih igrišč vrtca, ki so locirana na JV strani objekta. Ob glavnem vhodu za otroke je nova povezovalna cesta razširjena za kratkotrajno ustavljanje (do 15 minut) osebnih avtomobilov staršev.
Vse proste zunanje površine (tudi igrišča) so zatravene, parkovno urejene in zasajene z drevjem. Obvezna je zasaditev z drevjem ob južni meji in na meji med območjem vrtca in varovanimi stanovanji.
Ureditvena enota C7
Ureditvena enota C7 predstavlja javne prometnice, parkirne površine in manjše obcestne površine, ki so v skupni rabi. Pogoji za prometno ureditev so podani v 7. členu.

Pregled ureditvenih enot
-----------------------------------------------------------------------------
Ureditvena enota                Površina v m2   Zazidana bruto   Bruto etažna
                                                 površina v m2  površina v m2
-----------------------------------------------------------------------------
C1 Dom starejših občanov             9.262,92         2.294,80       6.105,00
C1A Varovana stanovanja              2.705,53           663,70       2.794,40
C1B Parkiranje ob C1A                  467,96
C2 Igrišče in TP                     1.769,83            40,50          40,50
C3A Dostop do VDC                      717,83
C3B Delavnice s posebnimi pogoji      1410,04           375,00         750,00
C3C Bivalna enota pod pos. pogoji     1545,73           357,00        1125,00
C4 Večstanovanjski objekti           7.103,10         2.991,80       8.295,80
C4A Zelen pas                          109,50
C5 Plavalni bazen                    2.295,12           727,70         924,70
C6 Vrtec                             5.389,35         1.102,00       1.502,00
C7 Javne prometne površine           6.090,19
-----------------------------------------------------------------------------
Skupaj                              38.757,60         8.570,50      21.537,40
-----------------------------------------------------------------------------

Prometno omrežje
Ceste
Zazidalni načrt je povezan z obstoječo cestno mrežo preko predvidene ceste »B«, ki se navezuje na obstoječo Jurčičevo in Glavarjevo ulico (cesta A). Z ZN je predvidena rekonstrukcija in podaljšanje obstoječe Glavarjeve ulice do Jurčičeve ulice.
Na predvideno cesto »B« so navezani vsi dovozi predvidenih objektov in parkirišč. Za potrebe parkiranja stanovalcev, oziroma obiskovalcev je predvideno sledeče število zunanjih in notranjih parkirnih mest:

----------------------------------------------------------------------------------
A) Javna parkirna mesta (pm)
– ob cesti »A« (Glavarjeva ulica)         21 pm pred območjem VDC
                                          23 pm pred večstanovanjskimi objekti
                                          18 pm pod Avto Trebnje
                                          62 pm
B) Parkirna mesta znanih porabnikov
– za potrebe DSO                          19 pm obstoječi pred domom
                                           7 pm obstoječi (»zeleno« parkirišče)
                                          15 pm razširjeno »zeleno« parkirišče
– za VDC                                   9 pm
– za več stanov. objekte                  55 garažno parkirnih mest
– za potrebe stanovalcev, bazena          18 pokritih pm
in varovanih stanovanj                    17 pm
(ter po potrebi dodatno za stanovalce)   (16 pm)
– za potrebe vrtca                        19 pm
                                          159–175 odprtih, garažnih in pokritih pm
Skupaj A) in B)                            221–236 garažno-parkirnih mest
----------------------------------------------------------------------------------

Glede na to, da je območje okrog ZN pozidano, zazidava po tem zazidalnem načrtu pa ima predvidene objekte kot so: vrtec, varovana stanovanja, VDC, je potrebno na celotnem območju omejiti hitrost na 30 km/h.
Vozno hitrost 30 km/h omogočajo predvideni horizontalni elementi (Rmin 30 km/h).
Širina vozišča
– Cesta »A« (Glavarjeva ulica): 2 × 3m = 6 m
– Cesta »B«: 2 × 2,5 m = 5 m
Parkirišča
– dimenzije parkirnih mest 5 × 2,5 m (2,4)
– odmik med dvema parkirnima mestoma 6 do 6,5 m
Hodniki za pešce, kolesarske steze
Vzdolž ceste »A« je na južni strani ceste predvidena do roba ceste dvignjena kolesarska steza in hodnik za pešce. Širina celotne površine je 3,1 m, od tega je kolesarska steza 1,5 m in hodnik za pešce 1,6 m. Kolesarska steza je od hodnika za pešce ločena z 10 cm široko belo črto.
Vzdolž ceste »B« je predvidena dvignjena obojestranska kolesarska steza s hodnikom za pešce skupne širine 3,1 m (podobno kot ob cesti »A«).
Za izvedbo predvidenih cest bo potrebno izkopati okrog 980 m3 zemljine. Izkopani material se uporabi za nasipni material, če to dopušča kvaliteta izkopanega materiala, kar mora pred vgradnjo odločiti geomehanik. Višek materiala se odpelje na deponijo, ki jo določi investitor.
Odvodnjavanje meteorne vode iz voznih površin se izvede preko vtočnih jaškov Ø 45 cm s peskolovom z vtokom pod robnikom ali z litoželezno rešetko (na parkiriščih) v predvideno meteorno ali mešano kanalizacijo.
Po končanih gradbenih delih bo potrebno ceste opremiti z vertikalno in horizontalno signalizacijo. Prometna oprema je razvidna iz prometne situacije, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
Pri projektiranju cestnega omrežja se upošteva zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) ter pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81).

Vodovod
Danes poteka glavni napajalni vodovod na južni strani regionalne ceste Stari trg in se navezuje na vod PVC 160 mm, ki prečka zazidalno območje v smeri proti severu in ki ga bo potrebno prestaviti. Potrebna je prestavitev na zahodni rob zazidalnega načrta med novo stanovanjsko zazidavo in mejo ZN. Po križanju preloženega vodovoda z novo povezovalno cesto se bo obrnil proti prehodu med domom starejših občanov in vrtcem in naprej po peš hodniku do obstoječega vodovoda.
Razen preloženega vodovoda profila DN 150 mm, je potrebno ob severozahodni strani doma starejših občanov delno prestaviti novozgrajeno hidrantno zanko, ter potegniti od zanke odcep vzdolž povezovalne poti do objektov VDC.
Na severni strani ZN se dodatno predvidi hidrantno zanko okoli štirih stanovanjskih objektov, na katero bodo stanovanjski objekti tudi navezani.
Objekta vrtca in bazena se bosta navezala na glavni napajalni vod, za gašenje pa so namenjeni hidranti na glavnem vodu v neposredni bližini.
Za namene bazena je dopustna tudi uporaba vode iz vrtine, če bodo rezultati poskusne vrtine na tem območju ustrezni.
Potek vodovoda je vnesen v zbirno karto komunalnih naprav, aproksimativna ocena stroškov je prikazana v skupni rekapitulaciji, podrobnosti pa so prikazane v posebni prilogi.
Pri projektiranju vodovoda se upošteva pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/sek. Pri izvedbi je potrebno upoštevati še:
– odlok o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 4/91) in
– tehnični pravilnik o javnem vodovodu Komunale Trebnje.

Kanalizacija
Kanalizacije predvidene nove zazidave bo v ločenem sistemu. Nova kanalizacija bo potekala ob novi notranji prometnici. Posamezni objekti se bodo priključevali s sekundarnimi kanali.
Kanal B je namenjen odvodu fekalne vode do obstoječega kanala Ø 40 cm, ki pa ga bo potrebno ustrezno povečati. Istočasno bo potrebno rekonstruirati tudi združitveni objekt in obstoječi razbremenilni objekt lociran pred prečkanjem glavne ceste skozi Stari trg.
Za odvod meteornih voda je predvidena izgradnja kanala M. Meteorna voda s parkirišč se priključuje na kanalizacijo preko lovilcev olj. Kanal M se priključi na obstoječi kanal Ø 100. Glede na novo hidravlično obremenitev bo potrebno rekonstruirati odvodnik za meteorno vodo od glavne ceste do priključka v Temenico.
Izjemo predstavlja odvod meteorne vode iz ureditvene enote C3, kjer se v 1. fazi le-ta navezuje na vzhodno stran preko kanala A na obstoječi kanal mešanega sistema kanalizacije. Ko pa bo zgrajen sredinski ločen sistem kanalizacije, pa se bo odvodni kanal meteorne kanalizacije ureditvene enote C3 po potrebi prevezal na kanal M za meteorno vodo. Fekalna kanalizacija območja C3 pa se priključuje preko kanala A na vzhodno stran na obstoječi javni kanal Ø 60 cm mešanega sistema.
Kvaliteta odpadne vode v javno kanalizacijo mora ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 32/93). Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabijo podatki Hidrometeorološkega zavoda RS Ljubljana, Hidrometeorološka postaja Novo mesto za opazovalno obdobje 6 let.

Elektroenergetsko omrežje
Nova transformatorska postaja bo postavljena ob robu parkirišča, v bližini obstoječega visokonapetostnega kabla. Obstoječi kablovod od TP Jurčičeva do nove TP se zaradi gradnje parkirišč in cest nad kablovodom prestavi v novo kabelsko kanalizacijo.
V isti kabelski kanalizaciji bo potekal tudi del nizkonapetostnega omrežja za novo naselje. Za oskrbo z električno energijo celotnega novega naselja se zgradi še kabelska kanalizacija ob novi cesti.
Sekundarni razvod elektroenergetskega omrežja do vseh objektov bo določen kasneje glede na arhitekturo stavb in ostalih komunalnih vodov.
Potek elektroenergetskega omrežja je vnesen v zbirno karto komunalnih naprav, aproksimativna ocena stroškov je prikazana v skupni rekapitulaciji, podrobnosti pa so prikazane v posebni prilogi.

Telefonsko omrežje
Za vključitev novega naselja ZN Stari trg v telefonsko omrežje potrebujemo 130 telefonskih priključkov (parov). Glede na to, da v bližini ZN v obstoječem omrežju ni rezerve, predlagamo uvlečenje parnega telefonskega kabla večje kapacitete 400 × 4 (za potrebe Telekoma) v obstoječo kabelsko kanalizacijo iz telefonske centrale Trebnje do kabelskega jaška 14. Od k.j. 14 do konca ZN je projektirana 4-cevna kabelska kanalizacija iz PVC cevi Ø 110 mm. Za sekundarni razvod je projektirana 2-cevna kabelska kanalizacija iz PVC cevi Ø 110 mm. Kabelsko montažna dela vključujejo dobavo in uvlečenje kabla v telefonsko kabelsko kanalizacijo in zaključitev v telefonskih omaricah.
Potek telefonskega omrežja je vnesen v zbirno karto komunalnih naprav, aproksimativna ocena stroškov je prikazana v skupni rekapitulaciji, podrobnosti pa so prikazane v posebni prilogi.

Ogrevanje
Objekti bodo ogrevani preko lastnih kotlovnic na oljno ali plinsko gorivo. Plinifikacija območja v dosegljivem planskem obdobju ni predvidena. Možna je izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin ali olje,

Varovanje naravne in kulturne dediščine
Območje predvidene zazidave ni zajeto v območje kulturne in naravne dediščine Trebnje – Arheološko območje EŠD 776, vendar zadnje ekstenzivne arheološke raziskave kažejo na možnost prazgodovinskih in antičnih najdb. Območja možnih najdb so v grafični prilogi ZN DSO prikazana. Na njih je potrebno pred gradbenimi posegi v prostor opraviti predhodni intenzivni pregled, s katerim bo zamejeno območje najdišča in ki bo ocenil pogoje zidave. Na ostalih površinah obravnavanega območja pa je v toku zemeljskih del potrebno izvajati le stalen arheološki nadzor.
Posebnih krajinskih značilnosti obravnavano območje nima, saj je iz vseh strani obzidano z dokaj intenzivno gradnjo individualnih objektov. Med krajinske značilnosti pa lahko štejemo izredno lepo lego glede na širšo okoliško krajino in celotno naselje Trebnje, ki jo upoštevamo in izkoriščamo pri postavitvi načrtovanih objektov v prostor.

Usmeritve za izboljšave človekovega okolja
Načrtovana raba obravnavanega območja ne uvaja programe, ki bi okolje močneje obremenjevali, saj gre le za mirne dejavnosti in objekte družbenega standarda, ki ne proizvajajo škodljivih emisij v podtalnico ali zrak, ki niso hrupne in niso izrazito prometno obremenjujoče, zato posebnih varovalni ukrepi niso predvideni.
Varstvo pred hrupom
Hrup iz okolja danes na tem področju ne presega dovoljenih ravni hrupa. Glede na značaj območja, pa bo takšno stanje potrebno ohraniti tudi v bodoče. Povečanje hrupa zaradi načrtovane pozidave ni pričakovati, saj gre za izključno mirne dejavnosti.
Pri načrtovanju in izvedbi objektov je potrebno upoštevati zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter uredbo o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
Varstvo zraka
Škodljivih emisij v zrak zaradi vnosa novih dejavnosti v ta prostor ni pričakovati, prav tako danes ni v neposredni bližini onesnaževalcev zraka, zaradi katerih bi bile presežene dovoljene količine.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
Varstvo plodne zemlje
Izvajalci posameznih investicijskih objektov morajo ob izkopu plast plodne zemlje deponirati v delovnih pasovih višine največ 2 m ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice itd.).
Varstvo vegetacije
Območje načrtovane pozidave je danes travniška oziroma njivska površina brez dreves in grmovnic. Ohranjene zelene površine bodo v okviru zunanjih ureditev posameznih objektov parkovno obdelane in posajene z okrasnim drevjem in grmičevjem. Glede na načrtovano namembnost območja bo varstvo vegetacije v okolici zagotovljena.
Varstvo voda
Na meteorno kanalizacijo bodo priključene le tiste vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Večina meteornih odpadnih vod bo speljana v mešan kanalizacijski sistem.
Varstvo pred požarom
Varstvo pred požarom vseh objektov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi. Obrobne in nova notranja prometna povezava omogočajo dostop intervencijskih vozil do vseh objektov vsaj iz treh strani, poleg tega pa bo obstoječe zazankano hidrantno omrežje dopolnjeno tako, da bodo zagotovljene zadostne količine požarne vode.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Protipotresni ukrepi bodo zagotovljeni z upoštevanjem določil odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
Območje ni poplavno ogroženo in ni nevarnosti plazenja. S strani Ministrstva za obrambo ni posebnih zahtev in v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).
Poseg na kmetijska zemljišča
Poseg na kmetijska zemljišča na obravnavanem območju je bil že usklajen v okviru dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (skupščinski Dolenjski list, št. 2/90).

Načrtovan program bo grajen v več fazah v nekoliko daljšem obdobju, pri tem pa faze še niso povsem opredeljive. Po pričakovanju bo najprej grajen prizidek k DSO, otroški vrtec in stanovanjska skupnost VDC. Gradnja varovanih stanovanj in večstanovanjskih objektov pa bo odvisna predvsem od organiziranosti in volje investitorjev.
Vsekakor bo po pričakovanju zadnja faza plavalni bazen. Z namenom, da bi realizacija faz lahko potekala nemoteno, podajamo naslednja izhodišča:
– prizidek k DSO in objekti VDC se lahko gradijo preden so izdelani izvedbeni načrti in so realizirane nove prometnice. Vsi ostali objekti pa so v celoti ali vsaj delno vezani na nove komunikacije in komunalno infrastrukturo,
– prostore otroškega vrtca je mogoče graditi, ko nova povezovalna cesta še ni v celoti realizirana, vsekakor pa morajo biti izdelani izvedbeni načrti zanjo in izveden usklajen priključek mimo pekarne,
– podobno velja za večstanovanjske objekte, le da mora biti izveden priključek nove povezovalne ceste na Glavarjevo ulico v dolžini vsaj do uvoza v garažo, vendar bi bilo potrebno v tem primeru izvesti ostalo komunalno infrastrukturo vzdolž celotne nove povezovalne ceste proti Staremu trgu,
– podaljšek Glavarjeve ulice do Jurčičeve časovno ni odvisen, je pa dobrodošel v vseh fazah in smiselno vezan na preureditev kabelske napeljave VN elektrovoda.

Lastništvo
Vse parcele znotraj območja zazidalnega načrta »Stari trg – DSO« so v družbeni lasti v upravljanju Upravnega organa občine Trebnje.
Načrtovana raba prostora deli območje na več ureditvenih enot (C1–C7), ki so označene na posebni grafični prilogi in omejene z robno parcelacijo. Lastništvo teh enot pa bo podrobno opredeljeno šele ob realizaciji posameznih programov.
Večina enot (DSO, VDC, otroški vrtec in verjetno tudi bazen) bo ostalo v javni lasti, ki pa bo morda (DSO) prešla iz občinskega na republiško upravljanje. Javno lastništvo bo gotovo spremenjeno pri enoti C4 (večstanovanjski objekti) in morda tudi pri bazenu (C5), kolikor bo prišlo do koncesije. Do spremembe lastništva lahko pride tudi pri varovanih stanovanjih (C1A).
Robna parcelacija in robna parcelacija posameznih ureditvenih enot sta prikazani na posebni grafični prilogi »Ureditvene enote in parcelacija« (list št. 06), elementi zakoličbe objektov in gradbene linije na grafični prilogi »Načrt zakoličbe« (list št. 09) in elementi cest na grafični prilogi »Gradbena situacija« (list št. 11).

V zazidalnem načrtu »Stari trg – DSO« so objekti prometnic in javnega infrastrukturnega omrežja podani na nivoju lokacijskega načrta, medtem ko so posamezne ureditvene enote opredeljene različno, od zelo podrobnih določil (širitev doma, varovana stanovanja, vrtec) preko manj podrobnih (VDC, stanovanja) do zgolj okvirnih (plavalni bazen), je potrebno s strani posameznih investitorjev pripraviti podroben izvleček iz zazidalnega načrta. Izvleček mora upoštevati vsa izhodišča in določila tega zazidalnega načrta.
V izvlečku se natančno določi:
A) na zazidalni situaciji:
– namembnost objektov in odprtih prostorov,
– oblika in razporeditev predvidenih objektov in naprav in odprtih prostorov,
– velikost objektov in površin,
– ureditev zunanjih površin z dostopi in dovozi,
– višinski prerezi skozi tipične dele objektov v merilu vsa 1:500,
– funkcionalne površine, ki pripadajo posameznim objektom;
B) tekstualni del:
– opis zasnove objektov in ureditev zunanjih površin,
– organizacija programa po posameznih etažah načrtovanih objektov,
– opis infrastrukturnega omrežja (s podatki o obremenitvah posameznih javnih infrastrukturnih naprav),
– rešitve glede varnosti objektov in naprav v primeru naravnih in drugih nesreč;
C) na situaciji infrastrukturnih omrežij in naprav se opišejo interna mreža in naprave, priključki na javna infrastrukturna omrežja ter priključki objektov na interno omrežje za:
– prometno ureditev,
– elektro omrežje in naprave,
– vodovodno omrežje in naprave,
– kanalizacijsko omrežje in naprave,
– telekomunikacijsko omrežje in naprave,
– drugo.

Pred primarno komunalno opremo zemljišča posameznega investitorja ni mogoče izdati lokacijskega in gradbenega dovoljenja temu investitorju.

Investitor je dolžan pridobiti izvleček iz zazidalnega načrta tudi v primeru, ko gre za enovito lokacijsko in gradbeno dovoljenje.

Možna so odstopanja do 10% od določil tega zazidalnega načrta, razen v primeru, kjer je fiksnost določena v zakoličbi.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, enota Novo mesto.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Občini Trebnje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.