Uradni list

Številka 87
Uradni list RS, št. 87/2002 z dne 17. 10. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 87/2002 z dne 17. 10. 2002

Kazalo

4389. Poslovnik Občinskega sveta občine Dol pri Ljubljani, stran 9670.

Na podlagi 16. člena statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 36/02 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani na 32. seji dne 25. 9. 2002 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Dol pri Ljubljani
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
5. člen
Svet deluje na rednih in izrednih sejah.
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto.
6. člen
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
7. člen
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
Pečat lahko uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
Pečat hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine oziroma od njega pooblaščena uradna oseba.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Svet se konstituira na prvi seji, kjer je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dosedanji župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče dosedanji župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
9. člen
Prvo sejo sveta vodi dosedanji župan.
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje petčlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga dosedanji župan, lahko pa tudi vsak član. Svet najprej glasuje o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler ni imenovanih pet članov komisije. O drugih predlogih svet ne odloča.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi, ki jih pripravi volilna komisija, pregleda imena kandidatov, ki so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
10. člen
Mandate članov sveta potrdi svet, na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
11. člen
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov sveta preneha mandat članov v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
12. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
13. člen
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in s tem poslovnikom.
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih telesih, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
Član sveta ima pravico:
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, oziroma kjer ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
14. člen
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
15. člen
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki veljajo za posameznega svetnika.
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta
16. člen
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so jih potrebuje v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih.
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti, oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Član sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanja ter jima lahko poda pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
17. člen
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta, na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji, če to ni mogoče pa na prvi naslednji seji, ko je bilo mogoče pridobiti podatke za odgovor.
Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
18. člen
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi razpravlja, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
19. člen
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana – občinski urad oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
Članu sveta, ki se ne udeleži seje sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
20. člen
Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.
V. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
21. člen
Svet dela in odloča na sejah.
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine.
22. člen
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
Vabilo na sejo sveta se pošlje županu, predsedniku nadzornega odbora in tajniku občine.
23. člen
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo sveta lahko skliče župan na predlog delovnih teles sveta, ki so opredeljena s tem poslovnikom ali na zahtevo 1/3 članov sveta ali na lastno pobudo.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru se za vodenje seje uporabljajo določbe tega poslovnika.
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
24. člen
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine.
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
25. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma kjer ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.
26. člen
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: župan).
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
27. člen
Seje sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo. Vpogled v gradivo omogoči občanu za to pooblaščena uradna oseba.
Župan mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primerno mesto, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga župan najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora.
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana in članov sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
28. člen
Ko župan začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Župan nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Župan obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko župan poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
29. člen
Svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje praviloma na začetku seje.
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
30. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
V primeru, da župan predlaga umik zadev z dnevnega reda seje, se te umaknejo brez razprave in glasovanja.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, predlaga župan glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti.
31. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem, sprejetem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
32. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan (oziroma predlagatelj, kadar to ni župan), dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ pet minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali njegov pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po pet minut.
Po tem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat. Vsak razpravljalec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljalca (replika), kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali napačno interpretirana. Župan mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Replika se mora omejiti samo na potrebno pojasnilo in ne sme trajati več kot 3 minute. Replika na repliko ni dovoljena, razen če župan oceni, da so bile navedbe v repliki netočne.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, župan vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po 3 minute.
33. člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je župan pozval.
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga župan opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu župan lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
34. člen
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, župan omogoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda župan pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da župan besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute.
35. člen
Ko župan ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Župan lahko med sejo prekine delo sveta, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve župan določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Župan prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, župan sejo konča.
36. člen
Redne seje občinskega sveta se sklicujejo praviloma najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
Župan lahko odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
Odmor lahko župan odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred, oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
37. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
38. člen
Za red na seji skrbi župan. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu župan ne da besede.
Župan skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le župan.
39. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme župan izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
40. člen
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, kjer je seja.
41. člen
Župan lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, tudi vsak udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko župan odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
42. člen
Če župan z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
4. Odločanje
43. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani).
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta.
44. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov opredeljenih navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina opredeljenih članov izrekla “ZA“ njen sprejem.
45. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
46. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
Župan po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
47. člen
Člani sveta glasujejo tako, da se opredelijo “ZA“ ali “PROTI“ sprejemu predlagane odločitve.
48. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog župana ali najmanj ene tretjine vseh članov sveta.
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA“, “PROTI“ ali “NE GLASUJEM”.
49. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi župan. Dva člana določi svet na predlog župana. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik.
Za glasovanje se napiše toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.
Pred začetkom glasovanja določi župan čas glasovanja.
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA“ in “PROTI“. “ZA“ je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI“ pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA“ ali besedo “PROTI“.
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
50. člen
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA“ in število glasov “PROTI“, oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je imenovan.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Župan takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
51. člen
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja iz prejšnjega člena ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog župana.
5. Zapisnik seje občinskega sveta
52. člen
O vsaki seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o sprejetem dnevnem redu, o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za zapisnik seje sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta župan sveta, ki je sejo vodil in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji in objavi na spletni strani občine. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani župan.
53. člen
Potek seje sveta se snema na magnetofonski trak. Ta se hrani še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali svet, katerega seja je bila posneta.
Magnetofonski trak seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje.
Član sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetofonski trak. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.
Na podlagi odločitve sveta se v primeru nejasnosti iz zapisnika citira del poteka seje z magnetofonskega traku, ki ga župan prebere na naslednji seji.
54. člen
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
55. člen
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta.
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet
56. člen
Strokovno in administrativno delo za svet in delovna telesa sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi ali zunanjimi sodelavci.
Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
Za zapisnik seje sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave.
7. Delovna telesa občinskega sveta
57. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. Njene pristojnosti so določene s statutom občine.
58. člen
Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme na predlog župana.
Sestava delovnih teles ter funkcije v njih se določijo z upoštevanjem števila svetnikov iz posameznih strank in list. Pri tem svet praviloma upošteva tudi interes za delo v posameznem delovnem telesu, ki ga izrazijo posamezni člani sveta.
59. člen
Stalna delovna telesa sveta so navedeni odbori in komisije:
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo, okolje in prostor,
– statutarno-pravna komisija,
– komisija za vloge in pritožbe.
60. člen
Odbor za družbene dejavnosti
Odbor za družbene dejavnosti ima pet članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Odbor je dolžan obravnavo opraviti najkasneje tri dni pred dnem, ko je sklicana redna seja sveta ter pisno predložiti svoje mnenje, stališče in predlog županu oziroma predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva.
61. člen
Odbor za gospodarstvo, okolje in prostor
Odbor za gospodarstvo, okolje in prostor ima pet članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma, urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine, na področju stanovanjskega gospodarstva, varstva okolja in komunalnega gospodarstva, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, ko je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
62. člen
Statutarno-pravna komisija
Statutarno-pravna komisija občinskega sveta ima tri člane.
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva župan, statutarno-pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta.
63. člen
Komisija za vloge in pritožbe
Komisija za vloge in pritožbe občanov in organizacij civilne družbe ima tri člane iz vrst občanov.
Komisija obravnava vloge in pritožbe občanov in organizacij civilne družbe, ki so naslovljene na občinske organe in zanje ni zakonsko predpisan pritožbeni postopek.
64. člen
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
65. člen
Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov.
Prvo sejo odbora skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
66. člen
Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj tretjine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta.
67. člen
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
68. člen
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu.
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
Delovno telo deluje na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
69. člen
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
70. člen
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
71. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan.
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
72. člen
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan.
Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.
2. Postopek za sprejem odloka
73. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej sveta.
74. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi ko ni predlagatelj.
75. člen
Župan ali predlagatelj pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, ko ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, kjer bo obravnavan predlog odloka.
Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
76. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.
77. člen
V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka, če se tako odloči. Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči svet.
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
78. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, ko ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, kjer bo obravnavan predlog odloka s predlaganim amandmajem, ali na sami seji, kjer lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi ko ni predlagatelj odloka.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
79. člen
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji sveta glasuje večina opredeljenih članov.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
80. člen
Statut občine in poslovnik o delu sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka.
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča svet na eni obravnavi.
81. člen
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan oziroma član občinskega sveta, ki sta na volitvah znova pridobila mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.
3. Hitri postopek za sprejem odlokov
82. člen
Ko to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče ali če tako s sklepom odloči svet, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Amandma lahko predlaga tudi župan, ko ni predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
83. člen
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre:
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
84. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem vestniku, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem vestniku se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet.
5. Postopek za sprejem proračuna
85. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča s tekočim letom.
86. člen
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti svetu v roku 30 dni po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru oziroma v skladu z zakonom.
Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna.
Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine.
Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena. O predstavitvi ni razprave.
87. člen
Predsedniki stalnih delovnih teles lahko v petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog proračuna občine.
Svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s statutom in poslovnikom sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine.
88. člen
V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge.
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki, v okviru proračunske postavke, na katero se pripomba nanaša.
89. člen
Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta, kjer se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.
90. člen
Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta.
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena predložijo županu.
91. člen
Pred začetkom razprave, kjer svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih.
92. člen
Ko je končano glasovanje po delih, župan ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov.
Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti.
93. člen
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, ko se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, kjer strokovna služba pripravi predlog uskladitve.
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži.
Svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti.
94. člen
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, ko mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
95. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po hitrem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
96. člen
Župan predloži zaključni račun proračuna občine za preteklo leto v zakonsko določenem roku po hitrem postopku.
6. Postopek za sprejem obvezne razlage
97. člen
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku.
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
98. člen
Če bi bil občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.
Tak splošni akt sprejema svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
99. člen
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
100. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA“ ali “PROTI“.
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
101. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu njihovih priimkov in imen
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
102. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta
103. člen
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
2. Imenovanje podžupana – podžupanov
104. člen
Na predlog župana imenuje svet dva podžupana izmed članov sveta.
O tem, ali se imenovanje podžupanov izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta.
3. Postopek za razrešitev
105. člen
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
106. člen
Člani sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata.
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
107. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
Ko svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
108. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
IX. JAVNOST DELA
109. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Župan, in po pooblastilu župana tajnik občine, obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave.
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
110. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU
111. člen
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
112. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
113. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, potem med sejo sveta poslovnik razlaga župan. Če se župan ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet.
XII. KONČNI DOLOČBI
114. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik za delo Občinskega sveta občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 60/95).
115. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, objavi pa se tudi v Uradnem vestniku Občine Dol pri Ljubljani.
Št. 01503-1/2002
Dol pri Ljubljani, dne 25. septembra 2002.
Župan
Občine Dol pri Ljubljani
Anton Jemec l. r.