Na podlagi tretjega odstavka 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 35. in 37. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/95), 20. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) ter 16. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99) in 20. člena statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00 – prečiščeno besedilo, 115/00), so svetniki Občinskega sveta mestne občine Slovenj Gradec na 44. seji dne 10. 9. 2002 in Občine Mislinja na seji dne 3. 7. 2002 sprejeli

S tem odlokom Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja (v nadaljevanju: ustanoviteljici) ustanavljata za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe splošno Knjižnico Ksaverja Meška Slovenj Gradec (v nadaljevanju: knjižnica).
O ustanoviteljskih pravicah in obveznostih odločajo sveti občin ustanoviteljic.

V sredstvih, ki so knjižnici dana v upravljanje, so ustanoviteljice kot lastnice udeležene z naslednjimi nerazdelnimi deleži:
– Mestna občina Slovenj Gradec z 78,90% deležem in
– Občina Mislinja z 21,10% deležem.

Ime knjižnice je Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec.
Sedež knjižnice je: Ronkova ulica 4, 2380 Slovenj Gradec.
Skrajšano ime knjižnice je: Knjižnica Slovenj Gradec.
Knjižnica lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljic.
Knjižnica se vpiše v sodni register pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu in v razvid knjižnic, ki ga vodi Narodna in univerzitetna knjižnica.

V sestavo Knjižnice Slovenj Gradec sodijo tudi:
Knjižnica Mislinja, Šentlenart 27, Mislinja
Knjižnica Podgorje, Podgorje 34, Podgorje pri Slovenj Gradcu in
Knjižnica Pameče, Pameče 134, Slovenj Gradec.
Knjižnica lahko po predhodnem soglasju ustanoviteljic organizira delo v novi enoti ali ukine obstoječo, če so za to dani pogoji.

Knjižnica je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določa zakon in ta odlok.
Knjižnica je pravna oseba s polno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.

Knjižnico zastopa in predstavlja direktor brez omejitev.
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec knjižnice, ki ga pooblasti direktor.

Dejavnost, ki jo knjižnica opravlja v javnem interesu kot javno službo je:
0/92.511 – dejavnost knjižnic.
V okviru te dejavnosti knjižnica:
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo,
– zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
– izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke,
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,
– sodeluje v medknjižnični izposoji,
– pridobiva in izobražuje uporabnike,
– informacijsko opismenjuje,
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,
– opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo,
– zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo.
Med dejavnosti javne službe sodijo tudi:
– 22.110 izdajanje knjig,
– 22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvočnega
zapisa,
– 22.150 drugo založništvo,
– 52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki,
– 52.500 trgovina na drobno z rabljenim blagom,
– 52.630 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
– 72.400 dejavnosti, povezane s podatkovnimi
bazami na področju knjižničarstva,
– 73.302 raziskovanje in eksperimentalni razvoj
na področju humanistike,
– 74.832 fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
– 74.841 prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
– 80.422 drugo izobraževanje, d.n.,
– 91.330 dejavnost drugih organizacij,
– 92.310 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
– 92.310 obratovanje objektov za kulturne prireditve.
V okviru dejavnosti iz prejšnjega odstavka knjižnica:
– sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo,
– prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje, predavanja,
– vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini,
– izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,
– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki.
Knjižnica se lahko povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.

Organi knjižnice so:
– direktor,
– svet knjižnice,
– strokovni svet.

Knjižnico vodi direktor, ki opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja.
Direktorja imenuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa in s soglasjem sedežne ustanoviteljice, ki ima v lasti več kot polovico ustanoviteljskega deleža v sredstvih knjižnice. Strokovni delavci s tajnim glasovanjem izglasujejo mnenje k predlaganemu kandidatu.
Če ustanovitelja in strokovni delavci ne dajo soglasja oziroma mnenja v 60 dneh od prejema zaprosila, se šteje, da je soglasje in mnenje pozitivno.
Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Način in postopek imenovanja se podrobneje uredi s statutom.

Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata:
– če v rokih, ki so določeni z zakoni in tem odlokom ne uskladi internih aktov,
– če ne ravna s sredstvi v skladu s finančnim načrtom in programom dela,
– na predlog inšpektorja,
– na lastno željo.
Direktorja se razreši po enakem postopku kot to velja za njegovo imenovanje, kar podrobneje urejuje statut knjižnice.

Za direktorja knjižnice je lahko imenovan, kdor ima:
– visoko izobrazbo ustrezne smeri,
– opravljen izpit iz bibliotekarske stroke,
– 5 let delovnih izkušenj v knjižnični dejavnosti,
– s svojimi izkušnjami in dosedanjim delom dokazuje sposobnost vodenja zavoda.

Knjižnico upravlja svet knjižnice.
Svet knjižnice ima šest članov, sestavljajo pa ga:
– dva predstavnika ustanoviteljic,
– dva predstavnika delavcev knjižnice,
– dva predstavnika uporabnikov.
Predstavnike ustanoviteljic imenujejo občinski sveti ustanoviteljic, in sicer:
– enega predstavnika Občinski svet mestne občine Slovenj Gradec, kjer je sedež knjižnice,
– enega predstavnika imenuje Občinski svet občine Mislinja.
Predstavnike delavcev knjižnice izvolijo delavci knjižnice na neposrednih in tajnih volitvah, ki jih podrobneje ureja statut knjižnice.
Predstavnike uporabnikov imenujejo na predlog direktorja knjižnice občinski sveti ustanoviteljic. Pri pripravi predloga za imenovanje predstavnikov uporabnikov mora direktor upoštevati zastopanost zainteresirane javnosti iz vseh okolij, kjer deluje knjižnica s svojimi enotami.
Mandat članov sveta traja pet let in začne teči z dnem konstituiranja sveta knjižnice.

Svet knjižnice sprejme statut knjižnice, program dela, finančni načrt, zaključni račun in tiste splošne akte, za katere je tako določeno v statutu, opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem knjižnice ter opravlja druge naloge, določene s tem odlokom, statutom in drugimi predpisi.

Strokovni svet knjižnice šteje pet članov, ki jih imenuje svet knjižnice in sicer predsednika in dva člana izmed strokovnih delavcev knjižnice na predlog direktorja, dva člana pa na predlog Kulturniške zbornice Slovenije.
Mandat članov strokovnega sveta traja pet let in so po izteku mandata lahko ponovno imenovani.
Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice in daje direktorju ter svetu knjižnice mnenja, predloge in pobude za reševanje strokovnih problemov.

Premoženje, s katerim upravlja knjižnica in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, je določeno s pogodbo o upravljanju in je last ustanoviteljic.
Knjižnica je dolžna uporabljati in upravljati premoženje ustanoviteljic s skrbnostjo dobrega gospodarja.

Sredstva za izvajanje javne službe knjižnice zagotavljajo ustanoviteljice na podlagi programa dela in finančnega načrta, h katerima so dale soglasje ustanoviteljice.
Sredstva za izvajanje javne službe, ki jih zagotavljajo ustanoviteljice iz proračuna, pokrivajo finančna sredstva za plače, za materialne stroške za delo, za nakup knjižničnega gradiva ter za nakup in vzdrževanje prostorov in opreme.
Knjižnica lahko za opravljanje javne službe pridobiva tudi donatorska sredstva in sredstva iz opravljanja gospodarskih oziroma tržnih dejavnosti.

Ustanoviteljici zagotavljata sredstva za izvajanje javne službe tekoče po dvanajstinah.
Ustanoviteljici zagotavljata sredstva za izvajanje javne službe knjižnice skladno s soustanoviteljsko pogodbo, ki jo skleneta na podlagi potrjenega triletnega razvojnega programa knjižnice.

Knjižnica samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Knjižnica ločeno izkazuje prihodke in odhodke po posameznih virih financiranja.
Presežke prihodkov nad odhodki nameni za opravljanje svoje dejavnosti in njen razvoj.
Če odhodki presegajo prihodke pri izvajanju javne službe, pokrijeta primanjkljaj ustanoviteljici sorazmerno z ustanoviteljskim deležem.
O načinu, višini ter ukrepih pri pokrivanju primanjkljaja odločata ustanoviteljici na podlagi sanacijskega programa, ki ga sprejme svet zavoda.

Ustanoviteljici imata do knjižnice naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavljata skladnost programov dela, finančnih načrtov in razvojnih načrtov s plani ustanoviteljic,
– spremljata skladnost porabe sredstev z letnimi programi in finančnimi načrti,
– odločata o statusnih spremembah,
– zagotavljata sredstva za njeno delo in druge vrste pomoči, ki nimajo materialnega značaja,
– opravljata druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

V primeru, da posamezna ustanoviteljica ne izpolnjuje svojih obveznosti po tem odloku, mora knjižnica obvestiti ministrstvo, pristojno za kulturo in predlagati prerazporeditev sredstev za nemoteno delovanje knjižnice.

Knjižnica je dolžna ustanoviteljicama vsako leto poročati o poslovanju knjižnice in posredovati druge podatke, ki so potrebni za izvrševanje ustanoviteljske funkcije.

Svet knjižnice mora biti imenovan najkasneje v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravlja njegove naloge dosedanji svet.
Statut knjižnice mora biti sprejet najkasneje v roku enega leta od uveljavitve akta o ustanovitvi. Statut stopi v veljavo, ko ustanoviteljici dasta nanj soglasje.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 17/91 in 2/92.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.