Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2002 z dne 4. 10. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2002 z dne 4. 10. 2002

Kazalo

4225. Odlok o urejanju zelenih površin, stran 9429.

Na podlagi 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 40/2001 in 11/2002), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 35/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/2001) in na podlagi 7. in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/2001 in 44/2002) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 41. seji dne 12. 9. 2002 sprejel
O D L O K
o urejanju zelenih površin
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet odloka)
S tem odlokom se opredeljuje in določa način izvajanja obvezne gospodarske javne službe urejanja zelenih površin.
Urejanje zelenih površin po tem odloku obsega urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenih površin na območju Mestne občine Novo mesto tako, da se ohrani zasnova in funkcionalnost zelenih površin ter da se ohrani estetski videz in urejenost zelenih površin.
Vsakdo je dolžan s primernim vzdrževanjem svojih površin zagotavljati red in urejenost javnih in zasebnih zelenih površin.
2. člen
(Način izvajanja)
Obvezna gospodarska javna služba urejanja javnih zelenih površin (v nadaljnjem besedilu: javna služba) se zagotavlja s podeljevanjem koncesije, ki jo izvaja izvajalec javne službe – koncesionar na podlagi tega odloka in koncesijske pogodbe.
Zasebne zelene površine urejajo, vzdržujejo in varujejo lastniki površin.
3. člen
(Vrste zelenih površin)
Zelene površine po tem odloku so:
– javne zelene površine in
– zasebne zelene površine.
4. člen
(Javne zelene površine in zasebne zelene površine)
Kot javne zelene površine, ki jih po tem odloku ureja izvajalec javne službe – koncesionar, se štejejo hortikulturno urejene zelene površine, ki so v lasti ali v upravljanju Mestne občine Novo mesto, in sicer zlasti:
– javne zelenice,
– javni parki,
– javni drevoredi,
– javni okrasni nasadi,
– javna sprehajališča,
– javne zelene površine ob spomeniških, zgodovinskih in posameznih turističnih objektih,
– brežine ob občinskih cestah,
– brežine vodotokov, kadar so v stiku z zelenimi površinami iz prejšnjih alinej tega člena.
Zasebne zelene površine so zemljišča v območju naselij, ki funkcionalno pripadajo zazidanemu stavbnemu zemljišču in nezazidana stavbna zemljišča.
Kataster javnih zelenih površin izdela in vodi izvajalec javne službe.
5. člen
(Določitev zemljišča kot zelena površina)
O tem, ali se posamezno zemljišče šteje za zeleno površino po tem odloku, v dvomljivih primerih z upravno odločbo odloči občinska uprava.
II. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
6. člen
(Načrt urejanja zelenih površin)
Javne zelene površine se urejajo na podlagi dvoletnega plana – načrta urejanja javnih zelenih površin, ki ga izdela izvajalec javne službe v šestih mesecih po začetku izvajanja koncesije.
Načrt urejanja zelenih površin mora biti usklajen z omrežjem podzemnih komunalnih in energetskih naprav ter objektov in s priključki na komunalne naprave.
7. člen
(Ravnanje s plodno zemljo)
Izvajalec gradbenih in drugih zemeljskih del na površinah v javni lasti mora s plodno zemljo ravnati tako, kot to določajo predpisi o ravnanju s plodno zemljo.
8. člen
(Načrt urejanja zasebnih zelenih površin)
Investitor večstanovanjskega, poslovnega, industrijskega ali drugega objekta (tudi prizidka) javnega pomena je dolžan v lokacijski dokumentaciji določiti načrt urejanja zelenih površin ob objektu, ki ga namerava graditi. Načrt urejanja zelenih površin obsega:
– ureditveni načrt zelenih površin,
– zasaditveni načrt zelenih površin,
– predlog depoja za rodovitno zemljo v času gradnje.
Soglasje o usklajenosti načrta urejanja zelenih površin s prostorskimi izvedbenimi akti izda občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
Lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje se lahko izda šele po pridobljenem soglasju iz prejšnjega odstavka tega člena.
Investitorjem individualnih stanovanjskih hiš ni potrebno predložiti načrta urejanja zelenih površin. Zelene površine teh gradenj se morajo urediti v skladu s projektno dokumentacijo.
9. člen
(Odstranitev obstoječe vegetacije)
V primeru, ko je zaradi gradnje potrebno odstraniti obstoječo vegetacijo, jo je investitor dolžan nadomestiti. Odstranjeno drevo ali nasad se mora nadomestiti z enakim ali podobnim drevesom oziroma nasadom primerne vrste in velikosti, vse v skladu z načrtom urejanja zelenih površin oziroma v skladu s projektno dokumentacijo.
10. člen
(Zavarovanje zelenih površin v času gradnje)
Investitor oziroma izvajalec gradbenih del je dolžan pred posegom v prostor na celotnem območju gradnje zavarovati obstoječa drevesa in grmovnice ter drugo vegetacijo pred poškodbami. Pri drevesih in grmovnicah se zaščiti nadzemni del in koreninski sistem v skladu z načrtom urejanja zelenih površin oziroma v skladu s projektno dokumentacijo.
V primeru, da investitor oziroma izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje ali uniči drevje ali grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v enaki količini, primerne velikosti in v primerni vegetacijski obliki. Poškodovane zelenice je investitor oziroma izvajalec gradbenih del dolžan sanirati in povrniti v stanje pred izvedbo gradbenih del.
11. člen
(Ureditev zelenih površin po zaključeni gradnji)
Po zaključeni gradnji je investitor oziroma izvajalec gradbenih del dolžan urediti zemljišče v skladu z načrtom urejanja zelenih površin v roku, ki je določen v uporabnem dovoljenju in ki ne sme biti daljši od ene sadilne sezone. V primeru, da investitor oziroma izvajalec gradbenih del kljub opominu ne uredi zelenih površin, lahko Inšpektorat Mestne občine Novo mesto odredi, da zelene površine uredi ustrezna organizacija na stroške investitorja oziroma izvajalca gradbenih del.
Po zaključeni gradnji je investitor oziroma izvajalec gradbenih del dolžan zemljišče urediti, odstraniti gradbene provizorje in odvečni material.
Za drevoredne oblike sajenja in za sajenje ob asfaltnih cestah ter parkiriščih se določi višina plodne zelje z načrtom urejanja zelenih površin.
III. VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN
12. člen
(Vrste vzdrževalnih del na javnih zelenih površinah)
Na javnih zelenih površinah se morajo redno ter v skladu z namenom in zahtevnostjo teh površin opravljati vsa potrebna vzdrževalna dela in varstveni ukrepi, zlasti pa:
– spomladansko in jesensko čiščenje zelenih površin,
– tedensko in mesečno pobiranje smeti,
– vzdrževalna dela in košnja travnatih površin,
– gnojenje trat in ostalih rastlin,
– urejanje nasadov in sajenje cvetličnih gredic,
– oskrba, čiščenje in obrezovanje dreves, drevoredov in grmovnic,
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin,
– obrezovanje živih mej, posebej ob cestah in pločnikih, da ne ovirajo hoje, prometa in preglednosti,
– oskrba in obrezovanje vegetacije na prometnih otokih,
– varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami,
– redno pometanje in pobiranje smeti v parkih in na zelenicah,
– vzdrževanje parkovne opreme,
– druga vzdrževalna dela, ki so potrebna, da se ohranja urejen videz zelenih površin.
13. člen
(Vrste vzdrževalnih del na zasebnih zelenih površinah)
Na zasebnih zelenih površinah se morajo opravljati vsa nujna vzdrževalna dela, zlasti pa:
– spomladansko čiščenje zelenih površin,
– košnja travnatih površin,
– urejanje obstoječih nasadov,
– obrezovanje živih mej, posebej ob cestah in pločnikih, tako da ne ovirajo hoje, prometa in preglednosti vozišč,
– pravočasna odstranitev hirajočih oziroma suhih dreves,
– druga vzdrževalna dela, ki so nujno potrebna, da se ohranja urejen videz zelenih površin.
V primeru, da lastniki oziroma upravljavci zasebnih zelenih površin ne izvajajo nujnih vzdrževalnih del oziroma jih ne izvršijo v roku, ki jim ga je določil Inšpektorat Mestne občine Novo mesto, lahko le-ta odredi, da dela opravi pooblaščena organizacija na stroške lastnikov oziroma upravljavcev.
IV. VARSTVO ZELENIH POVRŠIN
14. člen
(Poseganje v javne zelene površine)
Poseg v javne zelene površine je dovoljen le v okviru urejanja lokacijskih oziroma gradbenih dovoljenj ali če je to potrebno zaradi varstva zelenih površin ter javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu.
15. člen
(Prepovedana dejanja na javnih zelenih površinah)
Prepovedano je nepooblaščeno sekanje, obsekavanje, odstranjevanje ali drugačno poškodovanje ali uničevanje javnega parkovnega ali gozdnega fonda (drevje, grmovje ali žive meje).
Na javnih zelenih površinah ni dovoljeno:
– trgati cvetja, uničevati drevja, grmovja ali žive meje,
– voziti ali parkirati vozila in priklopna vozila,
– hoditi izven dovoljenih in urejenih poti,
– pritrjevati na drevje in grmovje obvestila in reklame,
– odlagati odpadke,
– pustiti pse brez ustreznega nadzora ali voditi pse brez vrvice; psi morajo imeti nagobčnike; v primeru onesnaženja zelenih površin s pasjimi iztrebki morajo lastniki psov le-te takoj odstraniti,
– odlagati in skladiščiti materiale in predmete,
– zažigati travne površine, suhe veje, odpadke in podobno,
– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne objekte na zelenih površinah brez soglasja občinske uprave,
– spuščati komunalno odpadno vodo,
– gojiti določenih kultur, vrtnin in drugih rastlin, če to kvari estetsko podobo naselja ali ima druge škodljive učinke.
16. člen
(Poseganje v zasebne zelene površine)
Poseg v zasebne zelene površine je dopusten v okviru prostorskih izvedbenih aktov ali če je to potrebno zaradi javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu proti odškodnini.
17. člen
(Prepovedana dejanja na zasebnih zelenih površinah)
Prepovedano je spreminjanje namembnosti zasebnih zelenih površin, zmanjšanje teh površin, sekanje, obsekavanje, odstranjevanje ali drugačno poškodovanje ali uničevanje drugega parkovnega ali gozdnega fonda (drevje, grmovje ali žive meje), če se s tem kršijo prostorski izvedbeni akti.
Na zasebnih zelenih površinah ne sme nihče, razen lastnika ali pooblaščenca:
– voziti ali parkirati vozila in priklopna vozila,
– zažigati travne površine, suhe veje, odpadke in podobno,
– spuščati komunalno odpadno vodo,
– odlagati in skladiščiti materiale in predmete.
Na zasebnih zelenih površinah ni dovoljeno:
– onesnaževati zelenih površin z iztrebki živali,
– graditi oziroma postaviti pomožnih in začasnih objektov v nasprotju s predpisi.
V. KONCESIJSKI AKT
18. člen
(Vsebina koncesijskega akta)
S tem odlokom kot koncesijskim aktom Mestna občina Novo mesto kot koncedent (v nadaljnjem besedilu: koncedent) določa:
– predmet in območje javne službe,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– javna pooblastila koncesionarju,
– splošne pogoje za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z zagotavljajo z javno službo,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– vire financiranja javne službe,
– način plačila koncesionarja,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– prenehanje koncesijskega razmerja,
– organ, ki opravi izbor koncesionarja,
– organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe.
19. člen
(Predmet in območje izvajanja javne službe)
Predmet javne službe – koncesije je urejanje zelenih površin v Mestni občini Novo mesto.
Seznam zelenih površin, na katerih se izvaja koncesija, se določi s koncesijsko pogodbo.
20. člen
(Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Interesent za pridobitev koncesije mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je fizična ali pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
2. da ima poravnane davke in prispevke,
3. da izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost za izvajanje koncesije,
4. da izkaže finančno usposobljenost,
5. da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih sredstev in naprav za izvajanje koncesije,
6. da predloži cenovno opredeljen izvedbeni program urejanja zelenih površin,
7. da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije,
8. da prevzame odgovornost za škodo, ki bi jo z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije lahko povzročil tretji osebi,
9. da izpolnjuje morebitne dodatne pogoje, vsebovane v dokumentaciji, kar je podlaga za predložitev ponudb.
21. člen
(Izvajanje koncesije v primeru višje sile)
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V teh primerih ima koncesionar ob dokazanih razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesije v pogojih nastale višje sile.
22. člen
(Začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje najmanj dveh let z možnostjo podaljšanja še za dve leti.
Koncesijska pogodba se sklene po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijsko razmerje začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
23. člen
(Viri financiranja koncesije)
Sredstva za plačilo koncesije se zagotavljajo v proračunu koncedenta.
Osnova za določitev vrednosti opravljenega dela je letni plan vzdrževanja in izvedbeni program vzdrževanja, ki ga izdela in sprejme strokovna služba koncedenta.
Del izvedbenega programa, ki se nanaša na redno vzdrževanje, pripravi koncesionar in ga predloži v sprejem strokovni službi koncedenta.
Način plačila koncesionarja se določi s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar je dolžan voditi računovodstvo za podeljeno koncesijo ločeno od računovodstva za svojo ostalo dejavnost v skladu z določili Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o gospodarskih družbah.
24. člen
(Nadzor nad izvajanjem koncesije)
Strokovni nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja strokovna služba koncedenta, pristojna za komunalne zadeve. Koncesionar mora pristojni strokovni službi kadarkoli posredovati informacijo o poslovanju in omogočiti delavcem strokovne službe vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije in tretjih oseb, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.
Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno tajnost.
Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.
25. člen
(Prenehanje koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
2. z odkupom koncesije v skladu z zakonom,
3. z odvzemom koncesije,
4. s prevzemom koncesije v režijo,
5. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
26. člen
(Postopek zbiranja ponudb in izbire koncesionarja)
Koncesionarja za izvajanje koncesije koncedent izbere na podlagi zbiranja ponudb.
Povabilo za predložitev ponudb za podelitev koncesije se posreduje najmanj trem subjektom, ki po pričakovanjih koncedenta izpolnjujejo pogoje iz tega odloka. V povabilu k predložitvi ponudb mora biti posebej navedeno, da se povabilo nanaša na oddajo koncesije.
Povabilo za podelitev koncesije pripravi strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje direktor občinske uprave. Komisijo sestavljajo predsednik in trije člani. Povabilo subjektom posreduje župan.
27. člen
(Vsebina povabila)
Povabilo za predložitev ponudb mora vsebovati vsaj navedbe o:
1. predmetu in območju koncesije,
2. začetku in času trajanja koncesije,
3. pogojih, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
4. obveznih sestavinah predložene ponudbe,
5. strokovnih referencah in drugih dokazilih, ki morajo biti predložena za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika,
6. merilih, ki bodo vplivala na izbor koncesionarja,
7. roku in načinu predložitve ponudbe,
8. roku, v katerem bo koncedent opravil morebitna dodatna usklajevanja in pogajanja s ponudniki,
9. klavzuli, da tudi najugodnejša ponudba koncedenta ne zavezuje k izboru koncesinarja in da lahko koncedent v vsakem trenutku brez kakršnegakoli povračila morebitnih stroškov ponudnikov razveljavi postopek in ne odda koncesije oziroma jo odda v ponovljenem postopku,
10. roku za izbor koncesionarja,
11. roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru koncesionarja,
12. odgovornih osebah za dajanje pismenih in ustnih informacij v zvezi s predmetom in postopkom oddaje koncesije.
28. člen
(Uspešnost postopka zbiranja ponudb)
Izbira koncesionarja se lahko opravi, če je koncedentu predložena vsaj ena veljavna in po morebitnih dodatnih usklajevanjih in pogajanjih tudi ustrezna ponudba.
Postopek oddaje koncesije je neuspešen, če do poteka razpisanega roka za predložitev ponudb ni predložena nobena veljavna ponudba oziroma nobena ponudba, ki izpolnjuje vse pogoje iz tega odloka ali če do roka, predvidenega za izbor koncesionarja, nobena od predloženih ponudb po izvedenem postopku dodatnih usklajevanj in pogajanj koncedentu ne ustreza. Ponudba je neveljavna, če ne vsebuje vseh obveznih sestavin ali če ni prispela v razpisanem roku.
Če postopek oddaje koncesije ni uspel, se lahko ponovi.
29. člen
(Merila za izbor koncesionarja)
Pri odločanju o izbiri koncesionarja se kot merila upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:
– cenovno opredeljen predlog izvedbenega programa urejanja zelenih površin,
– strokovna, organizacijska in finančna usposobljenost ponudnika,
– dosedanje izkušnje ponudnika,
– druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik.
30. člen
(Predlog za izbiro in izbor koncesionarja)
Komisija iz tretjega odstavka 26. člena po pregledu in ocenjevanju ponudb pripravi predlog za izbiro najugodnejšega interesenta.
O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo po predhodnem mnenju občinskega odbora, pristojnega za komunalne zadeve.
31. člen
(Prepoved prenosa koncesije)
Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo.
32. člen
(Sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
33. člen
(Kaznovanje pravne osebe)
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot investitor oziroma izvajalec gradbenih del:
– ne nadomesti obstoječe vegetacije tako, kot to določa 9. člen tega odloka,
– ne zavaruje zelenih površin v času gradnje tako, kot to določa 10. člen tega odloka,
– ne uredi zelenih površin po zaključeni gradnji tako, kot to določa 11. člen.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot lastnica zelenih površin ne opravlja nujnih vzdrževalnih del na svojih zelenih površinah tako, kot to določa 13. člen tega odloka.
34. člen
(Kaznovanje odgovorne osebe pravne osebe)
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če:
– ne nadomesti obstoječe vegetacije tako, kot to določa 9. člen tega odloka,
– ne zavaruje zelenih površin v času gradnje tako, kot to določa 10. člen tega odloka,
– ne uredi zelenih površin po zaključeni gradnji tako, kot to določa 11. člen.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če ne opravlja nujnih vzdrževalnih del na svojih zelenih površinah tako, kot to določa 13. člen tega odloka.
35. člen
(Kaznovanje samostojnih podjetnikov)
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če kot investitor oziroma izvajalec gradbenih del:
– ne nadomesti obstoječe vegetacije tako, kot to določa 9. člen tega odloka,
– ne zavaruje zelenih površin v času gradnje tako, kot to določa 10. člen tega odloka,
– ne uredi zelenih površin po zaključeni gradnji tako, kot to določa 11. člen.
36. člen
(Kaznovanje fizičnih oseb)
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če:
– ne nadomesti obstoječe vegetacije tako, kot to določa 9. člen tega odloka,
– ne zavaruje zelenih površin v času gradnje tako, kot to določa 10. člen tega odloka,
– ne uredi zelenih površin po zaključeni gradnji tako, kot to določa 11. člen,
– ne opravlja nujnih vzdrževalnih del na svojih zelenih površinah tako, kot to določa 13. člen tega odloka,
– na javnih zelenih površinah stori dejanje, ki je prepovedano po 15. členu tega odloka,
– na zasebnih zelenih površinah stori dejanje, ki je prepovedano po 17. členu tega odloka.
VII. NADZOR
37. člen
(Nadzor nad izvajanjem odloka)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja Inšpektorat Mestne občine Novo mesto.
VIII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
38. člen
(Prenehanje veljavnosti)
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o urejanju naselij in varstvu javnih in zelenih površin v Občini Novo mesto (SDL, št. 17/83, 9/88 in 10/88).
39. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-05-14/2002
Novo mesto, dne 12. septembra 2002.
Župan
Mestne občine Novo mesto
Anton Starc, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti